f-yuAuce...

NO. 54
ri$ka Domovii\i/i

m	m
.si	
' AM€mCAN m SPIRIT FOR'SeSK m LAMSUAOS ONLY
Rie^JH—HO
Serving Chicago, 'Milwaukee, VVauKegan, Duluth, Johet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal Lethbridge Winnipeg
SLOVAN! AN
HORNING N€WSPAF€H
CLEVELAND, OLIO, MONDAY MORNING, APRIL 5, 1976
LETO LXXVIII. Vol. LXXVIII
NAVELIČAL SE JE — Harold Wilson se je naveličal vodstva britanske delavske stranke in vladanja Velike, Britanije, zato je pretekli mesec enostavno odstopil in so mu koncem preteklega tedna izvolili naslednika.
Novi grobovi
Evropski voditelji se niso sporazumeli
Na dvodnevnem posvetu se voditelji držav Evropske gospodarske skupnosti niso mogli sporazumeti o načrtu za politično in gospodarsko povezovanje.
Dennis Kos	ISO"- Nad 50 let je imel lastno
V 17. letu starosti je umrl v cementno podjetje. Veliko ce-Euclid General bolnišnici mladi mentnih del je opravil pri Slo-Dennis Kos, tri ure potem, ko venskem narodnem domu na St. je bil njegov avto v prometni Clair Avenue in pri Slovenskem nesreči. Bil je sin Jamesa in društvenem domu na Recher Frances, rojene Petrovič, brat Avenue, ko sta bila v gradnji, Jamesa, Carol in Kim, vnuk po- sodeloval pa je tudi pri gradnji
Cormallyja vabita Ford in fteagan
DALLAS, Tex. — Johna Con-nallyja snubita tcjk.o predsednik G. R. Ford kot njegov tekmec Ronald Reagan. Zavedata se, da utegne biti njegova podpora bistvene važnosti za zmago pri primarnih volitvah v Teksasu 1. maja.
Tabor predsednika Forda na-jmiguje, da bi ga ta utegnil iz-LUXEMBOURG. Luks. — Na 1 brati za svojega podpredsedni-dnevnem redu dvodnevnega po- škega kandidata, če bi se sedaj svetovanja voditeljev držav Ev- odločil za njegovo podporo.
ropske gospodarske skupnosti	_____0______
so bili: načrt za neposredno vo- _
litev evropskega parlamenta le-	ZiPOlJSilŠll
ta 1978, vzporeditev gospodar- '	F *
ske politike in vprašanja med- 10	375-600
narodnih odnosov, predvsem po- *	^	■'
ložaja v Afriki. Na sestanku 1	-----v
SO se zbrali francoski predsed- Brezposelnost se je zmanj-nik Valery Giscard, nemški j kancler Helmut Schmidt, bri-, tanski ministrski predse dnik j Harold Wilson v spremstvu zu- ; nanj ega ministra Jamesa Cal- j laghana, ki ga bo skoraj nasledil, in voditelji ostalih .6 držav Skupnosti.
FORD IN REAGAN 0 IZJAVI KISSINGERJA
Predsednik Ford se je odločno postavil za državnega tajnika, Ronald Reagan pa prav tako odločno vztraja pri svojih trditvah. Predsednika Forda je Reagan pozval v javno razpravo o mednarodni politiki in stanju narodne obrambe.
Iz Clevelanda in okolice
WASHINGTON, D C. — Pred,- ^v—.:-sednik Gerald R. Ford je tekom ^eaSan neodgovoren , ko jo je svojega obiska v Milwaukeeju v uPorakil- Reagan je izjavil, da petek dejal, da sloni Reaganova !vztraia Prj točnosti in pravilno-kritika njegove obrambne poli-	sv°je navedbe Kissinger-
tike na “napačnih izjavah” in je
•jevih .besedi. Njegovi sodelavci
šala na 7.5%, ko je število zaposlenih v marcu porastlo za 375^000 na skupno 86 7 milijonov.
Lojnih Jamesa in Angele Koss temeljev Terminal Towra. Med!litev v tej afriški deželi tekom
WASHINGTON, D.C. - Število zaposlenih je v marcu močno porastlo, kar 375,000 je bilo na novo zaposlenih. To poveča-Po dveh dneh razgovorov so v nje zaposlitve je dvignilo tudi kratki skupni izjavi obsodili število skupno zaposlenih na zadnji razvoj v Rodeziji, ki je novo višino 86.7 milijonov, kot otežil miren prenos oblasti od je objavilo pretekli petek De-manjšine na večino in odobrili lavsko tajništvo, britanski predlog za izvedbo vo- gtevilo nezaposlenih je padlo
! stana po enem od sodelavcev | (adm. Zumwalta), da so v nje-| govern dnevniku, pa tudi preje
Predsednik G. R. Ford je pripomnil, da bi moglo “izkrivljanje” stanja oboroženih sil ZDA
povzročiti nepotrebno zaskrbi j e-	...	. ,
• , ,	• j ■	,sem llh sllsal kot rečene ali za-
nost doma in daiati pogum so- .	.	, ,
-	^ s	! pisane iz nekaterih zaupnih vi-
vraznikom ZDA.	!	A	,
rov v Washington!! m 28. feb-
Ronald Reagan, ki se kot ruarja je phe Nationai Cbser-Predsednik Ford poteguje za do- ver prinesel zgodb0; v kateri je
,	,	za 109,000 na skupno 7,027.000 • seS° republikanske predsedm- re(jeno_ da so drugj v- \ya.
in Josepha in Frances Petrovič; slovenskimi ljudmi je bil dobro prihodnjih 24 mesecev. Imeno-	ab 7^/ celotne delovne sile ter	ške kandidature v prihodnjem	shingtonu, ki sc "a slišan	r a-
Kocjan, rojen v East Clevelan-: poznan, saj je pri neštetih trgo-jvali so 85 let starega Francoza	je za 01r; manjše, kot je bilo v	novembru, je na izjave pred-	pravUi isto pripombo kot"
du, član Društva sv. Ane št. 4 vinah in domovih . opravljal, ce-j Jeana Momjeta .za .“častnega ev-	februariu -SteviH -■me po c°-	sodnika Forda odgovoril v Los	snjai adriira3 ”
ADZ in SNPJ št. 566, dijak St. -	^ ^	................... - . ■
Joseph srednje šole, sokapetan nogometnega moštva, večkratni
nato označil izjave Reagana, ki 80 W'Whi, aa so vzete iz javnih se opirajo na “navajanje Kissin- dziav knjige adm. Elma R. gerjevih izjav”, za “ponarejene Zumwalta, ki bo skoraj izšla in izmišljene”. Predsednik je ^sku.
trdil, da so ZDA še vedno prve ! Na tiskovm konferenci je Ro-v pogledu vojaške moči in da je na^ -^eaSan na ob d o 1 ž i tv e “njegovo stališče o narodni 0. | predsednika Forda o ponareia-brambi brez madeža, zato je ! n^u izjnišljanju Kissinger-možno le, da temelje Reaganovi	navedb, odgovoru. Mr.
napadi na vladno obrambno po- | orcIt 8ovord precej netočno in-litiko v neznanju ali pa v poli- }na neoPravičlji\: način... Kis-tičnem oportunizmu.	| Singerje ve navedbe so bile po-
jtrjene članom mojega glavnega
]e to
mentna dela. Bil je član. Hrvat- ropskega državljana” za n j ego- bi so sorazmerno majhne, važ- Angelesu s ponovitvijo svojih Kissingerjevo mnenje, da so ske bralske zajedmee st. 99 in j Ve zasluge pri prizadevanjih za nejše je zato> da je bjl marec že izjav, ki jih je dal preteklo sre- ZDA na upadanju in Sovjetska Kluba slovenskih upokojencev | združitev E,vr0lpe, niso pa do- peti mesec zapored, ko je število do zvečer v svojem nastopu na zveza sila bodočnosti temelji atletski nagrajenec, član roko-, za senklersko okrožje. Kreplje- segli edinosti vpogledu volitev zap0Sienih porastlo in število televiziji in zatrjeval, da je te ;kot sodi Rea na napačne „
nnT’Cu'orTo Loo rva n /-»lora Fill	11 o I v-i-i /-\ /N o •vo ci o ri V	i >>	V—ti	i	. .	i	,	• -i r-r	. -1 • -r-^ i	t • i
tri ob 10.30 v Želetovem pogrebnem zavodu na 258 E. 152 St.
.borskega teama, član Glee kluba j nje danes od 2-5 pop. in od 7-9 ter član National Honor Socie- zvečer, pogrebni obredi pa ju ty, udeleženec posebnih tečajev v matematiki in angleščini. Pogreb je danes ob 10. uri iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na j 152. cesti v Cerkev sv. Felicite ob 11. uri, nato na pokopališče Vernih duš. Družina priporoča v njegov spomin darove za St.
Joseph High School.
Cene na debelo v
marcu za 0,2% višje
Mary Korenchan
V	91. letu starosti je pretekli petek umrla Mary Korenchan, rojena Tominec, 1416 E. 55 St., od leta 1953 vdova po možu Antonu, rojena v Horjulu, Siove-rdja. Bila je mati pok. Edwarda, Lauie Laboda, Stanleya, ' Ann Bunevich in Franka, 5-krat stara mati in , 2-krat prastara mati, seštra pokojnih: Therese Jeric, Frances Stanonik, Johanne Grdadolnik, Franka, Matthewa in Andrewa. Bila je članica Podružnice št. 25 SŽZ, Oltarnega društva fare sv. Vida in društva The Macabees. Pogreb je danes iz Grumovega pogrebnega zavoda na 62. cesti v cerkev Sv. Vida °b ,9.30, nato na pokopališče Kalvarija.
Anton Malnar
V	86. letu starosti je umrl v Richmond Heights splošni bol-rdci Anton Malnar, 2887 Bishop Rd., Willoughby Hills, mož Katherine, rojene Slane, oče A. Leonarda (Mentor) in Leone Jurlina-Majewski (Seven Hills), 3-krat stari oče, brat Josepha (Texas), Mary Kvaternik (Kan-sas City, Kansas), pok. Johna, Polbrat Blaža, Slavka, Rudija, Loma (vsi v Kansas City ju) ter č- s Sylvije O.S.S. (Chicago, Ri-). Pokojnik je bil rojen v vasi Poštena, Gorski kotar,1 od koder je prišel v Ameriko leta
evropskega parlamenta in v po- brezposelnih padlo.	preveril. Zavrnil je Fordovo kri- ; zaključku, da “so Amerikanci
gledu uvedbe skupnega evrop-| Največja brezposelnost je bila Kko o uporabi Kissingerjevin rizgubili voljo upirati se sovjetskega denarja.	Janj v maju, ko je 'bilo brez za-	navedb ter ponovno pozva IJskemu	širjenju”.
Neposredne volitve za evrop-	|positive 8.9H delovne sile v de-	predsednika Forda k javni raz-|	_______0______
ski parlament so predvidene za želi. Zmanjševati se ni vidno pravi v zunanji politiki in na-j y .ž _	, *
maj 1978, skupno evropsko va-	začelo vse do lanskega oktobra,	rodni obrambi. Predsednik Ford.
kito pa bi radi imeli do leta	od tedaj pa stalno pada.	je Prvi tak poziv odklonil. I BEIRUT,	Lib.	— Kljub uradne-
1980. Sedanje gospodarske teža- Julius Shishkin, komišener za Reagan je v svojem govoru V ve v Britaniji, Franciji in Ita-' delavsko	statistiko,	je	dejal	sredo dejal:	“Zdaj moramo
liji so voditelje na sestanku j skupnemu	kongresnemu	gospo-	vprašati, če hoče nekdo oddati
WASHINGTON	D.C. _ (ge.	i pripravile do sklepa, naj obe ' darskemu	odboru, da	kljub pre-	našo svobodo.	Dr. Kissinger je
ne	na	debelo	so	v	preteklem	! nereaem vprašanji znova prouči ceišnjemu	napredku	vse	posle-	naveden, da je	dejal, da misli o
Vremenski prerok
Večinoma sončno in milo. Lajvišja temperatura okoli 57 F (14 C). Zjutraj ob 6. je kazal toplomer 27 F (-4C).
mesecu povprečno porastle le . za 9.2%. Cene deželnih izdelkov so stvarno padle za povprečno 1%, porastle pa so cene industrijskega blaga.
V preteklem januarju in feb-
ministrska konferenca.
dice velikega gospodarskega za- ZDA kot o Atenah in o Sovjet-! stoja 1974-75 še niso odpravlje- ski zvezi kot Šparti.” Nato je ne. Od dna zastoja v marcu 1975 navedel besede Kissingerja:
Bolgarski komunisti
znova izvolili Živkova PorasL° število zaposlenih za “Dan Združenih držav je minil
2.6 milijona ali za 400,000 nad in danes je dan Sovjetske zve-SOFIJA, Bolg. — Kongres število pred zastojem, toda nad ze. Moja naloga kot državrjega ruarju so cene na debelo padle, |Komunistične partije Bolgarije polovico vseh teh delovnih tajnika je, doseči s pogajanji v januarju za 0.2%, v februarju 1 je pretekli teden znova izvolil mest so zasedle odrasle ženske, najboljši sprejemljivi drugi popa celo za 0.3'v. V letošnjem ’za glavnega tajnika Todoria Število zaposlenih moških je še ložaj, ki je dosegljiv.” marcu so dosegle raven 179.8% ' Živkova, omejil pa je politbiro vedno za 600,000 manjše od one- Državno tajništvo je takoj napram 100 v letu 1967 ter so od 12 na 9 članov, da bi bil “u- ga januarja 1974, ko je bilo naj- zanikalo resničnost te Reagane-za 5.5% višje kot v marcu 1975. činkovitejši”.	višje.	ve navedbe in je izjavilo, da je (
KISSIKGERJEYA ZIŠMM POLITIKA VEDNO 5P0RNEJŠA
Republikanski kandidat Ronald Reagan je pretekli teden v govoru preko televizije trdil, da je državni tajnik Kissinger mnenja, da je doba premoči ZDA prešla in da prihaja v ospredje Sovjetska zveza kot prva sila bodočnosti. Zastopnik državnega tajništva je to trditev zanikal, toda adm. Zumwalt, bivši na-' čelnik pomorskih operacij vojnega brodovja ZDA, je izjavil ,da mu je Kissinger to dejal tekom njunih razgovorov v letih 1970-1'972.
Državni tajnik je od točke do točke zavrnil Reaganove očitke in trditve, vendar v o-bliki in obsegu, ki naj bi dokazovala, da se ne meša neposredno v volivni boj.
Dr. Henry Kissinger je zgodovinar, posebno dober poznavalec Metternichove politike, ki je brez dvoma temeljila na ravnotežju sil in na
delitvi vplivnih področij. Odsevi te politike so vidni tudi v Kissinger j evi politiki, ki naj bi bila stvarna in temelječa na dejstvih.
Če jo začnemo razčlenjevati, izgubi hitro del stvarnosti in začne kazati šibke strani. Če je res, kar trdita Reagan in adm. Zimwalt, da vidi Kissinger v bodočnosti Sovjetsko zvezo kot vodilno silo sveta, je to stališče v nasprotju s stvarnostjo.
Sovjetska zveza je komunistična diktatura, ki vzdržuje s trdo in grobo roko mir in red doma in v satelitskih državah. Njeno gospodarstvo, tehnologija in znanost so v tekmi s svobodnim svetom zaostali. Poljedelstvo, ki je bilo pred komunističnim re--žimom v Rusiji uspešno, ni sposobno preživljati lastnega prebivalstva, med tem ko je carska Rusija deželne pridel-
ke na debelo izvažala. Sovjetska zveza je ne le v političnih in gospodarskih okovih, je tudi v duhovnih. Svoboda mišljenja in govorjenja je omejena, kdor hoče v tem pogledu preko določenih oj-nič, je v nevarnosti tudi za telesno svobodo. Kjer je vsa miselnost, vse raizskavanje, vsa znanost navajana v eno samo smer, na dolgo roko ni dosti napredka, različnost bistri in poraja no\fe ideje!
Res je zgradila Sovjetska zveza mogočne vojne sile, toda za temi mora biti trdno in zdravo, pa tudi učinkovito gospodar stvo, zadovoljne množice. Mar je mogoče to trditi za današnjo Sovjetsko zvezo?
Rusi že nad sto let razpravljajo o “rumeni nevarnosti”, o nevarnosti, ki jim preti iz Azije, na katero morajo biti vedno pripravljeni!
ZDA imajo v pogledu var-
nosti veliko boljši položaj, nikjer se jim ni treba bati neposredne nevarnosti, če seveda ne mislimo na jedrske bombe in medcelinske rakete. Ameriško gospodarstvo je v temelju zdravo, sposobno vso deželo oskrbeti z vsem, kar potrebuje in poleg tega še pomagati svetu. Res je vendar, da sta Amerika in ves gospodarsko razviti Zahod predana ugodnemu življenju in ne kažeta volje tega žrtvovati ali ga omejevati, toda še dolgo ni tako daleč, kot je bil stari Rim, ki je najemal Germane za vojake, da bi ga branili, sam pa bi lahko v miru užival. ..
Za enkrat še ni nobene potrebe, da bi bili malodušni in če se naš državni tajnik nagiba v tako smer, je čas, da ga zamenja kdo drugi, ki ima več vere v Ameriko, njeno prebivalstvo in v njeno bodočnost.
V !
11»
1
! I ♦
»
Slovenski misijon—
Danes ob pol devetih dopoldne se je začel pri Sv. Kristini v Euclidu slovenski sv. misijon, katerega vodi č. pater Atanazij it' Lemonta. Glavni govor bo pri večerni isv. maši ob sedmih zvečer. Zaključek misijona bo v soboto, 10. aprila ob štirih popoldne.
Važna seja—
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima v sredo, 7. aprila ob pol enih popoldne važno sejo v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Po seji prigrizek in zabava. Vse članstvo vabljeno!
Trideseti dan—
V	sredo, 7. aprila ob sedmih zvečer bo v cerkvi sv. Kristine zadušnica za pokojno Mimi Režonja, v četrtek, 8. aprila ob sedmih zvečer pa pri Sv. Vidu, ob tridesetem dnevu njene smrti. Operiran je bil—
Poznani Frank J. Mramor Sr., ki je mnogo let vodil trgovino Mramor’s Market, 6710 St. Clair Avenue, pa živi v pokoju na 313 Los Rios St. N.P., Venice, Florida 33595, je bil pred kratkim operiran in se sedaj zdravi na domu. Vsem clevelandskim prijateljem se lepo zahvaljuje za pozdravne , kartice, molitve in. poslane cvetlice. Želimo mu hitrega popolnega okrevanja! Seja—
Podružnica št. 14 SŽZ ima jutri, v torek ob sedmih zvečer važno sejo v Slovenskem, društ-.venem domu na Recher Ave. Vse članice vabljene!!
Brezplačno cepljenje—
V	Recreacijskem centru na St. Clair Avenue bo prihodnji četrtek, 8. aprila prvo brezplačno cepljenje otrok, od šestega tedna do enajstega leta starosti, proti ošpicam, oslovskemu kašlju, mrtvičnemu krču, otroški paralizi in davici, od 9. do 11.30 dopoldne. To cepljenje se bo nato ponavljalo vsaki drugi četrtek. Priporočamo skrbstvo za dobro zdravje otrok!
Prodaja peciva—
Članice društva Progresivne Slovenke št. 2 bodo v sredo, 7. aprila prodajale fine potice in drugo domače pecivo v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Nabavite si te dobrote za Veliko noč!
Voščilo predsednika ZDA—
Pionir John Zakrajšek iz Painesvilla, Ohio, kateri je nedavno obhajal svoj 95. rojstni dan, je prejel od predsednika ZDA Geralda R. Forda čestitke za rojstni dan in želje za še nogo let!
Pokorny se premislil—
Okrajni komišener Frank R. Pokorny, ki je v preiskavi velike porote pod sumom zlorabe svojega uradnega položaja v osebno korist, se je pretekli teden znova premislil in se odločil, da ne bo ponovno kandidiral.
i
mu premirju je prišio včeraj do spopadov in nasilij, pri katerih naj bi biio skupno mrtvih okoli 130 ljudi. Razgovori za politično rešitev spora so se komaj premaknili z mrtve točke. Ker je sedanje premirje omejeno na 10 dni, je malo upanja, da bi bilo mogoče v tem kratkem času najti rešitev. Edino upanje je v podaljšanju premirja, za kar se prizadevata tako Sirija kot Egipt, posredujejo pa tudi ZDA.
BANGKOK, Taj. — Pri včerajšnjih volitvah je bil sam predsednik vlade poražen v voliv-nem okraju, kjer je veliko število vojakov. Trdijo, da je vzrok njegovega poraza nejevolja pri vojakih nad odločitvijo vlade, da morajo do 20. julija letos vsi ameriški vojaki z izjemo 270 iz dežele. Ker še niso znani končni izidi, ni gotovo, ali bo mogoče sestaviti za delo sposobno vlado z večino v novem parlamentu.
CHICAGO, lil. — V prevozniški industriji je prišlo do sporazuma in avtomobilski tovorni promet je bil večinoma obnovljen. Pripadniki Teamsters bodo v okviru nove kolektivne delovne pogodbeni, ki bo predložena v glasovanje, dobili tekom treh let okoli 35% poviška pri svojih zaslužkih.
BANGKOK, Taj. — Predsednik Kambodže princ Norodom Sihanuk je odstopil z vodstva
Kambože, kot je ob javil včeraj j nic, pušk in revolverjev z več-radio Phnom Penh. Princ, ki j jo količino streliva, so ga vojaki spomladi 1970	—	==
Orožje so odnesli
KNOXVILLE, Tenn. — Oboroženi roparji so presenetili stražarja v U.S. Marine-Navy rezervni orožarni, zvezali in odnesli od tam skupno 164 stroj-
odstavili, se je postavil nato na čelo boja proti novi vladi Kambodže, ki se je lani končal z zmago “Rdečega Kmera”. Princ se je vrnil domov, pa
bil stvarno brez vsake moči. Sedaj je stopil “v oko j”, pa bo še dalje na razpolago vodstvu Kambodže za “posebne naloge”.
&A1EKI3KA rOMJVLNA, APRIL 5, 1976
HMEmšm tž-mimim
• VI » ■/ I C- V V— I I < » vil
6117 St. Clair A ve. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Kubtished daily except Wed., Sat/, Sun., and holidays, 1st week at July
Manager Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesec«
•	Kanada in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
nasprotno, bila je kotišče novih sporov, dokler nista na pritisk Amerike in Anglije Jugoslavija in Italija sklenili 1. 1954 znani londonski dogovor, po katerem je prišel Trst z bližnjo okolico spet v upravo Italije. Lansko jesen je ta začasni dogovor dobil obliko in značaj meddržavne pogodbe, ki ima po ratifikaciji obeh parlamentov moč in veljavo mednarodnega zakona.
Slovenija je sicer dobila dostop do morja (v pasu od Kopra do Pirana) , a severna polovica STO s Trstom je prešla v popolno italijansko oblast, za Slovence je zaenkrat spet zgubljena.
Potreben je bil ta kratki pogled v preteklost Slovenskega Primorja. Služil bo za osnovo in za pravilno razumevanje silnic sedanjega razvoja tega dragocenega koščka slovenske zemlje, kakor tudi za primerno ocenjevanje bodočih razvojev okrog Slovenskega Primorja, ki jih je logično mogoče predvideti v času, ko je na dnevnem redu v Italiji “zgodovinski komuromis” (med krščansko demokracijo in komunizmom), po katerem naj pridejo na oblast italijanski komunisti. Trenutek je epohalnega pomena za Slovence, Italijo in vso Evropo.	L. P.
No. 54 Monday, April 5, 1976
Slovensko Primorje in italijanski komunizem
i.
Kadar govorimo o Slovenskem Primorju, imamo v mislih pas suhe zemlje (z zaledjem), ki se dotika Jadranskega morja od Ogleja prek Trsta in Kopra do Pirana v Istri. To ozemlje so dosegli naši predniki iii ga zasedli pred 1400 leti, ko so se pod pritiskom drugih plemen selili iz vzhoda proti zahodu in se ustavili na jadranski morski obali. One slovenske skupine bolj severno od tod, ki jih ni ustavilo morje, so za umikajočimi se Longobardi prodrle v današnjo severno italijansko nižino in jo deloma posedle, dokler se pozneje zaradi prevelike raztegnitve zasedenega ozemlja niso umaknile nazaj na hribovit teren in se tam ustalile. Vendar je del Slovencev ostal na ravnini in se tam o-hranil do današnjega dne kot “Beneški Slovenci”, in jih stoletja trajajoči italijanski pritisk ni mogel uničiti.
Po Slovencih obljudena vzhodna obala velikega morskega zaliva, ki mu pravimo Jadran in ki sega najgloblje v srednje-evropsko celino, je velikega gospodarskega in strateškega pomena za ves prostor, obsegajoč Ogrsko in Dunajsko kotlino z obsežnim zaledjem. Zato so se že mnoga stoletja nazaj trgovske in vojaške sile okrog tega obalnega pasu borile za posest, med njimi v prvi vrsti Benečani, ki so dolgo lastovali to zemljo in obalna mesta in pristanišča za razmah svoje trgovine. Tam so naseljevali ljudi svojega jezika in s svojim bogastvom pomagali krajem do cvetočega razvoja. Slovensko prebivalstvo je trdno držalo v svojih rokah zemljo okrog mest in ob obali, a iz mest jih je poskušal s silo izriniti okupator z močjo svojega orožja in denarja.
Ko je jadranska vzhodna obala prišla pod oblast avstrijskega imperija pod žezlom Habsburžanov, so se ti brigali predvsem za to, kako bi čim hitreje in čim bolje izkoristili gospodarske možnosti obale in pristanišč, v prvi vrsti Trsta, z največjo in najboljšo naravno luko v Jadranu. Italijansko prebivalstvo v mestih so pustili ter ga celo podpirali in na račun Slovencev doseljevali in favorizirali nemške ljudi iz avstrijskih provinc. Ena prvih železniških prog, ki jih je bivša Avstrija zgradila sredi prejšnjega stoletja, je bila mojstrsko izpeljana “Južna železnica’’, dvotirna proga Dima j-Trst.
Slovenci v Trstu in drugih mestih so habsburškemu nacoialnemu pritisku hrabro kljubovali, niso se pustili izriniti iz mest in s stalnim dotokom okoliškega prebivalstva obnavljali svojo prisotnost in svoj vpliv. Vendar je bila preplava s tujimi ljudmi in tujo gospodarsko in politično močjo prevelika, da bi se mogli učinkovito uveljaviti in zagotoviti tem mestom čist slovenski značaj in podobo.
Ob razpadu Avstro-Ogrske konec prve svetovne vojne je Italija nemoteno kot sovražno ozemlje zasedla vse Slovensko Primorje z Istro vred, celotno Goriško pokrajino in znaten del Kranjske vse do Nanosa, s Postojno in Idrijo vred. V smislu zioslavnega londonskega pakta iz 1. 1915 ji je bilo z rapalsko pogodbo vse to ozemlje potem tudi mednarodno-pravno priznano. Tako je bila kompaktno s Slovenci naseljena zemlja prvič v novejši zgodovini državno razbita, Primorje je bilo odrezano od ostale Slovenije z državno mejo. Bil je to najhujši udarec, čigar posledic za narod ni mogoče zanesljivo oceniti niti več kot pol stoletja kasneje, čeravno je danes nekaj tega sveta s Primorjem vred spet priključeno Sloveniji, čezenj je divjalo med tem vse strahotno fašistično nasilje in grozote druge svetovne vojne; nad njim je obvisela državna suverenost Italije za eno celo generacijo.
Konec druge svetovne vojne je prinesel ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), v katerega je bilo vključeno vse Slovensko Primorje, kot samostojna, od ostale Slovenije, pa tudi Italije, ločena državna enota. Ne bomo na tem mestu iskali odgovora na vprašanje, kdo nosi odgovornost za takšno rešitev Slovenskega Primorja in Trsta, ki je spet bil odrezan od Slovenije. dasiravno v vsej preteklosti pogoji za priključitev Sloveniji niso nikoli bili tako ugodni kot to pot. Zahodni zavezniki niso bili voljni izročiti Trsta komunistični Jugoslaviji, ki je prav v tisti dobi sestrelila dve neoboroženi ameriški letali nad Slovenijo. A. Kobal (“Svetovni popotnik”), ki je te reči od blizu zasledoval, pravi, da niti en sam Amerikanee ni imel dobre besede za Jugoslavijo.
Nova državna edinica STO zaradi komunističnega bojkotiranja ni bila sposobna sama sebe upravljati,
Srenja ošs mmm prosvetni in še nekaj čez...
NEW YORK, N.Y. — Nikogar j jo dobrodošlo priliko za tesno ni med nami, ki ne bi vedel, da j povezovanje naših najmlajših,

BESEDA IZ NARODA


čestitke
mfadsmu rejakn

Podimnka št ^7 SŽZ
■ GARFIELD HEIGHTS, O. — Hitro se bliža mesec maj in z njim obilje pomladnega veselja. Podružnica št. 47 Slovenske ženske zveze bo praznovala prvo nedeljo v maju, 2. maja 1976, 4o-letnico svojega obstoja in delovanja. Obenem bo imela tudi materinsko proslavo, i Počastile bomo zaslužno mater leta Mrs. Anno Horsh.
' Kosilo se bo začelo ob dveh popoldne v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Ave., Maple Heights, v spodnjih prostorih. Pozivam vse članice Podružnice št. 47, da se priglasijo do 15. aprila s tem, da pokličejo CLEVELAND, O. — Dne 15. | tajnico na tel. 587-4220, da bomo marca je prejel Milan Goren- j vedele za koliko pripraviti. Po šek, starejši sin inž. Frančka in ; tem datumu bomo rezervirale za ge. Julijane Gorenlšek, obvesti- druge goste, kolikor bo pač prole National Science Foundation štora na razpolago.
Milan Gorenšek
iz Washingtona, D.C., da mu je podelila triletni NFS Graduate Fellowship.
National Science Foundation (NSIF) je' ustanova federalne vlade. Ena izmed nalog, ki jih ima to ustanova, je podeljevanje “graduate fellowships in Science, mathematics and engineering”, s katerimi omogoča direktno finačno pomoč izredno j nadarjenim študentom pri njihovem “full time” študiju za pridobitev master’s stopnje in doktorata.
Jennie Pugely, taj.
“l¥aii55 'uhl na
spsiifafaski keseieert
FAIRFIELD, Gonn. — Obstoj (pevsko- glasbenih skupin je Letos je bilo podeljeno 73 fel- (predvsem odvisen od dobre vo-lowships za kritje vseh inženir- jbe posameznih pevcev, ki peskih panog v vsej U.S.A. Izmed	Pevske vaje, da složno m
najboljših je bilo izbranih samo ( harmonično prispevajo svoje 10 O najboljših. V teku 21 let, glasove skupnemu zboru, in nji-odkar ta ustanova obstoja, je bil hovih članov, ki pomagajo pri Milan eden izmed redkih Slo- raznih nastopih, kakor tudi od vencev, ki ga je doletela ta iz- vseh Vas, ki tako v polnem šte-/edna čast.	vilu obiščete nase nastope. V to
Milan poseča Chemical En- 'svrho vam hočemo nuditi čim gineering School na Case Wes- več razvderila, bodisi v pesmi, tern Reserve University. Je član ^Lsbi ali v plesu.
THETA CHI (OX), BETA NU Za spomladanski koncert pod CHAPTER. Bil je zastopnik pri vodstvom sposobnega in pri-Casa Student Assembly. Nada- ljubljenega pevovodja Peregri-Ije je član uredniškega odbora na Usa, je spored sestavljen iz pri “The Case Engineering and slovenskih pesmi ob spremljavi Science Review” in tudi član harmonike, ki so narodu najbolj pri “American Institute of Che- priljubljene. “Zvon” je po toli-mical Engineers” (Student kih letih še vedno zadosti moe-Chapter).	' na pevsko-glasbena skupina. Z
Kot zaveden slovenski fant, vašo pUsotnostjo in podporo bo Milan dobro obvlada svoj ma-j ia^'co deloval še • ec let. Kon-terini jezik. Rad prepeva slo-jcer^ 00 ^ niaja 1976 v dvorani venske pesmi in je član pevske- j Calvin Hall, 901 Kings Hwy., ga zbora Korotan.	j Fairfield, Connecticut. Program
Številnim čestitkam, ki si jih jae l^)0 za®e^ to®0® °k 9. uri zve-prejel od svojih profesorjev in j®er> P° programu bo ples s pro-kolegov, se pridružujemo tudii5*0 zabavo, na razpolago bodo mnogi Tvoji prijatelji in znanci. razna domača okrepčil-;, kakim
življenje teče nepretrgoma od začetka do konca, od rojstva do smrti. V vsem stvarstvu je z življenjem tako. In kako bi moglo biti kaj drugače s tistim, ki ga naša skupnost živi — slovenska njujorška srenja.
Njej se je življenje začelo, še predno so naši ljudje dobili cerkvico sv. Cirila na Osmi. Srenj-čani so se zbirali zdaj tu, zdaj tam. Od 4. julija 1916 pa je Sv. Ciril njeno stalno domače središče, ognjišče pod domačo streho.
* Od takrat se to skupnostno narodno življenje z verskim motivom še ni pretrgalo. Le utripanje je bilo zdaj močnejše in zdaj šibkejše. Pa takšno utripanje občutimo v poslednjih letih kar stalno od tretje nedelje do druge tretje nedelje v naslednjem mesecu. Vsaj v cerkvi je zmeraj tako, v dvorani pa kaka izrednost — kot je bilo misijonsko popoldne, vinska trgatev in Milavžev večer — prinese kak neobičajen močnejši življenjski utrip.
V letošnjem maju, v soboto, 22., se bo dejansko spet prav točno izmerila naša življenjskost in izmerila se bo naša voljnost do nekaj bolj dejavne sedanjosti in prihodnosti. Na ta dan moramo premeriti in pretehtati svoje lastne življenjske sile! Vse premalo delamo med našimi razkropljenimi srenj čani za ta življenski praznik slovenske narodne skupnosti v New Yorku. In zdaj je že skrajni čas, da sebi pogledamo v o-braz, da ga potem oblikujemo tako, da bo nam vsem še privlačen in tudi še vabljiv za vse druge.
To zadnjo nedeljo, ob obhajilni nedelji Jednotinih društev Sv. Jožefa in Marije Pomagaj, se mi je skoraj prikazal pravi obraz njujorške slovenske srenje. V tem obrazu je manjkalo samo nekaj življenjskih črt, ki jih najdeš ob drugih prilikah na drugih krajih in v drugih prostorih, za katere lahko rečem: ne pod domačo streho! In kdaj bomo vsi Slovenci njujor-škega področja spoznali, da smo sinovi in hčere istega rodu; in da nas je po številu še veliko, da bi ob zavesti skupnosti lahko pokazali še veliko življenjsko silo, ki bi se kazala z domačo slovensko besedo in pesmijo, kakor tudi z angleško govorico. In za^ takšno manifestacijo bo pri-
kar bo morda le ustvarilo mlada slovenska prijateljstva, ki bodo zagotavljala, da se življenjska nit naše slovenske njujorške srenje ne pretrga.
In tako sem jaz gledal marče-vo prosvetno uro. Kar je odraslih nastopilo na njej, so bili o-kvir podobi. V oči mi je padlo tudi to. Ga. Dušica Gril, stalna obiskovalka teh ur s svojima hčerkama, se zaradi operacije, ki jo je imela pred kratkim, ni mogla udeležiti, vendar sta hčerki Magdalena in Janiča prišli prav iz New Jerseyja. Janiča, ki drugo leto obiskuje College, je prijela za volan namesto mamice. In pridejo res samo zavoljo slovenske besede, saj obe radi tudi bereta slovenske knjige.
Dan poprej se je začela astronomska pomlad. In vodnik srenjskih prosvetnih ur dr Zdravko Kalan jo je odibral, dr. bi z njo izrekli ravno njej naš veseli in predvsem mladi po zdrav. Z njo pa se je zaključile peto leto teh prosvetnih ur, k: so se začele takrat, ko so “Fantje z Osme” že pet let peli. Odšel je za zmeraj njihov pevo vodja dr. Franjo Delak, ki jc bil prvič med nami na farni 50-letnici, in ob poslušanju programa sklenil v naši srenji nekaj ustvariti. Po njegovem odhode je g. Tone Jenko na sestanku v dvorani dejal: “Gospodu Delaku se bomo pokazali hvaležni za njegovo delo in idealizem ter o-hranili spomin nanj s tem,, dr bomo “Fantje” še naprej peli in nastopali za skupnost...” A vendar sčasoma je vse tiho postalo .. ., čeprav imamo sposobnega organista Franja Kostanj-skega, ki je voljan fante pevsko vaditi, če se zbero. Pet let so skupaj hodili na tedenske vaje in zgleda, da niso postali tako tesno povezani v prijateljstvu, da jim zdaj nekaj manjka, ker se ne videvajo in ker ne pojo. Pa pravijo, da smo Slovenci narod petja in pevcev ...
Ob 60-letnici in ob tem pomladnem dnevu fantje nam niso zapeli, zato je nastopil ad hoc trio: Franjo Kostanjški — klavir; Kori Klezin — harmonika in Helenca Klezinova — klarinet ter nam zaigrali eno veselo in poskočno.
Vodnik ure po je po tem u-vodu razložil, kako se program za prosvetne ure sestavlja, kako
pravljen v soboto, 22. maja, sko- se dvoraha pripravlja, kako se raj domači prostor v Ukrajin- iv kuhinji s predanostjo dela. Za skem domu v neposredni sose- zadnje dvoje nosijo vso težo
ščini naše cerkvice sv. Cirila na Osmi. Ukrajinski dom je na Drugi Aveniji med Osmo in Deveto cesto1. Zato, bratje in sestre, sleherni od nas ima dolžnost, da vabi in da organizira ta naš veliki dan, ki naj bo zares
skrbi in dela Babnikovi. Le katera od naših mlajših žena in mater kdajpakdaj kaj skuha in pripelje na Osmo.
Zelene vejice in razcvetele mačice v vazah po mizah -so tudi govorile, da zunaj teh sten je
vseslovenski dan Slovencev v že mlada pomlad. Pomlad, ki
Ponosni smo nad Tvojimi uspehi, kot smo ponosni nad uspehi sleherne mladike, ki je pognala iz naših vrst.
Družinski prijatelj -----o———
ZA DOBRO VOLJO
je to v naši slovenski navadi.
Za ples bo igral orkester pod imenom “Kranjske zvezde” (C-
New Yorku, oziroma bolje rečeno: na njujorškem področju! In le tako bo zažarel polni obraz njujorške slovenske srenje!
Če pa.hočemo, da bo ta obraz kolikor toliko še ohranil pristne j slovenske narodne črte, .potem moramo biti tudi mečno skrbni, da se ohrani slovenska maša pri Sv. Cirilu na Osmi, da se zbiramo v tej mali dvorani z na-
zmeraj prihaja. Pomlad, ki starost pomlaja. . . Pomlad, ki celi rane smrti ... Pomlad, ki novo življenje, začenja . . .
In naša mladina je to pomladno prosvetno uro začenjala s svojim prihodom na oder, ki je kazal v barvah njihovih oblačil, posebno pokrival, kot da smo Slovenci Irci postali. .. Dan po-'prej je bilo tudi veselo —- v son-
menom ohranjevanja slovenske cu in vetru — po njujorški Peti besede in pesmi. Eno teh sred- Aveniji — od 40. do 65. ceste.
štev so tudi stalne mesečne prosvetne ure, ki jih imamo devet vsako leto. Je to skrajno pičla šolska ura, ali pomisliti je treba tudi na tiste ure, v katerih se o-troci s pomočjo staršev priprav-
Pijanček modruje:
“Če grem takoj domov, ni bilo predno priti v gostilno. Če
berkrainer Stars). Vstopnina za ijajo za svoj nastop. Otroke iz
koncert in za ples je'$4. Vstopnice so naprodaj pri vseh pevcih “Zvona”, v New Yorku pa pri g. Antonu Osovniku.
Prepričani smo, da bo vse v splošno zadovoljstvo kot vedno
Ridgewooda vadi običajno gdč. Cirila Saksidova skupno v Ligi-ni hiši ali pa kar pri Klezino-vih, ker že teh samih je kar šest.
Ker so ,nam “Fantje z Osme” čisto zaspali, bi te naše prosvet-
v preteklosti ter pričakujemo
veselo družabno razpoloženje,'ne ure postale dolgočasne in grem malo kasneje, bo doma izato na veselo svidenje 1. maja skorajda brezpomembne, da ni hudo. Če sploh ne grem, bo pri- 1976 ob 9. uri zvečer v Calvin naše mladeži, ki se zanje prišla pome. Ostane mi samo eno, Hall!	pravlja, nastopa in. vadi. Upaj-
da grem v drugo gostilno.”	Stane Mally
Irci so slavili svojega Zelenega Jurija — St. Patrika.
Vendar naši otroci šo le našo pomlad slavili in življenje ... To zadnje je Romanca Nikoli-ceva v kostumu ure lepo prikazala z deklamacijo: URA . ; , ki neprenehoma teče, teče noč in dan, in joj, če za oddih kdajpakdaj za trenutek obstane ... V zboru so nam podali: PESEM O SINIČKI.. . Joško Klezin in že kar prava mlada igralka Barbka Kaminova sta nam dala lep, kratek razgovor med dečkom in metuljčkom V ŽARKEM SONCU ... In od nas so se poslovili
petju jih je pri klavirju vodil g. Franjo Kostanjški.
In v ta. sončni žarek nam Emica Jelsovarjeva prinese šopek:	ZVONČKA-BAHACA . . .,
ki nam v spominu odpre pisanost gozdnih jas in trat v pomladnem soncu na Slovenskem.
Ga. Marinka Zupančičeva nam ob klavirski spremljavi, ki jo je dal Franjo Kostanjški, zapoje popevko o CVETOČEM ' TULI-PU. . .
Prav pred pragom pomladi se je skončalo življenje srenjčan-ke Julke Mauserjeve, ki je bila skoraj stalna obiskovalka teh prosvetnih, ur, so se nje spomnile njene znanke in prijateljice gospe: Marta Jelsevar, Frančiška Ravnikar, Marinka Zupančič in Minka Sturm s pesmijo: GOZDIČ JE ŽE ZELEN ...
To je bil nekak življenjski intermezzo, ki nas je opomnil, da le smrt življenje skončava, a življenje samo pa teži k življenju . ..
In Lucija Jelsevar jeva nam čustveno poda recitacijo o POMLADI . . ,,s katero se nam, ki smo jo poznali, odpre slovenska krajina v pomladnem soncu, brstju in vrisku. Mladi, ki tega liso še nikdar doživljali, pa so lahko po svoje, v kolikor so lahko dojemali, otroško spoznavali nekaj, kar je čisto drugačno od njihovega resničnega doživljali a pomladi na Ameriškem. Pa lern se spomnil očetovega pripovedovanja o starem kraju in mojega prvega koraka in trganja cvetlic na domžalskem cerkvenem gričku . . . Srečen sem, da sem oba svetova spoznal že v ivoji otroški dobi.. .
Vse kaže, da so se Pucevi fantiči resno poprijeli s klavirskimi tipkami in glasbeno umetnostjo in tako so nam začeli bogatiti naše prosvetne ure s svojimi nastopi. Zmeraj z resnejšimi in zahtevnejšimi se spoprimejo in mi lahko lepo opazujemo njih razvoj in napredek. Tokrat narn je Bernard zaigral skladbo: ZABAVNIK — in takoj zatem Mihec skladbo VESELJE ...
Od vseh naših mladih' oni najbolje ablavadajo slovensko besedo — -zasluga staršev in starih staršev, pa verjetno tudi tetke Heike — zato so vsi štirje nastopili v zborni recitaciji: ŽABJA USPAVANKA in v KEKČIVI PESMI.. .
Okvir ure se sklepa in zato nastopi g. Tone Jenko z recitacijo DEDOVI KMETSKI SPOMINI . . . Pesnitev, ki nam pokaže, kakšna je bila kmetova pomlad njega dni na Slovenskem, katera pa se ohranja z o-zirom na vdore tehnološkega napredka samo še v skrajno odročnih kotih te naše svete zemlje (in našega domovanja.
Če je komu težka misel prišla, kot je meni, jo je pregnal Gaberček Puc z dobro podano klavirsko skladbo v obliki sonate: MESEČINA . ..
Za sklep nam je ing. arh. S. Kregar prebral Cankarjevo kratko črtico: POMLAD... Po vsebini se nam razodeva, da jo je napisal v neki pomladi med prvo svetovno vojno. Sonce ga zvabi iz samotnosti na Rožni-škem hribčku. Poda se v mesto, ker v pomladnčm soncu se je tudi v njem nekaj zganilo. Bridkosti so pozabljene, izginile so hitreje kot breznev sneg. Sneg in ilovica Večne poti se mu mešata., pod nogami v hoji proti mestu, dokler se ne znajde v ozki mestni ulici, zatrpani kmetskimi lo.jterskimi vozovi. Na vsakem vozu že sedi tudi vojak. Kmetje so morali pripeljati konje na nabor. Prvi konj v vrsti, ko je bil potrjen za vojsko, ni hotel napraviti koraka več. Kmetica1 lastnica, kateri je že mož padel, nagovarja svojega konjiča, naj se vda in ne dela sramote drugim in sebi spričo tega, ker je potrjen . ..
In ta Cankarjeva črtica PO-jMLAD se začenja s temi besedami :
j “Kadar vzbrstita vrba in lju-
mo po tudi v to, da te ure dajo- (SIJAJ, SIJAJ /oST" v ^
«MEKLŠ
> “ ' !
APRIL 5, 1376

Dr. Francetu Ciganu v spomin ob peti obletnici smrti
Franc Cigan se je rodil 19. septembra 1908 v Žižkih pri Lendavi v Prekmurju. Umrl je 23. februarja 1971 v Ljubljani. Za peto obletnico smrti mu je Ludvik Ceglar, župnik osebne župnije za Slovence v Sao Paulo napisal v spomin daljši članek, ki ga priobčujemo.
P. Fortuiiat, O.F.M.
■ v. SFRiMiJEfUE m mm malih grehov
Cerkev zvesta božji besedi oz- oblikovanje po Kristusovem i nanja božje kraljestvo; ponavlja zgledu in v moči njegovih odre-besede Janeza Krstnika: “Spre- silnih milosti. Te dve stopnji
obrnite se, zakaj nebeško kra-1 pa ne sledita časovno druga Ijestvo se je približalo”
2); in podlobne besede
(Mt 3,1 drugi, marveč se istočasno ures-Jezusa ^ nič ujeta v nas oziroma ju sku-
Kristusa samega: “čas\ se je do- samo uresničevati, polnil in božje kraljestvo se je V spreobrnjenje je torej približalo; spreobrnite se in ve- vključeno celotno udejstvovanje (Nadaljevanje)	sanje, kako zmoreš” v razmerno | rulte evangeliju. (Mr 1, 15). j kristjana v razmerju do Kr istu-
; kratkem času s svojimi dijaki, Oznanjanj e božjega kraljestva ;sa in do vseh udov njegovega Veselil se je duhovniških pok- doseči take uspehe. Nihče ni mo-oznanjanje spreobrnjenja in skrivnostnega telesa. Vsi smo lieev med svojimi gojenci: “V gel videti, da pri Tvojih pevskih |sPodbuianje ljudi) naj sprejmejo 'poklicani, da “zidamo telo Kri-semenišče so letos vstopili zopet vajah ne vlada le obširno stro-^ris^usa’ prinaša odrešenje stusovo” — njegovo Cerkev. Z Vije fantje iz našega doma.” kovno znanje marveč sta ljube-'°d Sreha- Najbolj potreben pouk’grehom ne prelomimo samo Dokler je bila maša v latin- zen do pesmi in ljubezen do mla-'v krščanskem nauku je pouk o j povedi; vsak greh, tudi ] ščini, je skušal s petjem cerk- dine tista mogočna vzgojna fak-l:sPreobrnieniu in ° ^alem gre- [greh, obsega v svojih posledicah venih pesmi preprečiti, da bi se torja ki omogočata te uspehe ;hu’ ker je tu neznanje največje, veliko večje področje kot ga fantje pri njej dolgočasili. Po Nobe’na osebna "žrtev Tebi ni ' Človek sam zase je prvi, ki	~
Večerni molitvi jim je po sale-
Metropolitan opera bo gostovala od 26. aprila do 1. maja
za-
mah
pretežka
(16)
j lahko ugotovi, ali je smrtno gre-
jnJanški navadi spregovoril ne-^ Ob smrti mu je dr. Tischler v vaj besed, čeprav se ta ali oni Našem tedniku ponovno dal sil-s salezijansko vzgojno metodo no lepo priznanje. Že v podna-ni strinjal, se ji ni odpovedal,' s}ovu ga imenuje “veliki prija-niti ni bil hud, ko je zvedel, da te}j mladine”, potlej pa piše o J0 je kdo kritiziral, .uri vsem njem; “y štiridesetih letih svo-elu ni pozabil na misijone in je jega službovanja v raznih kra-^odp misijonski krožek.	j jih Avstrije nisem nikjer srečal
Da M fantje mogli uspešno golega, ki bi se s tako vnemo po-® udirati in se odpočiti, je zah- svečal mladini kakor dr. Cigan.”
‘eval v hiši red in tišino ob svo- i Qg)
Dm času. Rad je hodil z njimi i Tudi ravnateljstvo slovenske izlete. Za revnejše fante je i gimnazije in Združenje staršev ^el veliko razumevanja. Po na isti gimnaziji ga imenujata	c ^
»ojih močeh jim je skušal tudi ;.-vzorneg”, učitelja, vzgojitelja in *» »«» P« Svetem Duhu upo-zmotno pomagati. Za vsak dar ,1;ju,bitelja mladine.” (8)
•*e feP° zahvaljeval. Njegovi j fver je pokojnjk mladino Iju-varovanci so se že izkazali vre-'
^Ue zaupanja.
Njegovi bivši gojenci so
ob
šil. Včasih lahko nastane dvom, ali je bil greh smrten ali ne. A tu govorimo o malem grehu in o spreobrnjenju z namenom, da bomo spoznali, da je potrebno tudi spreobrnjenje iz malega greha.
Spreobrnjenje obstoji v tem, da se človek obrne proč od greha in odpre svojo notranjost Kristusovemu odrešilnemu delu.
Kaj je greh? Greh je vse, s čemer človek namenoma nasprotuje božjemu kraljestvu, ki
'stavlja ali gradi v nas.
Spreobrnjenje je pa veliko več kot vstajenje od greha. Spreobrniti se moramo od vsega, kar nas ovira v rasti in napredovanju združenja ali življenja v Kristusu. Spreobrnjenje v svetopisemskem pomenu lažje
lahko “pokrijejo” božje zapovedi. Zato govorimo tudi o grehih opuščanja. Dolžni smo tudi “zidati” telo Kristusovo; le tako je naše oblikovanje' po zgledu Kristusovem obrnjeno k cilju,
Brezplačna vožnja na avtobusih za ljudi z omejenimi telesnimi In umskimi sposobnostmi
Cleveland, O.,— Cleveland- brezplačne vožnje na avtobu-
Renata Scotto
CLEVELAND, O.
ski okrajni avtobusni sistem RTA nudi brezplačno avtobusno vožnjo ljudem z omejeno telesno ali umsko zmožnostjo (handicapped). Ta program označujejo kot “edinstven poskus”, ki so ga doslej uvedla samo tri večja mesta:	Dallas, Houston in
Washington, D.C.
Kot smo že poročali, imajo v Clevelandu upokojenci, ki so
sih.
Uprava RTA je že razposlala formularje za prošnje za brezplačno vožnjo vsem ustanovam in zdravnikom, ki imajo opravka z ljudmi, ki imajo telesne ali umske hibe. Tako prizadeti ljudje bodo upravičeni do brezplačne vožnje na avtobusih brez ozira na starost - umsko zaostali, z umetnimi udi, živčno
stari nad 65 let, že prosto vož-j oboleli, težko na srcu bolni, njo na RTA avtobusih vsak dan j slepi, gluhi itd. Potrdila do v tednu od ponedeljka do petka upravičenosti do brezplačne vož-
Metro-
ki je upodobiti v sebi podobo jpoiitan opera bo prišla gostovat Kristusa.; V luči te resnice tudi !v nage mesto 26. aprila in bo o-
bolje doumemo Kristusove besede: “Bedite popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče”. (Mt 5, 48).
Kaj je vloga, spovedi v spreobrnjenju od greha, tudi od malega greha? Vsak greh moramo
stala tu do 1. maja. Ta dan fco predstavila Puccinijevo delo “13 Trittico” kot matinejo. To je nova prireditev iz Lincoln Centra in je sestavljena iz treh enodejank: II Tabarro, v katerem bo pela Renata Scotto, pa tudi Lili
presojati pod vidikom celomega j Chookasian, Harry Theyard in
božjega razodetja in celo ra ega ; Coppell MacNeil, “Suor Angeli-za naše odrešenje, da lažje 'ca>
tudi I
razumemo pod vidikom teh be-
jbil, je to lastnost tudi pri drugih !cenil. Leta 1962 mi je pripove-mujdoval, kako lepo se je tedanji smrti odkrito izrekali polno ravnatelj izrazil o svoji skrbi za ^znanje za njegovo delo kot dijake. Takole nekako mu je bil ^gojitelju v zavodu in kot uči-j ravna£epj dejal sam o sebi:
S Vznanstveno°Uobjektivno^"	ZtA- iz "•**» #«»« sl“žbe
Pedagoško sproščenos In vzgri S” Za „ £ iaz nSov zaN CerW' p0Sebn0 ^ škofovska ""e vsakodnevne odnose do po- £L	^ '	jin duhovniška, imajo namen, “da
steznikov in . ustanov. (21) " ^čudno da sta si ta liubi 'Se SVeti (0P': Vemild) US?OS°' Njecov hi^ši CToio-iof. rini-in-rmv ^ cucin0’ cla sta 51 ta Ibijo za delo službe in se zida telo
toirko Isin laSl-‘V Rhlftelja ml ne P°Staia živJ?enska'Kristusovo, dokler vsi ne dos-
grobvam tisočera hvala. Bili	lpem° d° edin0Sti vere in Sp0Z"
ob sm 51 nanja božjega Sina, do popol-
do
vam tisočera hvala. Bili ste pokojnemu prijatelju .arh, gojencem, pravi oče, dober 2gled in najboljši prijatelj. (22)
dela
ne le spoznamo, marveč doživimo njegovo zlo v nas samih in škodo, ki smo jo prizadeli Cerkvi in tudi svetu.
Ko opravljamo spoved malih grehov, vemo dvoje: pri naših preteklih spovedih nismo popolno sprejeli Kristusovo rešenjsko pomoč, ki nas očiščuje in posvečuje. Zato gremo znova in znova, k spovedi; to vršimo v upa-. ]jubljeno pesem; takrat se raz.
nju, da bomo napredovali v	j-0 staro srce, zavzdihne in
šem spreobrnjenju, bilj, vedno | zavriska _
ter “Gianni Schicchi”. Vstopnice so naprodaj v Cleveland Convention Center, 1220 z n^im E. 9th St.
F. L.
------o------
Kjujorška. srenja . » .
(Nadaljevanje s 2. strani)
ci okoli hiše, kadar celo maček na strehi zapoje svojo divjo za-
bel j trdneje obrnjeni proč greha in bolj sprejemljivi
j Pa doživi nekaj, česar se ob Takih trenutkih ni nadejal in za-
se posebej zahvalil za prijatelj- ': stvo (5), ki je bilo seveda v ve" j starosti
j 13). V zadnjih besedah jepk>ve-vz“ (dano,
.nega moža, do mere popolne
ve'| starosti Kristusove” (Ef 4, 12 9 lik prid gimnaziji in učencem.
Prijatelj mladine
Za Cigana je bila značilna ve-j Tudi mladina je v svojem vz-|dan0; da je namen vsega dela . ^ ljubezen do mladine. Rad. §ojitelju iu ljubitelju orž &poz-j	posebno svetega bogo-
delal v mladinskih domovih;nala prijatelja in se nanj nave” jslužja, v katerem so razne sluz-
Kristusovo rešenjsko pomoč ki ^ &tico življen]a zakljuximo z je potrebna, da se v nas zida Kristusovo telo. To je drugi razlog, ki nas nagiba k spovedi.
Spreobrnjenje, h kateremu nas kliče Kristus, ni delo enega tre- i nutka, marveč je proces, ki se!
od 9. ure dopoldne do 4. ure popoldne, v urah večjega prometa pa plačajo samo polovično vožnjo, to je 13 centov.
Po novem načrtu pa so v program za brezplačno vožnjo vključene tudi osebe z omejenimi telesnimi in umskimi sposobnostmi (handicapped), ki so stare manj kol 65 let. Računajo,
nje bodo izdajale ustanove in zdravniki, ki imajo takšne slučaje v oskrbi. Ustanove in zdravniki se bodo ravnali po posebnih tozadevnih navodilih. Osebe, ki jim bo na prošnjo odobrena brezplačna vožnja na avtobusih, bodo prejele zeleno karto - pass za prosto vožnjo vsak čas, razen od 7. do 9. ure
da je v Cuyahoga okraju, karjzjutraj in od 4. do 6. ure zvečer, obsega RTA avtobusni sistem, ■ Formularje za prošnje za brez-
okrog 46,000 takšnih ljudi, ki bodo po tem programu upravičeni do brezplačne vožnje in da se bo te ugodnosti vsak dan posluževalo 4.000 do 5.000 ali še
plačno vožnjo dobite tudi na Glavnem uradu RTA, 1404 East 9 St. (prvo nadstropje). Drugi naslovi uradov in ustanov, kjer bodo tudi na razpolago takšni
več teh novih upravičencev do formularji, bodo še objavljeni.
mm miis m
m Um/ , \ NU -n
^ V :LV:)
Ni \Jk~
H

i besedami:
‘Nekaj hladnega mi je takrat i leglo v dušo. kakor da je sonce
Torej naše življenjsko srenj-
n srečen, ko je.mogel razve-|zaia- V Veržeju so njegovi:^ da postajamo vedno bolj po- jstopnjema razvija celo naše ži-jSii0 'a OVt,nle le sončno m em-Sehti otroke slovenskih izgnan- učenci fiziko Cev v Srbiji.	AT
zaradi njega radi j Kristusu. Zato naše spre-j vij en j e, Začelo se je z našim kr-S “°’ vesePo ^dxo^tno, pa m sku-, imeli. (H) Na Rakovniku ga je obrnjenje ni v tem življenju-ni-‘stom, končalo se bo, ko bomojsa^° zmeral drsetl naprei po je od šolskih sester v Ze-1lubrch113- neizmerno rada imela|kob dopolnjeno. Prva stopnja je:vdani v ftlunu dobil v Paračin potico, jo in cenila. (10) Vzljubili so ga tu- obrnitev proč odi greha, druga 36 zrezal
na drobne koščke, jo — nahrbtnik skupaj s °stijami in drugimi potrebni-predmeti za maše van j e na misijonsko pot. ob cesti otroke, da
sPravil hos hii šel slišal
a°rili slovensko, se je ustavil in al vsakemu košček potice. Poz-je sobratu pravil ves žareč: , este, kakšni so otroci, da vsa-0 stvar takoj nesejo v usta. Ti pa ne. Strmeli so v tisti košček, poiem pa se je utrgalo iz njih: ania, potica!’ in zagnali so se kSak Proti svoji hiši. Kajne, ka-0 malo je treba, da človeka °si'ečigp> (io)
če bi človek meril ko-ei£ potice po njegovi teži
di njegovi učenci. Ko se je i. 1967 po daljši bolezni vrnil na šolo in pri slavnostni akademiji in'po svojih rnočah spet sodeloval, Kjer je .se je, kot je zapisal njegov ko-j so go- lega, dr. Janko
stopnja
proč od greha, (spreobrnjenja)
pa je
dr. Janko Zerzer, čutilo, da “pod njegovim suverenim vodstvom mladina poje še z večjim veseljem.” (15)
Verjetno se je pokojnik tako dobro počutil med otroki med drugim tudi zato,' ker je zraste! v družini, v kateri se je rodilo slovenskemu narodu 13 otrok. ’
Dobrotnik slovenskega naroda Po smrti dr. Cigana je duhovnik Božidar Tensundern poudaril, da je bil pokojnik velik do-in ■ brotnik slovenskega naroda. Ce
res ne
božjo voljo umirali in umrli v Kristusu. Tako upamo in v ta namen tudi prihajamo znova in znova k spovedi, da je naš odgovor na Kristusovo rešenjsko pomoč vedno napreclu-
j. s®gU, a zelo veliko, ako pomis- j tako sodi ohijem Nemec, r*o na žrtve, ki jih je dušni bi bilo prav, če Slovenci ne bi
čutili hvaležnosti do njega.
ture. Po letih šele bodo spoznali globino tega dela. Ko odhajajo prvi maturanti z naše aD popolnejši.
gimnazije, si lahko ponosen, daj To je svetopisemsko razume-si s svojim delom bistveno po-;vanje spreobrnjenja. S tem poj-magal oblikovati fante in Jek- m0Vanjem je spovedi malih gre-leta, saj so šli skozi Tvojo pevsko i10V postavljena pod znova od-šolo ... Rojen v vzhodni polovici krjt m svež vidik. K spovedi ma-
j sončnem in veselem valovanju v prihodnje srenjsko življenje.
Če nam je za to sončnost in veselost, bo pokazal in dokazal tudi naš praznični, še zmeraj pomladni dan 22. maja, ko bo-i mo cerkvico napolnili in slav-; nostno dvorano okoli vogala . . . j .	Tone Osovnik
— Otoška Srednja Amerika ima skupno okoli 30 milijonov
avstro-ogrske monarhije, si do- jih'grehov ne hodimo iz pobož- Pre,-J-'afcev-
bo svojega šolanja preživel v Jugoslaviji. Svoja najboljša ustvarjajoča leta posvečaš koro-
nosti, marveč da lahko napredujemo v spreobrnjenju. Svetopisemsko pojmovanje spreobr-
fNstir izgnancev napravil, da je
Prišel
do teh otrok.
bil.
-‘-Udi koroško mladino je lju- naroda, ker je reševal in
Dr. Cigan je dobrotnik našega
povz-
v Se zanjo žrtvoval in jo osre-'digoval slovensko pesem, zanjo; a'-al.	jim dajal koščkov navduševal in ž njo osrečeval;
kč) ^ p°ffce’ temveč jim je, ka- druge. Petje njegovih zborov je r se je izrazil gimnazijski za mnoge bilo in more biti, za-; “datelj, dr. Joško Tischler, jeto na plošče in trakove, še da-:
ški mladini in v njej budiš Iju-jnjenja nam tudi osvetli dolžno-bezen do pesmi in petja. Hvala'sti, ki jih imamo do Kristuso-Ti!” (16)	; vega skrivnostnega telesa - do
Ob smrti je isti njegov prija-j Cerkve. Svojih grehov se ne telj spet zapisal:	“Prepričan ' obtožujemo samo zato, da dobi-
sem, da bo mladina ohrdhila dr. nio odpuščanje, marveč da bolj Cigana v trajnem spominu. Pri- jn bolj sprejemamo Kristusovo jatelju Ciganu prisrčen “Bog rešenjsko pomoč, ki koristi ce-plačaj!” za ves njegov trud ža lotni Cerkvi, to je tudi bratom slovensko mladiinio.” (5)	in sestram.
Bramatsko draštvo Lilija vabi na igro
"Brni LOVEC'
v nedeljo, 11. aprila ob S.30 popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
uajal
košč
ture
vanj
Tischler, jeto na plošče ... ----- _, ~~ —
na življensko pot “tr'den nes velik kulturni užitek, saj je . ek . srčne in pevske kul- župnik Tensundern imel čisto; (16) Tudi za tem osreče- prav, ko je zapisal, da “krasno !
Jena je bilo skritih veliko slovensko petje vpliva globoko' šovih žrtev, ki vse mu jih je na človeško srce.” (1)
^fkovala ljubezen do mladine. Posebno mu moramo biti hva-' )a njegova ljubezen je bila ležni, da se je docela, žrtvoval' £ ”°vno poudarjena. Mesečnik za del slovenskega naroda, ki je ’ s ril'rina in Dom je ob njegovi zaradi silnega raznarodovalnega ’ zapisal: “Njegova ljube- pritiska v naj večji nevarnosti za j Lil Veliala mladini in glasbi, obstoj in potrebuje zavednih, | j J® Pravi Don Boskov sin,! sposobnih in požrtvovalnih izo-. 1 je vedno odprto srce za bražencev, da bo mogel potujče-tep in°' ^naf sf j® k°f vzgoji- vanju uspešno kljubovati.	,
1 PridoKu: njeno zaupanje.” J Za svoje delo je dr. Cigan v j
'življenju prejel precej priznanj.'
f^dobp:
O)
girnn;
to je v Letnem poročilu Dr. Tischler je 1. 1963 zapisal: !
azije že
si pri svojem delu i
g0v u - — 1. 1963 zapisal nje-,“Prav gotovo Ve]’ ravnatelj: “Od prve ure je tudi vsako leto doživel marši-; jn vsa Tvoja skrb mladini katero razočaranje. Imaš pa : tepPeSmi ’ • ■ Za vsakega ljubi-.lahko eno močno zavest: da da-Iip- Pesmf in še posebej za vsa- ješ mladini na življensko pot tr-
pevca
se je pojavilo vpra- den košček srčne in pevska kul-
TeggflfpV::
NI IGRAČAl — Tale svojevrstni traktor je zgrajen tako, da ga je mogoče od daleč voditi k nevarnim razstrelivom, da jih “preg leda” in nevtralizira. Na vrhu ima nameščeno posebno televizijsko kamero, preko katere je-mogoče nadzirati njegovo delo. Slika je bila posneta, ko so ga predvajali in. preskušali v Nos Angelesu.
Plečnikova nagrada
Letošnjo Plečnikovo nagrado je dobil Svetozar Križaj za oblikovanje Pilonove galerije v Ajdovščini. Pilonovo rojstno hišo je uspelo preurediti s posebnim občutkom za preprostost, mero in okolje.
Križaj je uspešno delal tudi pri preureditvi ljubljanskega Rotovža, Homanove hiše v Škofji Loki in opremljanju modernih zgradb.
Prekmurski d likovniki
Škofijski ordinariat v Mariboru je izdal knjigo kanonika Jožeta ’.Smej a o delu prekmurske duhovščine. Knjiga zajema obdobje zadnjih sto let. Njen poudarek je na pastirskem delu duhovnikov na narodnostno mešanem področju.
Med njimi je bil najbolj viden Franc Ivanocyj s krogom svojih sodelavcev. V težavnih političnih in gospodarskih okoliščinah so bili duhovniki svojemu ljudstvu resničen blagoslov.
Vorančeva rojstna hiša
Na sončni rebri Preškega vrha stoji Prežihova bajta. Je etnografsko zanimiva in zaščitena. Za njeno obnovo prispevajo u-čenci vseh slovenskih šol po en dinar.
Čeprav je kot pisatelj upodabljal predvsem koroško pokrajino in ljudi, je obogatil Prežihov Voranc — Lovrenc Kuhar vso slovensko književnost.
N ovi prostori
Celjske zlatarne gradijo nove delovne prostore v novi 9-nad-stropni stolpnici. Tovarna zaposluje 750 delavcev in ima 23 lastnih prodajaln po vsej državi.
Izdelava nakita zavzema le petino proizvodnje. Ostalo odpade na predelavo plemenitih' kovin za potrebe električne, e-lektronske in druge industrije.
Politiki mešajo karte, potem ko so že razdeljene.
*
Trije Slovenci — kvartet.
*
Mreže paragrafov so tako čudno spletene, da se vanje ujamejo male ribe, medtem ko velike uidejo skozi luknje.
Ko napredni ne morejo več napredovati, pričnejo vleči nazaj.
Zadnje vesti
Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije" vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič.
PrifaisPs Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS ZA OSTARELE
MALI OGLAS!
Elektriko v zadnje vasi
Na idrijskem in cerkljanskem področju elektrificirajo še zadnje vasi, ki do sedaj niso imele elektrike.
Mnoge domačije so na samotnem in zaradi dolge napeljave ne bi zmogli sami nositi vseh stroškov. Potrebna sredstva so prispevali vsi občani.
Pikre na račun razmer
Politični vremdhoslovci napovedujejo, kakšno bo vreme vče-
APARTMENT FOR RENT on E. 61 St. Call 942-0620
<56)
Oddajo stanovanje 3-sobno stanovanje v okolici E. 55 St. in St. Clair Avenue oddajo odraslim. $50 na mesec. Kličite 391-0164 med 9. dop. in 12.	—(57)
LOOKING FOR ROOMS
Slovenian family would like rent a single house in the ! Vitus area. Call 881-6737
(55!
FOR SALE
Four bedroom home, basement. Good neighborhood, Euclid, Ohio, $38,500. Call alter 5:30 p.m. — 481-2997.
(60)
Help wanted Male or Female
MANAGER FOR BAR
Good opportunity for one person or man & wife to manage bar of Slovene Home. Call 442-0142 any day after 6 p.m.
(x)
Help Wanted
For executive office cleaning in the East 79th and St. Clair vicinity, once a week. Call Mr. Leonard, 391-7776.
-(55)
APluL n, lalt
IJANEZ JALEN:
BOBRI
Druga knjiga
ROD
ma zaostal. In j e . spregovoril in rekel Presukanemu:
“Lisjak! • Kakor si vsak'rod. zareže in zaseka mejnike okrog svojega sveta, da mu drugi ne j uhajajo vanj, prav tako ima pa tudi vsak rod svoje meje, kar se starih navad in obnašanja tiče. Prek teh meja ne sme nih-
1G. — Slovenska mladina priredi SPOMINSKI DAN z mašo pri Mariji 'Vnebovzeti na Holmes Avenue ob dveh popoldne.
IG. — Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue priredi večerjo s plesom v Slovenskem domu. Začetek ob 5. po-
jče stopati, ker s tem izdaja rod. { poldne. Igrajo “Marauders”.
Jelen je bil na novo pridoblje- pmoti toku Reke nazaj'proti Ve-j Ti se nisi hrzal ta čas, ko
likemu jezeru. Ostrorogi je se-lsem iaz brodaril po daljnih tu-daj tudi sam prijel za veslo, pa Liih vodah, da povzdignem ugled je s svojim drevakom nameno-jin m°č svojega rodu.’
ne zemlje kaj vesel. Vedel , je, da bo moral za semena, ki jih je bil pripeljal s sabo od Drave, prekopati nova polja. Teh mu pa ne kaže napravljati predaleč .od kolišča. Prej bi mu bil Karp lahko nagajal, ko je bila vsa tr- ■ dina v bližini njegova last. Znova bi nastali prepiri. Sedaj mu pa nihiče ne sme nič reči. In pa, odkar je veslaril po tujih vodah, ga7 je svet ob Reki še po- | sebno mikal, pa sam ni vedel; zakaj.
Ostrorogi nič ni mogel odla- ■ sati. Namenil se je, da ko j dru- j gi dan prenese mejnike izpod i jezerca v Dolgi dolini na tostran- j eki breg Reke.
KOLEDAR
društvenih prireditev
letnice neodvisnosti ZDA v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
MAJ
APRIL	redi koncert v počastitev 200- J
Vida pripravi nedeljsko kosilo.
Serviranje od 11.30 do 2. popoldne. ,
In si je že do- — Dramatsko društvo Lilija
mislil, da se ob tej priliki po-j poda igro “Divji lovec” ob 3.30 j.— Pevski zbor Korotan priredi meni tudi s Preslikanim Lisja- ] p0p_ v Slovenskem domu na koncert v Slovenskem narod-kom, ki se mu kar ne bo' mogel Holmes Ave.	> nem domu na St. Clair Ave.
ogniti.	«24_TABOR DSPB priredi svoj Po koncertu zabava s plesom.
Zvečer, je Ostrorogi ukazal, da pomladanski družabni večer v Igrajo Veseli Slovenci, morajo drugo jutro vsi njegovi:	Slovenskem domu na Holmes g, — Slovenska šola fare Marije
odrasli sinovi, pa tudi spodra-:	Avenue. Igrajo Veseli Sloven-
gčajoča Ponirek in Brlez, iti z cj.
njim urezovat nove mejnike. Se:25_ _ K,ub slovensk;h upoko-
vendar ne spodobi, da bi tako delo opravljali hlapci, ko zemlja ne more postati nikoli njihova last. Presukanemu Lisjaku očetov ukaz ni bil nič kaj pogodu. Potuhniti se pa ni mogel. Počutil se je, kakor bi se bil ujel v past. Ponoči se je premetaval na ležišču in ni skoraj nič spal. Skrbelo ga je, kaj mu poreče oče. Še tesneje mu je pa postalo, ko mu je ob sončnem vzhodu Ostrorogi velel sesti v njegov drevak. Odriinila sta izpod pristajnega mosta. Za njima sta se pa odtrgala od kolišča še dva lahka drevaka.
Ob izlivu Reke je Ostrorogi Jelen pristal. Stopil je na trdi-no, ki je bila močno pobeljena s slano. Ustavil se je pred debelo bukvijo, potegnil izza pasa nož in sam zarezal v lubje prvi mejnik, mogočno jelenovo rogovje z mnogimi parožki. Nato se je vrnil v drevak in ukazal Presukanemu, naj zavesla vzdolž brega po Reki navzdol. Sam ni več prijel za veslo. Odbiral je samo drevesa in kazal Volku in*'Medvedu in Brestu in Ponirku in Brlezu, kam in kako naj vrezujejo po en jelenov rog. Lisjaku ni nikoli rekel stopiti na trdino, še manj pa, da naj bi tudi on vrezal kakšen mejnik. Mladec je dobro čutil, da ga oče zapostavlja, posebno še, ko ni maral govoriti z njim nič drugega kakor samo, kadar mu je ukazal drevak ustaviti ali pa ga spet pognati. Pa še to mu je največkrat kar z roko ali pa z glavo namignil.
In ' so veslali vedno naprej proti ju trd in vrezovali prenesene mejnike, dokler niso nekako sredi dneva prispeli do okljuka, kjer Reka še dandanes zavije proti mrzli strani. Tam so stopili vsi na trdino,, tudi Preslikani Lisjak. Najedli so se in odžejali. -Potem je pa Ostrorogi spet,, sam zarezal celotno jelenovo rogovje v debelo vrbo, ki je rasla tik cb vodi prav na kraju okljuka.
Presukani se je medlo nadejal, da morebiti Ostrorogi poreče Ponirku ali Brlezu, naj stopi v njegov drevak in ga vozi naprej. Pa Jelen tega ni naredil. Spet je pomignil njemu. Lisjaka je jezilo, da sta mlajša, še nedorasla brata vrezovala mejnike. 'On je pa samo veslal. Kakor bi bil hlapec.
Dospeli so do Save. Na šoto- j čju je Ostrorogi zarezal z lastno i roko še tretje rogovje orjaškega j jelena. Ob Savi navzgor, so bili’ pa še zasekani dobro vidni mej-1 niki umrlega -Brkatega Soma. Da jih za zdaj ne bo spreminjal, se je odločil Ostrorogi. Naj ostanejo v spomin na njegovega očeta.
Nato so se obrnili in zaveslali
jencev, St.1 Clairsko . okrožje, priredi Večerjo in zabavo v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clai-rju. Igra Benda orkester.
25. — Pevski zbor Planina priredi Pomladni koncert v Slb-venskem , narodnem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
25. — Pevski zbor “Slovan” pri-
Vnebovzete priredi Materin-sko proslavo po šmarnicah. |
9. — Slovenska šola pri Sv. | Vidu priredi Materinsko pro- j slavo v farnem avditoriju.
15.	— Slovenska telovadna zveza v Clevelandu priredi telovadno akademijo v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 8. zvečer.
16.	— Demokratski klub 23.
varde ‘ priredi “card party” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 2.39 popoldne. .
j 16. — Koncert tenorista Edija | Kenika v Slovenskem narod-' nem domu na 80. cesti.
! 22. — Društvo Martha Washington št. 33 ADZ priredi ob 50-: letnici obstoja večerjo s plesom ! v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
23.	— Mladi harmonikarji pri-rede vsakoletni, koncert v avditoriju pri Sv. Vidu. Zače-
, tek ob 3.30 popoldne. Po kon-j certu zabava.
30.	— Otvoritev Slov. pristave.
31.	— SKD Triglav Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan s sv. mašo ob 11. dopoldne pri kapeli v parku, nato kosilo in prijateljski razgovor.
JUNIJ
6. — Društvo SPB Cleveland
obhaja Slovenski spominski dan za vse žrtve vojske in komunistične revolucije s sv. mašo ob 10.45 pri Lurški votlini na Chardon Road.
20. TABOR DSPB priredi spominsko svečanost za pobite domobrance, četnike in druge žrtve komunistične revolucije na Slovenski pristavi.
20. — SKD Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj prvi piknik v parku Triglav. Ob 11. sv. maša, nato kosilo in zabava.
24.	- 27. — Poletni farni karneval pri Sv. Vidu.
JULIJ
4. — Piknik Slov. pristave.
11. — Misijonska Znamkarska
RUSSIAN JEWISH immigrants in New York City in 1910. The Czarist government in Russia was persecuting Jews, restricting their religions worship, limiting job opportunities and political rights. This, plug mass m,orders of Jews, led to increased Jewish immigration to the United States. (Library of Congress).

PARADE of unemployed men on May 31,1809 in New York City. (Library of Congress)
ITALIAN immigrants collecting for the relief of earthquake victims in Italy. Photograph taken in New York City’s East Side, Jan. 11, 1909. (Libraty of Congress)
i Akcija prireja piknik na Slov. pristavi.	!
18.	— Belokranjski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi. Igra orkester Sonet.
25. — Misijonski piknik v Triglavskem parku, Milwaukee, Wis. Ob 11. sv. maša, nato kosilo in piknik.
25. — Štajerski klub prireja svoj piknik na Slov. pristavi. ] AVGUST
1. — Slovenska šola fare Marije
Vnebovzete priredi piknik na. Slovenski pristavi.
8.	— Piknik Slov. šole pri Sv.; Vidu na Slovenski pristavi.
15.	— Plavalne tekme na Slov. pristavi.
15.	— Fara Marije Vnebovzete
na Holmes Avenue priredi žegnanjski festival ob Velikem Šmarpu.
15. — SKD Triglav, Milwaukee,
Wis. priredi svoj drugi piknik v parku s sv. mašo ob 11., nato kosilo, tekme in zabava.
21-22. — Skupna clevelandska
oltarna društva prirede vsakoletno romanje k Mariji Pomagaj v Lemont.
SEPTEMBER
5. — Društvo S.P.B. Cleveland
priredi romanje v Frank, O.
19.	— Vinska trgatev na Slov.
pristavi — prireja odbor Slov. pristave.
19. — Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi vsakoletno nedeljsko kosilo v farnem avditoriju.
25. -r- Plesna skupina Kres priredi svoj plesni nastop v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
25. — Sestanek nekdanjih šolarjev S.L.S. razredov v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
OKTOBER
2. — Pevski zbor Glasbena matica priredi jesenski koncert ob 7. zvečer v Slovenskem narodnem domu na 6409 St. Clair Avenue.
J. — Pevski zbor Korotan praznuje 25-letnico obstoja v; Slovenskem narodnem domu na St. Clairju z banketom in plesom. Igrajo Veseli Slovenci.
•1. — SKD Triglav, Milwaukee,
Wis. priredi vinsko trgatev v parku. Kosilo, zabava, ples, Ob vsakem vremenu!
9.	— Društvo S.P.B. Cleveland
priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida.
9.	— Slovenski narodni dom,
6409 St. Clair Avenue priredi “Noč v Sloveniji”.
10.	— Slavnostni banket ob 70-
letnici fare Marije Vnebovzete v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob 5. popoldne.
16.	— Klub slovenskih upokojencev za nevburško okrožje pripravi večerjo in ples v SND na E. 80 St.
16.	—TABOR DSPB priredi svoj
jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
17.	— Občni zbor Slovenske pristave.
17.	— Slomškov krožek postreže s kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do dveh popoldne.
34. — Klub Ljubljana priredi
večerjo s plesom v SDD na Recher Avenue.
10. — Slovenski narodni dom na
80. cesti priredi Halloween ples.
NOVEMBER
'3. — Štajerski klub priredi svoje MARTINOVANJE v avditoriju pri Sv. Vidu.
13. — Belokranjski klub priredi Martinovanje v SND na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
21.	— Ženski pevski zbor
“Dawn” SŽZ priredi vsakoletni koncert v Slovenskem društvenem^ domu na Recher Avenue v Euclidu.
21. — Fara Marije Vnebovzete,
Holmes Avenue, priredi “Zahvalni festival”.
21. — Slovenski narodni dom na
80. cesti priredi Jesenski bazar.
26. — Slovenski narodni dom na 80. cesti priredi ples ob Zahvalnem dnevu.
¥ iilag spomin smrti naših feglfi p©k@jiiif?

OB 20. OBLETNICI
FRAfifC HiiEVM SH
Umrl 5. aprila 1956.
Dvajset let je že minilo odkar si, dragi, šel od nas, a vedno svež spomin, je na Te, pogrešamo Te vsaki čas.
Žalujoči:
FRANCES HOČEV AR, soproga . IN OTROCI
OB 14. OBLETNICI
FEANK	JR.
Umrl 10. decembra 1962.
Sladka nam je misel na Te, na ljubeči Tvoj nasmeh, na besede ljubeznive, ki imel si jih do vseh.
žalujoči:
STEPHIE HOČEVAR, soproga IN OTROCI
Cleveland, Ohio'. 5. aprila 1976.
Oglašujte v naših malih oglasih
« ČE PRODAJATE ali kupujete, rabljeno pohištvo,
•	ČE IŠČETE a?i oddajate stanovanje,
•	ČE POTREBUJETE delovno moc,
•	ČE IŠČETE zaposlitev,
•	ČE PRODAJATE aH kupujete nepremičnine —
dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1-0628.
AMEKIŠliA
■ifigiiRSjfl! I
..j
__________ SliMM
ms
in morala hiti
vsaki slovenski hiši
mwmm
rsmimsn
mrnmim
Wgm'MSM
Jiil
wt-i mm .jjsa	m® ess*

Ženini in neveste!
Naša slovenska utiijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmotni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk
/\meniška Domovina
61 17 Si. Ciau Avenue
i -Od28