*S!34. št. - Št. *** 5. leto. PoStnina pavlalirana. Posamezne številke 1 D. * /'!>ibMani. v sredo. 11. oktobra 192?. c-oin ........ ^sročnia« za kraljevino SH$ '"“sečno 15 d Letno 180 6> Inozemstvo *«*eČno 20 ®9lasl: enkrat 5o Letno 240 © enostolpna mm vrsta para, večkrat popus, SLAV I®!# slavnega odbora dem. stranke. Minister ver krstelj o nalogah zborovanja; za ali PROTI IZPREMEMB1 VIDOVDANSKE USTAVE, ■Beosrad, io. okt. (IzvJ Danes do-kB~Ce °b 10. uri se je začela seja glavica odbora demokratske stranke. Na-a. ^e'ie5atov in poslancev v prostore tttiokratskega kluba je bil tako velik, Se ie morala vršiti seja zaradi po-aibkanja prostora v dvorani narodne ynpžčine. Sejo je otvoril ob 10.45 pod-■ ^nsednik demokratske stranke, mini-®r ver dr. Krstelj s kratkim govorom, to“aterem je naglašal, da se nahaja Padanji predsednik demokrat, stran-" Ljuba Davidovič v demisiji. Predanih konference dr. Krstelj je izjavil, PL®© nahajata na dnevnem redu dve Seja glavnega odbora in kon-demokratske stranke. V svojem f^aljnem govoru je dr. Krstelj podal ®*tek pregled o posledicah, ki so na-vsled udeležbe predsednika stran-16 Davidoviča na zagrebškem kongre- su javnih delavcev in da je lo-ta zaradi tega demisioniral kot šef stranke. Iz naroda pa se čuje splošna želja, naj se enotnost stranke ohrani. V prvi vrsti naj se na današnji seji odloči, ali naj se demokratska stranka še nadalje zavzema za vidovdansko ustavo, ali pa naj zahteva njeno izpremembo. Obramba načel demokratske stranke je istovetna z obrambo države in ohranitvijo naše narodne enotnosti. Poslanec Vidanovič je zahteval, naj se manjšina ukloni sklepom večine. Poslanec Tadič je dejal, da gre na seji za to, ali naj se udeležba demokratov na zagrebškem kongresu javnih delavcev odobrava ali ne. Seja se je ob 1330 prekinila. Dopoldanske seje se je udeležilo 32 članov glavnega odbora in 70 demokratskih poslancev. Popoldne ob 4. uri se je seja nadaljevala. Situacija na demokratskem zboru. JBE STRUJI HOČETA ZMAGO, OSEBNA NAPETOST MED VODITELJI, DAVIDOVIČEVA SKUPINA IMA ŽE GOTOVO POLITIČNO Kombinacijo v rokah in je odklonila rezolucuo o ne-> dotakljivosti vidovdanske ustave. Desničarska smer v stranki je predložila načrt resolucije, v kateri naj bi se le naglašalo dosedanje programatično stališče stranke napram reviziji vidovdanske ustave; ta načrt pa so pristaši Davidoviča odklonili, ne da bi predložili svoj lastni načrt. Jasno je, da bo razprava na današnji seji glavnega Odbora in poslanskega kluba demokratske stranke odločilne važnosti. Splošno mnenje je, da bo debata zelo dolga. VOLILNA VLADA ALI KOALICIJSKI KABINET. Zagreb, 10. oktobra. (Izv.) »Slobod-na Tribuna« javlja iz Beograda, da se je v političnih krogih razširila govorica, da bodo, ako ne pride hrvatski blok takoj v Beograd in se ne sestavi volivna vlada, vstopili v novi kabinet zemljoradni-ki, skupine Davidoviča, Protiča in dr. Korošca ter socialisti. j. Zagreb, 10. okt. (Izv.) Današnja prinaša brzojavko iz Beograda J kateri slika položaj v demokratskem Fkbu, kakor sledi: Splošna želja je, ta-7® ene kakor druge struje, da se ohrani "jotnost stranke. Naravno je, da želi V*3 kot druga struja doseči, da se to **°di z njeno zmago. Je pa še tretja •“Vja, ki želi ohraniti enotnost stranke 5? Vsako ceno in za vsak kompromis. J® stremljenje pa je otežkočeno zaradi *®Peto3ti med glavnima voditeijima ®beh stroj, zlasti tudi zaradi tega, ker zdi, da ima Davidovičeva struja že ™tovo politično kombinacijo v rokah pa jo vsaj pripravlja, ki se pa da r*®istviti le na podlagi razkola v derno-J^tski stranki. Gotovo je slabo zna-jbsnje,' da ni moglo priti do zaupne kon-jptence pred sejo samo, in sicer med J*stopnikI obeh struj. Davidovičeva Jftiija konferira nasprotno vedno z ki stoje zunaj demokrat, stranke. Radikalci za Srbijo proti reviziji ustave. Beograd, 10. okt. (Izv.) »Politika« ?~(5: Za danes in jutri se pričakuje prijal radikalnih poslancev v Beograd. V likalnih krogih trde z vso gotovost- & da se bosta klub in glavni odbor rafalne stranke izjavila proti reviziji jptave. O razkolu v radikalni stranki 3® hiore biti govora, kar se je najbolje r°2lo videti na prvi seji glavnega od-kjer se ni nihče navduševal za za-®®b§ki kongres javnih delavcev, am-jjL so vsi v tem kongresu videli akcijo > Ante Trumbiča, ki je naperjena pro-Srbifi in Beogradu. Sestrski svet čaka na izid **t>Ra v demokatski stranki. Beograd, 10 .oktobra. (Izv.) Mini-svet toliko časa ne bo mogel ime- ti sej, dokler se ne bo jasno videlo, kako se konča spor v demokratski stranki, dasl je na dnevnemu redu zelo mnogo važnih vprašanj, ki se morajo rešiti. PAŠIČ PODA DEM1SIJO, AKO ZMAGA DAVIDOVIČ. Beograd, 10. okt. (Izv.) Kralj Aleksander je sprejel včeraj dopoldne v av-dijenci ministrskega predsednika Paši-ča, ki se je pri njem mudil pol ure. V poučenih krogih zatrjujejo, da je Pašič poročal vladarju o političnem položaju, O tej avdijenci piše današnje .»Vreme«, da je ministrski predsednik izjavil, da predloži kralju takoj demisijo vlade, čim se v demokratskem klubu vidi, da je zmagala struja Ljube Davidoviča. Razkol med zemlloradnikl. ^ZKOL radi mesta., kjer naj se vrši strankin kongres. LOČITEV STRUJ IZVRŠENA: DVA KONGRESA. .IN DVA ISTOIMENSKA LISTA. poslanci zemljoradniške stranke in tajnikom Komadiničera. Eni kakor drugi Vq ?a2reb, 10, okt. (Izv.) Povodom go-v zemljoradniški stranki se je in-Tw?irai beograjski dopisnik »Slobodne H&jt e* pr* Predsedniku Voji Laziču, hj ® resnice na tej stvari. Lazič mu je bitj da 0 ka^em razkolu ne more ner Xov°ra. Res je le, da vlada gotovo oikuZp°I°ženje v vsem klubu proti taj-jL Kotnadiniču. Kongres zemljoradni-se: j^,trar]ke v Veliki Piani je sklenil, naj - kongres stranke vrši v Bosni. ^vrSevalni odbor je 20. avgusta se letošnji kongres zemljo-v |ja "č6 stranke vrši od 26. do 28. okt. ^aVn^ Luki. Med tem se Je na seji Oc^ora dne 3. okt. tajniku Koški^ u Posrečilo izpremeniti prvotni v Beni "£em smisiu’ da se kongres vrši 5ki k], ua/jL '"*m je priložiti znam za odgovor Nova ieikoslovalkv: vlada. Nova češkoslovaška vlada je sestavljena. Naj se ob tej priliki ozremo m politiko češkoslovaških vlad po prevrata, . . „ Današnja češkoslovaška vlada je prav za prav stara vlada v mrvi tzdan. Obrnjena politična suknja g. Švehle in ostalih sodelavcev: iste stranke, iste osebe. Dosedanji ministri ostanejo in sprememba treh oseb, ki so že tudi po -titno in parlamentarno delovale, ne pomeni politične spremembe. Ostane tam isti sistem, isti režim. V kolikor se govori o izpremembi,je ta sprememba zgolj formalnega značaja. Preje je vladala »pčtka«, katera je imela svojo vlado tako-rekoč »najeto«, sedaj gre »petka« sama v vlado in odkrito prevzema odgovornost za vladne posle. Rekli smo: stara vlada v novi izdaji. S tem hočemo povedati, da je ostalo v češkoslovaškem parlamenta pri ravno isti grupaciji strank, pri isti koaliciji, pri isti vladni večini in pri isti opoziciji, kakor preje. Parlamentarna vladna večina se ni niti spremenila, niti razširila in dosedanji sistem koalicije petih strank in kompromisni vladni program teh strank je osnovan na dosedanjih osnovah. Zato ni podan tukaj nikak novam niti za zunanjepolitične smeri češkoslovaške vlade, niti za notranjo politiko češkoslovaške republike. Če zasledujemo razvoj češkoslovaške vladne politike, vidimo sledeče. Prva vlada dr. Kramara je bila vsenarodna in se je rodila po prevratu ix razpoloženja naroda in dogovora in sodelovanja vseh strank. Padla je, ker se je hotelo z drugo, novo vlado spremeniti tudi sistem in režim. Socialisti so / az~ gnali vsenarodno vlado in nastopila je socialistična vlada: narodni socialisti, socialni demokrati in agrarni socialisti. Ta druga češkoslovaška vlada z ministrskim predsednikom Tušarjem fe bila torej osnovana na socialističnih strankah in agrarni stranki in je zavestno pognala demokrate in klerikalce v opozicijo. V tej rdeče-zeleni koaliciji so sodelovali tudi komunisti, kateri so takrat bili še aktiven del socialnih demokratov. Ta vlada je preko noči izginila, ko ji je najskrajnejša levica — komunisti — odrekla. Zgubila je parlamentarno večino in se je poslovila. S tem ie skraMraf tudi sistem, na katerem je bila ta vlada osnovana. Tretja češkoslovaška vlada je bila uradniška vlada pod vodstvom g. Čer* nyja. Pomenila je majhen državni prevrat, obenem pa radikalno izprememba sistema. Narod češkoslovaški se je oddahnil od nemogočega rdeče-zelenegu sistema, polagoma so se konsolidirale prevratne razmere, in ustvaril se je most k pi-ehodu in povratku do zavrženega prvega sistema. Četrta vlada pod vodstvom dr. Beneša pomenja zopet povratek k vsenarodni koaliciji — torej zopet spremembo sistema, dasi modificiranega po spremenjenih razmerah. Nova »vsenarodna« koalicija se je omejila m sebi zadostujočo koalicijo petih velikih strank: komunisti so ostali kot nepomirljivi na strani, z drugima dvema malima strankama (obrtna stranka in napredni socialisti) pa parlamentarni večini ni bilo treba računati. Peta, sedanja vlada g. Švehle sprejema brez izpremembe dosedanjo parlamentarno razdelitev. Gre le za izpremembo oseb, katere so bile na vladni strani že preje, čeprav niso bile direktno v vladi. Zato se lahko mirno zanesemo, da bo tudi kurz češkoslovaške vladne politike ostal isti, kot do sedaj. • • • v Žalna feesede zagrebškega lista o koroškem plebiscitu. Zagreb, 10. okt. (Izv.) »Slobodna Tribuna« omenja v uvodniku v svoji današnji številki drugo obletnico plebiscita na Koroškem, ki je za našo državo tako nesrečno izpadel. Tej obletnici posveča »Slobodna Tribuna« še drug članek pod zaglavjem »Naše zapadno Kosovo«. Članek končuje s temile besedami: Vsa Jugoslavija žaluje danes na tihem nad svežimi grobovi zakopanih upov, ki jih je gojila glede Koroške. — Vsa Jugoslavija objokuje koroško Ko- sovo, ki ni le Kosovo Slovenije, ampaS vse države. Toda ta žalost in to objokovanje ni znak resignacije, ampak pomenja, da znamo računati s porazom' in da se znamo pripravljati za norodno osveto in zadoščenje za naše zapadno' Kosovo od obale Jadranskega mori* do Karavank. Šele potem bo Kosovski hram zablestel v svojem polnem sijaja in v polnem pomenu kot simbol naše svobode. Bolgarski minister o autonomiil Trakije. Sofija, 10. oktobra. (Izv.) Bolgarski minister notranjih zadev Daskalo-v, ki vodi v odsotnosti ministrskega predsednika Stambolijskega vladne posle, je podal glede vprašanja bližnjega vzhoda nastopno izjavo: Bolgarija želi, da se da Trakiji avtonomija pod pokroviteljstvom zveze narodov, katere člani naj jamčijo za neodvisnost in varnost Trakije. Dalje naj se omogoči, da se morejo URADNIŠKI ZAKON IN DEBATA O MIROVNINI. Beograd, 10. okt. (Izv.) Pododbor zakonodajnega odbora je danes dopoldne nadaljeval debato o načrtu uradniškega zakona in razpravljal o poglavju, ki se nanaša na mirovnine. Debata o tem poglaviu je bila precej kratka in so bili sprejeti vsi členi od 130—140 z malenkostnimi izpremembami. REŠKI PREDSEDNIK DR. ZANELLA PRI PAŠIČU. Beograd, 10. oktobra. (Izv.) Danes popoldne je sprejel ministrski predsednik Pašič v svojem kabinetu predsednika reške vlade dr. Riharda Zanello. RUDARSKA STAVKA NA ČEŠKEM. Moravska Ostrava, 10. oktobra. (Izv.) Rudarska stavka traja dalje, ne da bi se položaj izpremenil. V vsem premogovnem okrožju vlada mir. Na podlagi sklepa stavkovnega odbora se vrši tudi danes po rovih in koksarnah le delo, ki je nebhodno potrebno, da se obrati ne ustavijo. vsi begunci vrniti v svojo samostojno' domovino. Bolgarija zahteva, da se nevtralizira Marica od Jedrena do izliva v morje. Zahteva tudi militarizacijd-Trakije in ustanovitev posebnega nevtralnega pasu, po katerem bo Bolgarija-lakho izvažala, oziroma uvažala blago preko Dedeagača do morja in obratno. Te zahteve niso v protislovju z mirovno pogodbo sklenjeno v Neuillyju. [ KONEC KONFERENCE V MUDANIJL Carigrad, 10. oktobra. (Izv.) Glede izida konference v Mudaniji vlada precejšen optimizem. Protokoli se podpišejo baje že nocoj ob dvajsetih. . TURČIJA UKINE VOJAŠKE OPERACIJE. London, 10. oktobra. (Izv.) Reuterjev urad javlja iz Carigrada: Ismed paša je sporočil angleškemu vrhovnemu komisarju generalu Marringtonu, da ie odredil, naj njegove čete ukinejo vsa-: kršno gibanje na bližnjem vzhodu. Jutri izroči general Harrington Ismed paši zavezniške predloge glede izročitve Trakije in izpraznitve nevtralnega pasu. PRINC PAVLE V BUKARESTL Beograd, 10. oktobra. (Izv.) Princ Pavle se je povrnil v Beograd. »Tribu na« piše, da bo takoj odpotoval v Buka-rešto, kjer se v zastopstvu kralja Aleksandra udeleži slovesnosti povodom kronanja romunskega kralja Ferdinanda. Stfcn 2. ttev. KfSk Za listom list... *Mesto, da se izčrpava energija javnih delavcev v medsebojni guerilskl politični vojni, je pametnejše, da se jo porabi za splošno javno življenje kakor tudi za poglabljanje notranjega dela v velikih strankah.« (Jutro 6. okt 1922.) Za listom list odpada od JDS. In vendar so naslovili mladini predstoječi poziv skoro gotovo na nekdanje somišljenike okoli »Naroda« in menda tudi na NSS. z ozirom na bodoče občinske Volitve v Ljubljani. Prinesel ga je »Jut-rov« uvodnik — prepozno in prezgodaj. Da ga je bilo »Jutro« zapisalo takrat, ko se je rodilo, ali saj pozneje, ko so prevzemali mladini s pomočjo centralne vlade in vso moč in odgovornost v Sloveniji v roke, da bi se bili takrat zavedali, da je pametneje delati v sporazumu z javnim mnenjem, kakor zoper njega, ko bi bila demokratska stranka na višku ugleda in moči uravnala delovanje po navedenem geslu ter vedela in hotela z velikopoteznostjo pritegniti javne delavce k sodelovanju, bogme, hvalili bi jo in ji ploskali in danes bi ne imeli več tako neurejenih žalostnih razmer v državi. Toda, kaj smo videli? Javne delavce, ki se niso pokorili diktatu od zgoraj, so mladini očitno zasmehovali po časopisju ter jim metali polena pod noge, kjer so le mogli. Vrgli so se z odprtim vezirjem v borbo ne morda proti klerikalizmu in komunizmu — bog varuj — temveč Proti NSS. V osebnem, nad vse ostudnem boju so hoteli razgnati 5e mlado, nepreizkušeno organizacijo, ubiti z nezaslišanimi kovarstvi voditelje dr. Ry-bafa, Deržiča L dr, s podtikanji protl-državnih namenov In z neprenehanim huzskanjem v Beogradu so nameravali razbiti vrste Jugoslovanov, ki so se Zbirali pod praporom narodno-sociali-Stične misli. Neznosne šikane so Čakale vsakega, ki se ni uklonil terorju, posebno še, ako je bil državni uslužbenec, Nasproti pa je čakalo bogato pla-čUo one, ki so podpirali razdiralno delo, ki so pomagali ubijati in zasmehovati, ki so ploskali in ki so pritrjevali borcem ne proti sovražnikom države, ne proti zopemikom napredne misli, ne proti krivici in nepoštenosti, temveč proti onim, ki so ljubili bolj nesebično državo in napredek, kakor omenjeni prvoboritelji sami. V boju ni bilo mla-dinom nobeno sredstvo dovolj ogabno, ne boljševiškl teror, ne korupcija, ne »kravje kupčije«, ne licemerstvo, kakor je pač kazalo. Zato je prišlo, do česar je moralo priti. Dolgo časa so poštenjaki v JDS. vztrajali iz »discipline«, na konec pa tudi to geslo ni več Izdalo, ako niso hoteli z lastnim imenom kriti dvomljive zadeve mladinskih prvakov. Danes Je demokratska stranka v Sloveniji podobna knjigi, ki je iz nje zlobna roka potrgala najlepše liste, privlačne slike kakega dr. Tavčarja, dr. Ravniharja i. dr. Podobna je vrtu, ki mu je nevešči vrtnar populil najbolj pestre cvetice. Taka oplenjena, zamazana in razcapana knjiga, tak Izropani vrt ki mu prerašča grede bujno cvetoči plevel, pa vzbuja le še naše — pomilovanje. Prepozno! — Lastni somišljeniki ne kažejo več zaupanja v delovanje današnjih predstavnikov JDS., lastni somišljeniki, ki poznajo najbolj početje demokratskih prvakov, obsojajo delo ter jim ogorčeni obračajo hrbet. Kako naj, prosim, pod takimi okolščinami pristanejo neštetokrat zasmehovani, zaničevani in zasramovani javni delavci na sodelovanje z JDS., dokler se razmere v njej korenito ne izpremene? Kako se naj druži NSS., tisočkrat oblatena in polivana z gnojnico, z današnjo JDS. tudi pod pogojem angelskega samoza-tajevanja? Pa ne samo to. Tudi prezgodaj je došel uvodoma navedeni poziv. NSS. ima do zdaj ne-omadeževane, čiste roke. Nobenemu izmed njenih predstavnikov se ne more očitati osebne ali strankarske sebičnosti v škodo naroda ali posameznika. Številne afere pa, ki so v nje zapleteni najvišji predstavniki iz JDS., do danes niso sodnljsko razčiščene. Javnost Je pričakovala — upravičeno čakala — da odložijo osumljenci tako dolgo vse posle v stranki in državi, dokler ne prejmejo popolnega sodnijskega zadoščenja. Tako saj je navada pri vseh narodih, ki so kulturni. To pa se do danes ni zgodilo. Jasno je lz vseh disciplinarnih predpisov, da ne more upr. uradnik opravljati svojega posla tako dolgo, dokler ne odloči sodišče, ako ga dolžijo nepoštenega dejanja. Minister je naj-višji uradnik, predsednik najvišji funk-cijonar v stranki. Tudi zanj ne morejo veljati drugi predpisi. Stranka mora sama gledati na svoj ugled, da ne izgubi vse pristaše z močno razvitim čutom pravičnosti. Ako bi se torej katerakoli stranka v Sloveniji vezala z mladodemokrati, bi s tem posredno o-dobravala nepravo, zelo, zelo kočljivo tozadevno zadržanje JDS. Javno mnenje bi moralo z ozirom na Javno moralo obsoditi tudi tako stranko, dasi-ravno mogoče sama nima neposredno s sumničenji opravka. Isto velja pa tudi za vsakega drugega javnega delavca, ki noče z imenom kriti, vsekakor dvomljivih afer v JDS. F. B. Trideset iriiiionov dinarjev. Jugoslovansko činovništvo živi danes od uradnih poročil o delovanju znamenitega zakonodajalnega odbora. Kakor kranjska klobasa brez konca in kraja so ta famozna poročila: na vrsti Je ta In ta člen, odstavek toliki in toliki, nato malo ropota in volitev odseka in morda celo pododseka za študiranje tega ali onega člena. Najvažnejši so pa seveda oni, ki se tičejo discipliniranja in državljanskih pravic uradništva. Kar se tiče denarne strani uradniškega vprašanja, preložijo vse lepo na ramena finančnega odseka, kjer finančni minister Kumanudi vselej pravočasno u-Ide kakor se spodobi za Čistokrvnega demokrata in priznanega prijatelja u-radništva. Ta božanstvena komedija se ponavlja že nekaj mesecev in ni Izgle-da, da se kmalu konča, če Jo kaka »kri- za« sploh ne pokoplje. Uradniški Želodci pa se pri tem neprestano krčijo in ginevajo v nič. Vzporedno s to nelepo In tudi nemoralno igro pa potekajo seje minlstr* skegasveta bolj živahno, skoraj animirano. Kadar nina vrsti zadeva princa Jurija, ki tudi že zabava jugoslovansko javnost nekaj mesecev, takrat razpravlja naš dičnl ministrski svet — o kreditih, ki so postali posebno bogati, odkar se stekajo v našo domovino dolarji iz ameriškega posojila. Kreditirajo na levo in desno, navadno pa tam, kjer je potreba najmanjša. Med zadnlimi večjimi postavkami, ki jih je odobril ministrski svet z dovoljenjem — seveda — vseh različnih odborov in pododborov, so bile zvišane draginjske doklade častnikom, za kar je bilo treba trideset milijonov dinarjev. To se je zgodilo brez vsakega večjega ropota v vseh instancah. Dokler vzdržujejo države mnogoštevilno stalno armado, so tudi dolžne, da skrbijo za svoje častnike in mi prav dobro vemo, da na primer oficirji tudi z zvišanimi dokladami ne bodo mogli kriti svojih življenskih potrebščin. — Toda upreti se moramo proti dvojni meri, ki jo uvaja režim v državno u-pravo, protestirati moramo proti duhu, ki ga ne sme trpeti demokratična država. Ali ni to kričeča disharmonija, če prejema recimo kapetan z niti srednješolsko naobrazbo morda še enkrat tako visoko plačo kakor uradnik s popolno akademsko naobrazbo? Ako dr- žava ne rtiore vzdrževati visokega števila armade, naj jo pač zniža na polovico in vse državno uradništvo bo lahko enako in zadostno plačano, če pa država lahko vzdržuje ves vojaški aparat, potem naj pač tudi skrbi za ostalo uslužbenstvo. Ako se brez šuma lahko najde trideset milijopov dinarjev za en stan, naj dobijo še trideset drugih, da se nekega dne ne zruši ves naš upravni aparat, ki ga tudi ministri in armada ne bodo mogli vzdrževati. Uradništvo ni nikomur nevoščljivo kruha, upravičeno pa je v popolni meri, da zahteva enako pravico za vse, ker od samega patrijotizma tudi činovništvo ne more več živeti, če tega nočejo niti oni, ki so za to v prvi vrsti poklicani. Politične vesti Vlada sporazuma. Politična situacija se razčišča. Jasno je, da koalicije v dosedanjem obsegu ne bo več. Proti taki koaliciji je nastopila samo radikalna strarka, demokratska pa je včeraj imela velik sestanek v Beogradu, na katerem se je Imelo odločiti, ali odobrava stranka kot taka pot Davidoviča. svojega načelnika in njegovih prijateljev v Zagreb na kongres jugoslovanskih intelektualcev, ali želi sodelovati v smislu smernic, ki jih je postavil zagrebški kongres in ali bo dala tudi formalno poverilo Davidoviču, da stopi v stik z akcijskim odborom, ki se je na zagrebškem kongresu osnoval (dr. Smodlaka, dr. Boža Markovič in dr. Ravnihar). Končno je imel včerajšnji zbor sklepati o sporazumu, ki ga je sklenil v imenu Davidoviča njegov prijatelj, demokratski poslanec Angjelič. Vsi ti problemi so našli tudi v radikalni stranki gotov odziv. Tamkaj se borita struji Pašiča In Protlča. Sedaj postaja namreč znano, da Je somborska pokrajinska organizacija radikalne stranke že pred meseci zahtevala od centralnega vodstva Izpremembo politike v smislu idej Stojana Protlča, da pa je tedaj vodstvo to resolucijo kratkomalo zatajilo. Vsekakor je prišel trenotek, ko bo moral Protifi stopiti iz svoje rezerve ter javno povedati radikalni stranki, da se odloči na levo ali desno. Nastala bo ista situacija, kakor v demokratski stranki. Brez dvoma Je, da bo Protifi potegnil za sabo večino radikalne stranke, ker se ta ne bo mogla v bodoče postaviti na staro koalicijsko stališče in prezreti približevanje k hrvatskemu bloku, ki je sedaj glavno orožje levice demokraske stranke, torej Davidoviča. V takih razmerah bo torej današnja vlada podala 17. t. m. pred narodno skupščino svojo demisijo. Kot bodoči predsednik prihaja edino Davidovifi v poštev, da sestavi vlado sporazuma. — Toda tudi v tem slučaju bi moral Stojan Protifi stopiti v kabinet in sicer kot minister za notranje posle, ker imajo Hrvati edino do njega zaupanje. Na Hrvat-skem bi se stvorila nepolitična činov-niška vlada, ki bi Jo predlagal hrvp.tski blok. Oh, Srbstvo! Krsta Cicvarič, enfant terrible beo-gradskih dnevnikov, se je zopet raz-Ijutil. To pot sl Je vzel za tarčo som-borski zbor vojvodinskih radikalcev, katerega se Je, kakor znano udeležil tudi minister zunanjih poslov dr .Ninčifi. Z ostrimi besedami očita Ninčiču, da je po povratku iz zapada v Beograd odšel na radikalno skupščino v Sombor ter tam govoril proti koaliciji z demokrati, mesto da bi bil v Beogradu poročal o svojem diplomatičnem delu v Parizu in Londonu. Njegova naloga Je bila, da pove, kaj je napravil, da se prepreči sramota povratka Turkov v Evropo. Nato pa očita Cicvarič Srbom iz Vojvodine sledeče: »Oh, Srbi iz Vojvodine, kaj ste vi taki patrijoti, da ne smatrate za potrebno niti z eno besedo načeti istočnega vprašanja, kakor da to vprašanje ni tudi naše vprašanje, kakor da se prihod Turkov v Trakijo, Makedonijo in Staro Srbijo nas prav nič ne tiče, kljub temu da se je na vašem zboru pojavil minister zunanjih poslov in to v največjem odjeku iztočne krize 1 Dovolite, da vam povem, da vi niste Srbi, da ste vi samo včerajšnji Madža-roni, da ste vi samo mehkužneži in pol-troni, dovolite mi, da vam rečem, da nam je od vseh ministrov najbolj odvraten tisti, ki ste ga nam dali vi ter da nam je tisto, kar prihaja od vas, najodvratnejše v našem Javnem življenju!« Vidi se prav dobro, kako se ljubi Krsta Cicvarič zna razljutiti ter da zna na učinkovit način povedati svoje mišljenje ljudem, ako ti ne delajo, kakor mu je po volji. Radikalci so namreč na somborskem zboru zahtevali prelom z dosedanjo koalicijo, torej z demokrati. Vsled tega je nastala latentna vladna kriza, prišel je vmes celo hrvatski blok in njegove pozitivne nacionalne Izjave. Vše to Cicvarič sedaj ne more razvoz-ljati, boji se za koalicijo, ki jo je tako goreče zagovarjal. Seveda bi se hrvatski blok in Radič prav temeljito oškodovali za psovke, ki jih je ta beograd-ski pisač metal dve leti »hrvatskim ciganom« pod nos! Vitez Kaltenegger In prof. Franjo Ilešič. Za razdelitev Slovenije in za posebno štajersko oblast se v nedeljskem »Jutru« poganja po svojem neznanstvenem delovanju dobro znani profesor Fr. Ilešič. On pravi: »Bal zato smo mi (centralisti ali velesrbski agentje) za mariborsko oblast, ker vemo, da je tak nepolitični, a gospodarski Štajerc in Kranjec živ. Za žive delamo.« To je Jako modro povedano. Toda modri gospod profesor prezre, da živ ni samo gospodarski Štajerc in Kranjec, zaradi katerega se naj Slovenija razdeli temveč še bolj živ je Slovenec, ki zahteva zedinjeno Slovenijo. Na koncu svojih razlaganj pa pokliče na pomoč še viteza Kalteneggerja rekoč: Zadnje leto pred vojno se je gospod Oskar Ritter von Kaltenegger hudo spodtikal ob mojem slovenskem pouku ter rekel: »Er will die spezielle slowenische Individualist ausmerzen.« Tako hudo sta si bila torej v laseh gosp. Ilešič in vitez Kaltenegger. Toda to je bilo še v starih avstrijskih časih, ko je vitez Kaltenegger s svojimi birokratskimi šikanami obdal povsem neresnega človeka z nezasluž-nim sijajem narodnega mučeništva. — Meteh gledlftne sezone i operi. Prodana nevesta. Medtem ko Je 2e naša drama ves pretekli teden igrala, smo v nedeljo zvečer doživeli tudi v operi otvoritev letošnje sezone. Lani je dobilo gledišče novega upravnika v osebi g. ravnatelja Hubada In pričakovati je bilo, da bo mož s svojo krepko roko ln dosledno voljo spravil v pravi tir ne samo zavožene finance našega hrama modrin, marveč da bo tudi v sestavi repertoirja in izbiri posameznih del zavzel za našo kulturo nujno potreben načrt, po katerem imej jugoslovanska in slovanska operna literatura prednost pred vso drugo svetovno. Načrt, ki ga je objavila uprava v časopisih, je kazal, da lahko pričakujemo od prihodnje sezone marsikaj, zlasti pa uprizoritev enega ali drugega domačih del, že Iz tega razloga, da Jih občinstvo izpozna, pa najsi bi bila za slovensko ali jugoslovansko glasbo samo le zgodovinskega pomena. Obetajo se nam pa tudi pomembna dela češke operne literature. Sezono je otvorila naša ljuba znanka, večno mlada Smetanova »Prodana nevesta«. To-Iikrat in tolikrat Jo poslušaš, pa se je ne naveličaš. Pristna narodna glasba, ki bo živela še dolgo potem, ko bo marsikatera opera novejših skladateljev ležala v prahu po glediščnih arhivih. Zakaj? Stari tip komične opere, zasnovan na karikaturi In parodiji je dospel mimo operete k burleski in je polagoma izumiral. V polovici minolega stoletja ni bilo komične opere, ki bi se bila približevala resni glasbeni drami. Celo v Bayreutu, v sedežu Wagnerjeve umetnosti, so mnogo premišljevali o tem vprašanju (uprizoritev Cornelija »Bagdadskega brivca« in Wagnerjevih »Mojstrov pevcev norimberških). Vprašanje moderne komične opere pa s tem ni bilo rešeno. Smetana je v svoji prvi operi »Branibori na Češkem« ustanovil osnovne principe češke glasbene drame v vseobčem smislu, največ z ozirom na deklamacijo in slog, ne enotno linijo (monotematlzem), pa tudi na detaj’e (zaključena, melodija) in je na ta način stopil na pot h konkretnemu stvarjenju tipa komične opere. 2e od prvega po-četka je želel Smetana napisati moderno glasbeno veseloigro. Hotel je kot kontrast parodistinemu značaju stare komične opere na oder postaviti življenje, resničnost dejanja in z ozirom na tedanji predsodek, da je glasba komične opere manj vredna tudi bogatost, Ja-drnost in dramatičnost godbe. K temu načrtu mu je Izborno služila snov »Prodane neveste«: markantno risane in ostro karakterizirane postave, vzete naravnost lz življenja, proste vsakega iskanja in umetničenja nastopa v dejanjih, prepletenih s samoraslim humorjem, dogodek iz nepokvarjenega življe- nja češke vasi. Postav, kot sta n. pr. Vašek in Kecal, Je potreboval Smetana za uresničenje svojih načrtov. Delo se mu je izvrstno posrečilo: ni ga radost-nejšega pa tudi bolj češkega in umetniško vrednega, glasbeno bogatega in smiselno zasnovanega kot Je »Prodana nevesta«. Sprva Je obsegala le dve dejanji z vpleteno prozo. Za Pariz pa jo je predelal in razdelil v tri dejanja ter prozo zamenjal z recitativi, kar je vrednost dela izdatno povišalo. Sla je potem zmagonosno iz Prage preko slovanskih in končno preko vseh svetovnih odrov ter je danes ena najpriljub-ljenejših oper sploh. In stavimo, da bo razveseljevala glediščna občinstva z nezmanjšano privlačno silo še takrat, ko nas nikjer več ne bo. Saj si pri nas — ko Je naša operna literatura tako revna — slavnostne predstave ob pomembnih praznikih brez »Prodane neveste« ni ti misliti ne moremo. Nimamo namena danes poročati v kolikih interpretacijah in s kakšnimi zasedbami smo »Prodano nevesto* poslušali že v naši operi, ker je vsako primerjanje že skrajno žaljivo in rodi za poročevalca lahko neprijetne posledice. Povejmo le, da je otvoritveni predstavi letošnje sezone »Prodani nevesti« dal poseben sijaj nastop lz tujine se domov vmivšega opernega pevca g. Julija Betetta, ki je postavil na oder v vlogi me-šetarja Kecala v petju in igri izvrstno kreacijo. Razprodana hiša je imela ve- lik umetniški užitek in je svojega ljubljenca po vsakem dejanju živahno akla-mirala ter ga klicala pred rampo. Njegov angažma pomeni za naše gledišče neprecenljivo pridobitev. Naravno, da so vsi ostali solisti, vsak po svojih zmožnostih in močeh pridno pomagali predstavi do lepega uspeha. Poznamo jih vse že iz lanske sezone razven g. Šimenca, ki nas Je v vlogi Janka z za začetnika sigurnim nastopom kar presenetil. Zbor je vendar enkrat dejanje poživil z živahno igro, orkester je pod vodstvom g. kapelnika Balatke dobro uveljavljal lntencije svojega Smetano temeljito poznavajočega dirigenta. Z zaupanjem pričakujemo nadaljne-ga razvoja sezone v operi. Nismo malo-dušni, vkljub temu, da je nekaj Izbornih članov zapustilo ansambl. Z resno voljo ln vzajemno požrtvovalnostjo vseh čini-teljev bo lahko premagati ovire. Končno dostavimo še željo, da naj v gledišču vlada točnost in red kot pri prvi predstavi. Par taktov uverture sem zamudil in biljeter me ni pustil več v avditorij. Popolnoma prav in na mestu! Obiskovalci gledišča naj se navadijo na točno pohajanje predstav, da po začetku ne motijo izvajanj. Med dejanjem naj biljeterji ne puste na sedež prav nikogar! —o— Danes pa sta vitez Kaltenegger in fesor Ilešič politična somišljenika: ou sta namreč centralista in zato oba sa Štajerca, tako da profesor Ilešič o skruplov lahko seže vitezu Kalten gerju v roke: »Herr Ritter, auch ich die spezielle siowenische Individuau ausmerzen«. ^ Gospodarstvo Znižanje cen vsled dviga valute. Dobro se še spomnim, s kakšnim ve* seljem je pisalo dunajsko ^as0^fL pred dobrimi dvemi leti, da se je j® avstrijske krone v Ztirichu dvignil tri centime. Razprto je imela natiska »Neue Freie Presse« razveseljivo ves Krone in Ziirich drei Centimes! VsKU kala je: Sicer samo šele tri centime, vendar! Mislili so, da bo šlo kvišku že se je pojavilo vse polno projekto • kje in kako bodo cene znižali. Krona r potem zopet padla in z njo vred tu projekti. Dve leti pozneje se je dviž® kurz naše krone v Ztirichu na dva cen tima in že dolgo časa nismo srečali to* liko veselih obrazov po ulicah, kaK0 %‘ 1. oktobra dalje do konca leta + Izmenjava drobnega denari ^ trgane, odnosno defektne ban“.ati pri 1 in pol dinarja se more I državni blagajni In pri vse!h |jj uradih. Večje količine taJlV2atnotk« bankovcev je treba zvezatt^^ ^ po 100 komadov la Jih 2aJ?eca čatom firma. a škode, Prizadete našim socintlanom v Primorju. Ministrstvo za zbere ? p°Utiko je prevzelo nalogo, da ikoftn Vf£ J)0l'iattie> ki se nanašajo na liani l 1iero so Pretrpeli naši držav-bilo «° a xy°ine na ozemlju, ki je Italiin S^tdlski pogodbi zedinjeno z našim ,.kor, tudi na škodo, prizadeto tke V,av}tan°m na ozemlju italijan-Mh ! vsled političnih represiv- Van *n p°Utičnih izgredov. Oškodo- naj6 0Se^e? katere tega še niso storile, J W!oie točno in vestno sestavi j e-Prir °h 1X1 lastnoročno podpisanih mi n °ve™vliene in z vsemi dokazni-lav ut ki in listinami opremljene pri- jj naMalie do 15. oktobra t. L, in Slav Z-Q ^°veTui° in za Hrvutsko in „ , 01]iio, Istro in Medjimurje dotičnim .upravam v Ljubljani, ozi-Dntlfii? Zuzreku, oddelek za socialno iini a v Srbiji* Črnigori in Vojvo- PoUt^TaVn°Si uunistrstvu za socialno ^ Računski Hstki družbe sv. Cirila . Metoda so že v marsikateri gostilni tj?*vami vpeljani, vendar se dobijo lo- ild i- rabii° bst^e za reklamo ži-vskih tvrdk. Pozivamo naše gostilni-rle. trgovce in obrtnike, da upeljejo v J*® obratu računske listke vsaj za cune, ki presegajo vsoto 100 K. S tem naši prekoristni CM družbi mno-J™ Pomagano. Občinstvo naj povsod od-ton Zabteva računske listke Ciril Me-uove družbe ter naj se izogiba lokanj* kjer je tako malo narodne zavesti, ** lih ne uporabljajo. w — Vžigalice družbe sv. Cirila in ih*0'*3* P°zivaino trgovce in občiu- da kupujejo edinole vžigalice z na* Psom »Mal položi dar, domu na oltar«. tem oziru naj se naši ljudje zgledujejo vj1 Italijanih, kjer ni dobiti vžigalic, ki J* Se ne prodajale v korist kakega narodnega laškega namena. -»•Za slepel Podporno društvo sle-F® v Ljubljani prosi p. n. vodstva vseh 1 *• kakor tudi vse p. n. učiteljstvo, vse •Ol&obvezne in njih roditelje, da naj ra-P m često posegajo po šolskih zvezkih t1 nosijo znamko v korist podpornemu r^tvu slepih. Tudi trgovci naj se podijo, da jih imajo vedno v zalogi. Te f^zke izgotavljs. le tvrdka Anion Ja-jf&Č v Ljubljani, Sv. Florijana ulica stev, 14. — Finančni zakon za 1. 1922-23 je ^ikvljen v 1G5. Številki »Uradnega lista«. kn. ~~ PoviSanie Izpitne takso na vlso-® Šolah. Finančni minister je odobril, 2 ^ na visokih šolah Izven Srbije, v Jerebu, Subotici in Ljubljani povišajo ^Ditne takse od 3 na 10 dinarjev. u — Razor oževanje. Po poročilu »Ti-J®8« je ponudi.> Francija naši vladi po-*™o 100 milijonov frankov za nabavo :?taega materijela. Jugoslovenski držav r Podtajnik za vojsko se nahaja vsled * tadeve že vež dni v Parizu. .. — Prepoved turških listov. Notra-F6 ministrstvo Je z neko naredbo presedalo širjenje turških listov v naši ^kvi, ki izhajajo v Turčiji. ^ —• Velika železniška nesreča« Vče-j?j opoldne so se med postajami Kapela J^trlna in Petrovo selo razdrle tračni-5» ravno ko je vozil po progi tovorni i*k. 10 vagonov je strmoglavilo v globno. Človeških žrtev ni bilo. Dnevne vesli. N — Žrtve strupenih gob. V vasi Kon- ose- jjv okrožju Djakova je umrlo v za-tku tega meseca 5 oseb vsled zavži-^ia strupenih gob, ki sta jih pri kmetiška dečka iz gozda. Tri Pa se Je posrečilo rešiti. jy — Smrt vsled zastrupljena. V Mo-vai"lavcih v Prekmurju je delavec Fr. to.jPst sekal in spravljal v gozdu drva. tie nat zaCutu v nogi silne boleči-Po' 0.dPraviI se je diomov. Bolečine so e vecJno huje in noga mu je za-jjotekati in črneti. Oddali so ga v 0 v Mursko Soboto, toda ves V avmški trud je bil zaman, Nemet je dnelr umrl- Surni se, da ga je pi-vjjgkaka strupena žival, ali pa se je 1^*1 s kakim zarjavelim predmetom, k Povzročilo zastrupljenje krvi. Ce^ °va moška vtopljenca so prete-KfjK nedeljo opazili ljudje v Savi pri fcifo eni- Vsled silno narasle vode ju ni ®ogoče spraviti h kraju. rtna kosa* V Krškem je umri ***•* k- Franc Papst. Naj v miru *ki rr Dmor vsled ljubosumnosti. Ru- vd$i p? ant Ivan Nišin je zabodel v ^vriča°He pri Vranb poročnika Polu-^ V,Vzrok ljubosumnost *■ iB eD v k°stllni. V nedeljo 8. ^ ffnJ!?pivaIa večja družba fantov v ob Vidicovi opekarni. Ko ebltaH fantIe korajžni, so se začeli ?aDoveril,,na^ar s0 si P° stari navadi Jhtcn, . vojsko. V pretepu so večim 'tl »jjnu Brezovice puščali prevročo v 1* so na *rešilno po-k v ®eko drugo krčmo, kjer pa jih na krčmarica postavila pod « ha . RrvoloČna nevesta. V Zagrebu etha »!avni pošti v soboto napadla 25-u y ri)a Kovač narednika Skobler-iJOdL*3 tak° ugriznila v brado, da mu aaia ga,} mesa. Nato sa pa še nekoliko pobožala z nožem. Vse te ljubeznivost si je dovolila zato, ker ji je Skobler obljubil zakon, česar pa ni hotel izpolniti. Krvižejno nevesto so zaprli. — Samomor vsled bat?nanja. Kakor poroča zagrebški »Večer«, je izgubil v Subotici Bogdan Gorušic, redov v 3. eskadronu 3. konjeniškega polka, perilo, vsled česar ga je kapetan L ki. Ljubomir Stojilovič tako zbatinal, da je Borušic vzel puško, šel v klet in se tam ustrelil. — Uboj. Pred tremi dnevi sta se sprla v Kičevu zaradi posesti Adam Me-medovič in Jusuf Eminovič. V prepiru je Adam s samokresom ustrelil Jusufa ter zbežal v gozdove. Alijo Osmanoviča, ki je v prepiru Memedoviču pomagal, so zaprli, za morilcem pa je izdana tiralica. — Surovi napadalci. V četrtek se je vračal v Zagrebu sprevodnik Magič s svojo hčerko in njenim zaročencem krog 11. ure zvečer domov. Na vogalu neke ulice jim pride nasproti nek nepoznan moški, ki je dal zaušnico Magiču in njeni hčerki, nato pa potegnil nož in navalil na napadenca, ki sta klicala na pomoč. Medtem se je napadalcu pridružil, še nek drug lopov, tudi z odprtim nožem, vendar sta pravočasno pritekia na pomoč dva orožnika, ki sta preskrbela nasilnežema brezplačno stanovanje. — Užaljena beračica. Ker je Marija Razič vinjena prosjačila po Zagrebu, jo je neki redar aretiral. To je beračico tako razburilo, da je proklela vso policijo jevo žlahto in povzročila tak »šunder«, da se je takoj zbralo ljudi, kakor na kakem protestnem zborovanju. Ker ji kavalir v policajski uniformi ni ugajal, se je z vsemi štirimi branila njegovega spremstva, vsled česar jo je uljudni redar odpeljal z izvoščkom na policijo. — Sa zobje niso varni. V mestu Riuteln je zaspal na neki klopici na promenadi, utrujen vsled dnevnih naporov in odgovarjajoče množine močnega piva, nek gospod spanje pravičnega. Ko se je zbudil, je z grozo opazil, da mu je nek lumpacij ukradel umetne zobe iz ust. — Tihotapci. Finančna oblast v Os-jeku je zasledila družbo tihotapcev, ki je iz Madžarske vtihotapila 20 polnih vreč nežigosanih kart. Že sama globa znaša po carinskem zakonu okroglo 6 milijonov dinarjev. Karte so zaplenjene in par tihotapcev je že v zaporu. — V večernem vlaku iz Ljubljane proti Kamniku se je pozabil zaboj z obleko. Pošten najditelj se prosi, da ga odda v pivovarni »Union« pri Francu Leskovar, sodar. — Napad na brzovlak. V nedeljo je pri Jaški nekdo streljal na brzovlak, ki je vozil iz Karlovca proti Zagrebu in razbil šipo, vendar pa ni bil nihče ranjen. — čc se ljubico zaptuii... Mizar Alojzij Montina je pred nedavnim časom zapustil v Miljah svojo ženo Antonijo ter prišel v Trst z neko Dominiko Dessanta. Par dni nato je prišla za njim v Trst tudi žena Antonija. Mizar se je svoje ljubice kmalu naveličal ter se povrnil k svoji ženi. Zapuščeno Dominiko je pa to hudo razkačilo. Zato je sklenila, da se bo maščevala. In res, prišla je na stanovanje mizarja in polila njega in njegovo ženo z oetovo kislino po obrazu. Oba sta bila toliko poškodovana, da sta se morala zateči k zdravniku, maščevalno ljubico pa so vtaknili v zapor. — Hans Heinz Eversov roman »Vampir« je oblastvo v Temešvaru zaplenilo, ker pripoveduje v tem romanu Evers, ki je bU sošolec sedanjega romunskega kralja, o njem zelo čudne stvari — Nov denar v Nemčiji. V Nemčiji so izdali nove bankovce po 5000 mark. V kratkem pa izdajo nov kovan denar po 3 marke in pa novce iz aluminija po 10 in 20 mark. — Ob priliki II. obletnice Koroškega plebiscita pošiljamo nekdanji borci borci na Koroškem, sedaj v Kolašinu v Crnigori, vsem koroškim beguncem in Slovencem, ki so se z nami udeležili takratnih bojev, nebroj srčnih pozdravov. Vinko Lovriha, Jožef Zakrajšek, Mihael Ramšek, Jurij Cikulnik, Jurih Prohart, Ivan Kulovec, Martin Mlakar, Anrija Potoči J. Zarič, D. Kresič, L Levičar. — Izmišljena tatvina. Posestnik Kangrga v bližini Otočca je izročil nekemu Deliču, ki je odhajal v Zagreb, 100 zlatih dolarjev in 3 čeke, da mu jih v Zagrebu Izmenja. Ko se je Delič vrnil, je trdil, da je dobil za dolarje 6520 Din, da pa mu je bil ta denar s čeki vred ki Jih ni vnovčil med potjo ukraden. Kon grga, ki trpi 11.312 Din škode, je Deliča naznanil policiji. _ Uslužnost, ki se ni izplačala. V Parizu je stanoval v III. nadstropju neke hiše najemnik, ki je bil vsled svoje uslužnosti znan po vsej hiši Pred nekaj dnevi je zgubila njegova soseda iz II. nadstropja ključ svojega stanovanja. Ko je najemnik iz III. nadstropja opazil njeno žalost, je Šel v svoje stanovanje, pritrdil na okno rjuho in se spustil po njej II. nadstropje, da bi skozi okno prišel v, stanovanje svoje sosede in ga od Itoft- traj odpri. Po nesreči pa mu je rjuha izmuznila iz rok in siromak je telebnil na cesto in kmalu umrl — Cerkven tat. Vaclav Kurnik je ukradel v noči od 23. na 24. julija v župni cerkvi pri Sv. Marjeto pozlačeno monštranco in dva pozlačena ciborija. Zbežal je v Nemško Avstrijo, kjer se je hotel te dni prepričati pri nekem zlatarju v Gradcu, če so ukradeni predmeti pozlačeni ali zlati. Zlatar pa jc lopova ovadil, vsled česar je bil aretiran in oddan sodišču v Mariboru. Monštranco in ciborije so dobili v njegovem nahrbtniku. Uubiiana. Celie. »Bratstvo« v Celju pripravlja za začetek novembra zabavni večer z igro v Narodnem domu. Prireditev je bila nameravana že za oktober, morala pa se je iz raznih vzrokov preložiti. Glazb^na Matica v Celju ima svoj redni občni zbor v torek dne 24. okt. ob 20. uri v mali dvorani Nar. doma. — Vpisovanje v Glasbeno Matico pa se vrši nanovo od 15. oktobra dalje. Tarifo za izdelovanje oblek so celjski krojaški mojstri zopet nekoliko zvišali, ker so za 25 odstotkov zboljšali plače svojim pomočnikom. s Nevihta v okolici Ljubljane je razsajala 7. t m. popoldne. Med bliskanjem in grmenjem je lil dež, kakor da bi se oblak utrgal V okolici Kozarij je treščilo v napeljavo električne razsvetljave, vsled česar so v večih hišah popokale žarnice. V gostilni Laznik sta se onesvestila vsled pritiska nek deček in služkinja, razbilo je tudi veliko 3000 K vredno zrcalo, pod katerim se nahaja napeljava. Tudiv gostilni Kušar so bde pokvarjene vse žarnice ter je strela ubila priklenjenega psa. — Reven akademik je zgubil v nedeljo 8. t. m. zvečer na potu izpod Rožnika v Ljubljano listnico z denarjem in dragimi važnimi listinami. Pošteni najditelj se prosi, naj jo odda pri vratarju univerze. = Amerlkanska moka v LjubljanL Tvrdka Šarabon v Ljubljani je dobila ameriško moko fine kakovosti in jo bo prodajala po 23 kron za en kilogram. =3 VrtnarsKO razstavo prirede ljubljanski trgovski vrtnarji v dne 21. do 25. t. m. v jahalnici na Bleiweisovi cesti. Razstavljene bodo dekorativne rastline, cvetlice, rezane in v posodah, umetno vezenje in pletenje in dr. Ljubiteljem flore se bode nudila lepa prilika, ogledati si najlepše stvarstvo narave, lepe cvetlice. Pred več ko 30 leti se je vršila v Ljubljani zadnja cvetlična razstava. Dolgo vrsto let je trajala stagnacija v tem ozira. Mlade moči so sedaj na delu, da zopet oživijo zanimanje za prelepo vrtnarsko panogo. Tej razstavi bodo sledile še drugo, kar bode vplivalo posebno na mladino. Vstopnina znaša 5 Din za osebo, za dijake in vojaštvo 5“ določena polovična vstopnina. Zadnji dan razstave je določen za šolsko mladino, katera se je udeleži korporativno v spremstvu učiteljstva. Cisti dobiček je namenjen v prid mestnih ubožcev. = Državni uradnik in borač. Državni uradnik nam poroča: »Gledal sem skozi okno svojega stanovanja na Frančiškansko ulico. Ravno pod mojim stanovanjem sloni berač in prosi miloda-rov. Skoro vsak mimoidoči mu vrže v klobuk. Pogledam na uro. Ravno pol 4. popoldne. Začel sem šteti usmiljena srca, ki so odlagala krone v beračev klobuk. Naštel sem jih 50 in spet pogledal na uro. Bila je 4, Torej ako je vsakdo od teh daroval beraču samo eno krono, (morda je kdo daroval tudi več, kajti novčanic nisem razločil,) je »zaslužil« berač v pol ure celih 50 kron. Jaz sem beraču seveda vse to izsrca privoščil, obenem sem pa tudi iz ravno tistega srca globoko vzdihnil: »O, vi gospodje berači o mi berači uradniki!« = Nezgoda. Na stopneah hiše štev. 7 v Gradišču je padla 7 letna Ana Lapajne in se toliko poškodovala, da so jo morali oddati v bolnico. = Umrla je v pondeljek na Starern trgu štev. 5, po daljšem bolehanju posestnica in trgovčeva vdova gospa Katarina Auer. Pogreb se vrši danes popoldne ob 3. uri. Blag ji spomin! = Ujet »ptiček«. Pred kratkim smo poročali o nekem čevljarskem pomočniku, ki je na Gorenjskem »olajšal« svojega mojstra Rogača za 30.000 kron in nato pobegniL Včeraj dopoldne pa je ta uzmovič v osebi 19 letnega Vincencija Jerale padel v roke pravici Ko se ie namreč včeraj dopoldne ob 10. uri gospa Terezija Arlič vračala iz trga v svoje stanovanje v Komenskega ulici je našla v sobi nepovabljenega gosta Jeralo, ki se je, oborožen z raznim vlomilnim orodjem, ravno pripravljal k temeljiti »reviziji«. Arličeva je vsa prestrašena zagnala glasen krik nakar se je takoj pojavil stražnik, ki Je predrznega vlomilca in tatu aretiral in spremil tja, kjer mu bodo oddelili zasluženo plačilo. =* Cirkus »Drina«. Spored za sredo 11. oktobra: Revanche borba med Semičem in Tom Sajerjem, ker se prvi noče priznati premaganega. — De Marko Pietro (Italija) contra Don Rosano (Madrid). Amerikanski keč in keč: Živko Stokič (Beograd) contra A. Popovič (Trst). — Angleški boks: Sturman (Ce-hoslov.) contra M. Effendi (Grška). ® Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 1. do 7. oktobra je bilo v Ljubljani rojenih 28, umrlih 25, med temi 10 tujcev. Vzrok smrti: 3 življenska slabost, 5 jetika, 1 zastrupljenje rane, 1 možganska kap, 1 srčna hiba, 2 rak, 10 naravni smrtni vzroki Naznanjene nalezljive bolezni: 2 Škrlatica, 2 trebušni iegar, in X griža, Spore in turistika. Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija« v Ljubljani naznanja da se vrši v nedeljo dne 15. t. m. že dvakrat vsled slabega vremena odpovedana motociklistična in kolesarska dirka na ljubljanski grad za prvenstvo »Ljubljane«. Dirke se vrše v vsakem vremenu. Začetek ob 3. uri popoldne. Start: Karlovški most, cilj: na Ljubljanskem gradu v drevoredu. Prijavnina za motocikliste Din 20, za kolesarje Din 2 se sprejemajo v klubovi kavarni »Prešeren« in se zaključijo v soboto dne 14. t. m. ob 11. uri zvečer. V petek dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer sestanek vodstva motociklistov kolesarjev in rediteljev v mali sobi restavracije »Slon«. Udeležba nujno potrebna in obvezna radi raznih razgovorov za izvršitev te velevažne športne prireditve. Odbor. K prvenstveni tekmi S. K. Ilirija— Primorje. Na notico v »Slov. Narodu« dne 8. okt. se čutim dolžnega z ozirom na netočnosti, ki so navedene v dotič-nem dopisu, da podam natančnejše in točnejše podatke. Ni res, da je L. N. P. obvestil S. K. Ilirijo Šele 19. septembra glede termina za prvenstveno tekmo fiirija-Primorje, ampak jaz sam sem osebno obvestil tajnika Ilirije 4. septembra po seji posl. odbora, ko so se Izžrebali termini za prvenstvo tekme I. razreda. Tajnik S. K. Ilirije mi je sicer, ko se je slučajno mudil na seji posl. odbora dne 18. sept. v obraz zanikal, da ga nisem obvestil, slednjič pa priznal, da sem ga, ampak da on tega ni smatral za oficijelno. Gospod tajnik je namreč gotovo pozabil na najin spomladanski dogovor. Šele na to moje ustmeno sporočilo je S. K. Ilirija dne 14. sept. poslala dopis na L. N. P., v katerem zelo diplomatično naznanja, da ima 1., 8. in 15. zasedene termine. Dne 19. sept. je L. N. P. sporočil Iliriji, da naj si sama izbere termin za odigranje omenjene prvenstvene tekme in sicer ali 1. ali 8. okt. ter naj sporoči to do 25. sept. Dne 23. sept. pa je objavila Ilirija po svoji seji, ki jo je imela dne 20. sept., v časopisju, da igra 1., 8. in 15. oktobra mednarodne tekme. Ko je pa S. V. Klagenfurt, kakor je splošno znano, odpovedal termin za 1. oktober, tedaj je S. K. Ilirija dne 25. sept v naglici poslala dopis na L. N. P., da je pripravljena odigrati tekmo na 1. okt., ker je ona odpovedala tekmo z S. V. Klagenfurt. Kar se pa tega tiče, da nisem službeno objavil termin omenjene prvenstvene tekme, naj SK. Ilirija ve, da sem obvestil o tem S. K. Primorje, ki je imel arangement te tekme v rokah. Da pa tega nisem tudi javno objavil, sem napravil iz tega vzroka, da sem imel v rokah prošnjo S. K. Primorja za odgo-ditev te tekme, ter sem počakal sklep uprav, odbora, kateremu je bila ta prošnja predložena. Cernu tedaj tako razburjenje od strani S. K. Ilirie, ko Je uprav, odbor ugodil prošnji S. K. Primorja, ko vendar S. K. Ilirija pri tem ni nič utrpela, kajti gotovo je, da ako bi prišel S. V. Klagenfurt v Ljubljano, bi Ilirija igrala tekmo z njim brez ozira na določeno prvenstveno tekmo. Glede očitkov v vodstvu L. N. P. o neurejenosti, nevestnosti in nezmožnosti pač S. K. Ilirija sama najbolje ve, da se v letošnjem odboru ne dogajajo nerednostl kakor so se žalibog v lanskem odboru, ko je ravno S. K. Ilirija imela vodstvo L. N. P. v rokah. Zakaj torej te intrige kot da bi jih še ne bilo dovolj ali pa naj bo to nekaka predpriprava za bližajoče se volitve v odbor L. N. P.?! Veliko bolje bi bilo, da S. K. Ilirija opusti take neumestne korake ter stopi iz svoje pasiv. rezistence in se oklene s solidarnim delovanjem sedanjega upravnega odbora. — Milovan Klemenčič, t. č. tajnik II. L. N. P. Atletiki, Celje—SK Celje 8:0. Prvenstvena tekma z visoko zmago Atle-tikov. SK Jadran sklicuje sestanek nogometne sekcije v četrtek 12. t m. ob 20. uri pri »Sodčku«. 14., v nedeljo 15. in v ponedeljek 16. t, tn. v Ibsenovi drami »Heda Gabler«, j® nenadoma odpoklicana v Beograd. Zato se odgode predstave »Hedde Gabler« na poznejši čas. Repertoar pa se spremeni takole: v soboto 14.1 m. R. U. R. za red D, v nedeljo 15. t. m. komedija »Jack Straw« za izven, v ponedeljek 16. t. m. »Romantične duše« za red A. Spored koncerta operne in koncertne pevke ge Zdenke Gregurič, ki se bo vršil v petek, dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Fiharmonične družbe- 1. Mozart: Arija Kerubina in Arija »Ne znam sam« iz opere »Figarova svatba«. 2. a) Hatze: Majka, b) Konjovič: Pod pendžerl c) Vilhar: Nezakonska mati. 3. Cajkovskij: Koncertna para, fraza na klavir. 4. a) Saint Saens: Arija iz opere »Samson in Dalila«, b) Puccini: Molitev iz opere »Tosca«. 5. a) Zajc: Domovini i ljubavi, b) Schwab: Zdrava Marija, c) Bajič: Pogradini. 6. Griinfeld: Romanca za klavir. Gounot: Arija Margarete iz opere »Faust«. Klavirske komade igra in spremlja na klavirju ga Kokot. Predprodaja vstopnic v pisarni Glasbene Matice. Glasbena Matica v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 16. t. m. t veliki dvorani hotela Union svoj prvi koncert ▼ letošnji zimski sezoni. Na tem koncertu bode izvajal celotni pevski zbor Glasbene Matrce 13 mešanih zborov, to je po večini one zbore, s katerimi le žel največje uspehe, da prave triumfe na svoji koncertni turneji po Jugoslaviji Poleg tega nastopi na tem koncertu prav gotovo najodličnejši in najpriljubljenejši slovenski pevec g. Julij Betetto, katerega spremlja ga Dana Koblerjeva. Gospod Betetto poje samostojno 4 Samospeve izmed teh teh bodo trije prvič peti v Ljubljani. Vstopnice so od danes naprej v predprodaji v pisarni Glasbene Matice in sicer so sedeži po 18, 15, 12, 10, 8 in 6 Din. Slovensko marUonetno gledališč« v veliki dvorani Mestnega doma otvori v nedeljo dne 15. t. m. zopet svojo sezono. Naslikane so nove scenerije, napravljene nove lutke in izpopolnjeno igralsko osobje. Režijo je prevzel in igre je naštudiral poklicni igralec-stro-kovnjak. Repertoar je zelo pihano sestavljen. K otvoritvi sezone je spisal dr. Ivan Lah času primeren šaljiv prolog. Kot premiera bo vprizorjena ena izmed najlepših Paccijevih bajk »Kraljevič Ro-ženevet« in »Princezinja Lilijana«. — Predstave se bodo vršile vsako nedeljo in sicer ob 3. pop. in ob 6. uri zvečer. Kljub velikim režijskim stroškom je vstopnina zelo nizka (6, 5, 4, 3 in 2 D), da bo omogočen obisk vsakomur, posebno mladini, ki ji je v prvi vrsti gle-dališče namenjeno. Predprodaja v soboto 14. t. m. v I. nadstropju Mestnega doma od 3.—5. ure in v nedeljo 15. t. m. od 10.—12. ure dopoldne. Dnevna blagajna se odpre pol ure pred začetkom predstave. Kaj je letos z dramatično šolo. Med preteklo sezono smo imeli dramatično šolo, ki jo je vodila ga. Gusti Danilova. Po njenem odhodu pa se o nadaljevanju šole ne sliši ničesar. Treba bi bilo naprositi kako drugo sposobno moč za poučevanje, kajti polletni obisk še ne izpopolni učenca za dramskega igralca. Gledališki list. Sezona 1922-23. — Udruženje gledaliških igralcev bo izdajalo tudi v tej sezoni ta prepotreben list. Kakor doslej bo tudi sedaj prinašal veš repertoar drame in opere, vsebino novih del ter razlago k operam. Vseboval bo poleg strokovnega tudi zabavni del. List urejuje g. Fran Lipah; naslovno stran je delal g. prof. Rado Kregar, u-prava lista je v Udr. gled. igr. v Ljubljani, dramsko gledališče. Cena izvodu 3 Din. Prva številka izide prihodnji teden. Gledališče in siasba. Četrta premjiera v dramskem gledališču se vrši danes 11. t. m. ob osmi uri zvečer. Vprizori se duhovita in zabavna angleška komedija »Jack Straw«. Režijo vodi g. Putjata, ki igra naslovno vlogo. Sicer nastopijo v glavnih vlogah: gna Vera Danilova, ga Wintrova, gg. Plut, Železnik in drugi. Iz gledališke pisarne. Gospa Marija Vera« ki bi morala gostovati v soboto Društvene vesti. Strokovno udruženje jugoslovanskih oblikujočih umetnikov v področju Slovenije v LjubljanL Izredni občni zbor SUJDU se vrši v soboto 14. t. m. v hotelu Union ob 16. uri. Dnevni red: 1. Umetniški kongres v Zagrebu. 2. Eventualia. Poslano. Foedus 1X1 orneam convocat •\ rigori Rerum traetatio gravis. Casus foederis: in Masima admlafa strationis. Vegae sekunda. Dies loviš. • Uredništvo odgovarja za poslan« Ie v okvirju zakona. Pletene jopica okavlce, nogavic« jo niižjih tesati pri: RJinMuHSoss, Ljubljana. Mestni trg 1B. t, OABORIAU: Zločin v OrcivaSu. (Dalje.) Palot, ki se je nadejal pohvale, se je zdel nekam razočaran. »Fant,« ga je nagovoril detektiv, »tvoje poizvedbe mi želo ugajajo; lepa nagrada ti je zagotovljena. Toda vrnimo se k dvorcu: imaš ii načrt pritličja?« »Imam ga, gospod, in načrt prvega nadstropja tudi. Vratar, ki ni baš mutast človek, mi je povedal marsikaj o svoji gospodi, čeprav ji služi šele dva dni. Gospa je strašno žalostna in venomer joče.« »To vemo. Načrt, načrt . . .« »Spodaj imamo prostorno in obokano vozno vežo. Onkraj Veže je dokaj veliko dvorišče s konjarno in vozarno v ozadju. Na levi strani veže je vratarjevo stanovanje. Na desni so steklena vrata in za njimi šest stopnic, ki drže na mostovž, s katerega pridete v salon, v obednico in še v dve drugi majhni sobi. V prvem nadstropju sta gospejina in gospodova soba, pisalna soba « »Dovolj,« ga je prekinil gospod Lecoq, »moj oblegovalni načrt je gotov.« To rekši je naglo vstal, odprl vrata in prestopil z očetom Plantatom in Palotom v veliko sobo. Kakor prej, so tudi zdaj tVSi vstali. »Gospod Job,« je nagovoril tajni policist svojega pribočnika, »dobro poslušajte moje povelje. Kakor hitro odidem, plačajte tukaj račun. Nato se odpravite v prvo vinarno, ki jo najdete na desni, po Amsterdamski ulici navzgor, da vas bom imel pri rokah. Večerjajte, časa je dovolj, a da mi ostanete trezni!« To rekši je vzel iz svoje denarnice dva luisdorja ter ju položil na mizo: »Evo za večerjo!« Nato je odšel, priporočivši Palotu, naj mu sledi za petami. Gospodu Lecoqu se je predvsem mudilo videti Tremore-lov dvorec na lastne oči. Z bistrim pogledom se je uveril, da jnora biti lega prostorov res takšna, kakor jo je opisal Pilot. »Vse se ujema,« je rekel očetu Plantatu. »Lega je za nas. Devetdeset od sto je upanja, da uspemo.« »Kaj nameravate?« je vprašal stari sodnik, katerega se je polaščala tem večja razburjenost, čim bližji je bil odločilni trenutek. »Za zdaj še ničesar; počakati hočem noči. To se pravi,« Je dodal malone veselo, »da imava dve uri časa in lehko storiva po zgledu mojih ljudi. Nedaleč odtod poznam restoran, kjer kuhajo prav izvrstno; pojdiva večerjat.« Ne da bi čakal Plantatovega odgovora, ga je potegnil s i seboj proti restoranu na Havrskem prehodu. Ko pa je hotel položiti roko na vratni gumb, se je zdajci tistavil in mignil. Palot je takoj pristopil. »Dve uri imaš časa,« mu je velel Lecoq, »da si napraviš obraz, ki ga tvoj vratar ne bo spoznal, in kaj použiješ. Tapetniški pomočnik si, da veš. Hodi brzo, Čakam te tu, v restoranu. Gospod Lecoq ni pretiraval, ko je pohvalil kuhinjo v restoranu. Škoda le, da je oče Plantat ni mogel presojati. Srce se mu je stiskalo še huje nego dopoldne in čutil je, da ne bi spravil vase niti grižljaja. Koprnel je, da bi vsaj spoznal načrte svojega vodnika. Toda policijski agent je ostal neprodiren. ^Prepustite vso skrb meni,« je odgovarjal na vsa vprašanja. »Zaupajte mi!« Zaupanje očeta Plantata je bilo gotovo neomejeno, toda čim delj je premišljal, tem nevarnejši in neizvedljivejši se mu je zdel poizkus, odtegniti Tremorela sodišču. Skeleči dvomi so mu trpinčili duha. Pravzaprav mu je šlo nocoj za življenje, zakaj vedel je, da ne preživi Laurencine pogube. Gospod Lecoq je odkraja silil somiznika, naj použije vsaj malce juhe in kozarec starega bordojca; kmalu pa je spoznal jalovost svojih prizadevanj in je sklenil večerjati, kakor bi bil sam. Tudi on je bil poln skrbi; a njegova navada ni, da bi si dal greniti zasluženo jed po negotovosti končnega uspeha. Jedel je dolgo ter slastno izpraznil svojo butiljko starine. A v tem se je znočilo; natakarji so jeli prižigati lestence. Dvorana se je počasi izpraznila in naša znanca sta ostala malone sama. »Ali ni že čas, da storimo, kar mislimo?« je boječe vprašal mirovni sodnik. Detektiv je pogledal na uro. »Časa imamo še celo uro,« je dejal nato. »A vendar, pripraviti hočemo vse.« Poklical je natakarja ter naročil čašo kave in vse potrebno za pisanje. »Vidite, gospod sodnik,« je povzel^ ko so mu prinesli za-željene stvari, »najina glavna naloga je, da prodreva brez Tremorelove vednosti prav do gospodične Laurence. Treba nam je deset minut, da se pomeniva ž njo na samem. To je neizogibni prednogoj uspeha.« Stari sodnik je bil menda pripravljen na drugačno senzacijo, zakaj besede gospoda Lecoqa so ga vidno osupnile. »Ce je tako, je odgovoril 2 obupanim glasom, »se bo pač treba vdati v usodo. Iz te moke ne bo kruha.« »Zakaj ne?« »Zato, ker vem, da se Tremorel niti za hipec ne gar.e od Laurence.« >Saj mislim na to, da ga zvabim iz hiše.« »i(aj! Vi, gospod Lecoq, ki ste drugače tako previdni, se morete varati z mislijo, da bo hotel stopiti na cesto? Preudarite vendar njegov položaj in pomislite, kako brezmejen mora biti njegov strah, v tem trenutku! Midva veva, da je Sauvre-svjeva ovadba nenajdljiva, toda on ne ve. Oti misli, da je roico-pis morda že v rokah policije, da sum že leti nanj in so mu preganjalci že za petami.« Gospod Lecoq se je zmagoslavno nasmehniL »Vse to sem preudaril,« je dejal, »in. še marsikaj drugega. Verjemite, da ni bilo drugače dobiti sredstvo, s katerim preženem Tršmorela iž njegovega brloga . . . Iskal sem do go, a končno sem ga vendar našel, baš ko sva dospela semkaj. Preden mine ura, bo grof Tržmoielski v Saintgermainskern predmestju. V to svrho moram sicer obtežiti svojo vest s ponaredbo. a nadejam se, da mi priznate nekaj olajševalnih okol-nosli. In končno — namen posvečuje sredstva.*. To rekši je vzel pero in zapisal naglo, ne odJoživši smotke Gospod \Vilson, Štirje izmed tisočakov, ki ste mi jih poslali v pora y nanje svojega računa, so ponarejeni; opozorili ^ banki, kjer sem jih hotel oddati. Ako ne pridete ^žalo1 k meni, da se zadeva pojasni, vas bom v svoje- , vanje primoran še nocoj ovaditi državnemu prav Recb.< f »Evo, gospod sodnik,« je rekel Lecoq, moleč pismo Plantatu, »razumete li?« _ . nehotd Ko je mirovni sodnik preletel vrstice z očmi, ]e vzkliknil od radosti. nnoasti »Da, bogme,« je dejal, »ko dobi to pismo, ga mora P ^ groza, ki bo silnejša od vseh njegovih pomislekov, ro^ rg da je bilo med oddanimi bankovci morda res nekaj P jenih, ki jih on ni spoznal; ovadba pri državnem prav« pomeni zanj preiskavo, v kateri se Izkaže, da je ,wu»w . mišljeno ime. To se pravi, da bi bil izgubljen.« »Tedaj menite, da pojde k Rechu?« .^Prepričan sem razen če je zblaznel.« ,7{,nre& »Najin uspeh je potemtakem gotov; edina rešita je s tem premagana.« 0$ Po teh besedah je mahoma umolknil. Nekdo je P°i glavo skozi okno in jo spet naglo umeknil J »Evo mojega človeka,« je dejal gospod Lecoq, Pa , svoj račun. »Pojdiva, čakal naju bo v prehodu.« ^ In res je čakal zunaj mlad mož, oblečen tako, kakor nosijo tapetniški delavci; zdelo se je, kakor bi postaja trgovinami in prodajal zijala. Imel je dolge, temne lase ter ' brke in obrvi. Oče Plantat seveda ni spoznal Palota; orus j gospod Lecoq, ki je takoj izrazil svoje nezadovoljstvo. ' »Neroda.« je zagodrnjal, ko ga je tapetnik pozdravil, »P ,i klavrno te je pogledati! Meniš li, da je dovolj, če,si pr Ju druge brke? Poglej se, evo, v temle zrcalu in reci, ako m« da izraz tvojega lica ni točno tisti kakor poprej! Oci m ^ vse ie po starem. Čepico nosiš preveč po strani, to ni * ravno, in tudi roke ne potiskaš dovolj prešerno v hlačni z ^ »k «1 >6 je skromno od» »Drugič napravim bolje, gospod Lecoq,« je ^>. vrnil Palot. u »Prav! Mislim, da te vratar vseeno ne spozna; in w , glavno.« _ ,(A »Kaj naj storim sedaj?« ‘ ^ »Evo ti navodil,« je odgovoril Lecoq, »in pazi, da se ^ zmotiš. Najprej najmi izvoščka z dobrim _ konjem. Nato ^ oglasi v vinami ter vzemi koga izmed naših, da te sprem* dvorca gospoda Wilsona. Tam pozvoni, vstopi _sam._in -• vratarju to pismo s pripombo, da je zelo važno in nujno opraviš svoj posel, se skrijta z onim drugim vred v dvorca. Ako pojde gospod Wilson kam z doma, kar se gOju zgodi, naj mi pride tvoj spremljevalec nemudoma povedal se obesi gospodu Wilsonu za pete in ga ne pusti Izpred ^ Ako vzame izvoščka, mit sledi sam s svojim in glej, da s j iz previdnosti k vozniku na kozla. Pazi dobro, da Wilson ^ vožn!o ne smukne z voza in ne boš dirjal za praznim voščkom.t .v HALI g OGLASI PRODAJA: ŽENSKI ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, po ugodni ceni pri Elzi Kračun. Polifone, 642 ne, vsi letošnji pridelki itd. Proda se radi družinskih razmer. Cena 280.000 Din. Ponudbe pod »Kavarna 211 na upravo lista. 641 VILA, dograjena v letu 1922 z zdravo solnčno lego v Ljubljani, obstoječa iz 5 sob s kuhinjo, pralnico, kopeljo in drugimi pritiklinami, z elektr. razsvetljavo in centralno kurjavo, prosta takoj, informacije pri upravi lista. 640 na glavni cesti Ljubljana-Maribor iz 10% oralov travnikov, 1 oral vinograda. orala gozda, z vsem inventarjem in novim pohištvom za 3 sobe, ter 2 konja, 2 krave in 8 prašičev po ugodni ceni. 683 predmete. Cenjene ponudbe j vsaki množini na dom Jena upravo lista pod »štev,j raiičič A., Karlovška cesta 9999«. 630 št. 8. 626 POZOR AMERIKANCll — Hiša s celim inventarjem in poljskimi pridelki. Zemlja meri 7 oralov, vse v bližini hiše. V hiši Je kavarna, trgovina in mesarija, stoji tik ob cesti pri farni cerkvi na prometnem kraju. Poleg ostane tudi dvoje glav živi- VINSKE SODE lz klanesa hrastovega lesa od K 8.— do K 10.— za 1 1 proda na vagone Milovan Mlloševac, Novi Sad. 639 POZOR AMERIKANC1 IN BEGUNCI! Lepo posestvo PkiTLIČNO HIŠO z lepim velikim vrtom v sredini mesta Maribora po ugodni ceni. V hiši |e mala trgovina. Poizve se pri g. Josipu Bizjak, Maribor, Krekova ulica št. 2. 635 HIŠA z vrtom v predmestju. Naslov v upravi lista. 634 GOSPODIČNA z večletno pisarniško prakso išče primerne službe za decemhs;r» Najraje gre v kako trttovino na deželo, če mogoče na Gorenjsko. Cenjene ponudbe prosi pod šifro »Vestna in poštena«, na upravo Usta. 605 TRIJE MLADI TRGOVCI-DRUŽBENIKI, dobro stoječi, se Želijo seznaniti v svrho ženitve z mladimi, podjetnimi gosplcami. lepe zunanjosti. Denar - postranska stvar. Samo resne ponuibe s sliko na upravo lista pod šifro: »Trojna sreča«. 625 UČEN EC z boljšo šolsko izobrazbo se takoj sprejme v trgovino z mešanim bla-prl Ivan Šumer, So- gom. Stanj. 643 v SLUŽBE: INŠTRUKCIJE išče visoko-šolec (tehnik) za realne RAZNO: SUHA BUKOVA DRVA. ža-gana in cepljena dostavlja v pod »Stanovanje« na upravo lista. MILIJONAR, posestnik, brez otrok v lepem kraju Slovenije, v najlepšth letih bi se rad v svrho ženitve seznanil s premožno gospodično ali vdovo. Starost 25 do 40 let. Le resne ponudbe s sliko pod »Briljantno« na a-nončni zavod Drago Bese-ljak, Ljubljana. Sodna ul. 5. 632 MISS FARLER interviews wishing to take English les-sons at Dunajska cesta 25 from il til) 12 Mondays and Thursdays. 636 IŠČE SE STANOVANJE z 2 ali vsaj 1 sobo in kuhinjo (ali tudi soba s kuhinjo) za takoj proti nagradi. Ponudbe JIUTO Bencin. — Pneumatika. Olje. — Vsa popravila. Mast — In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solid- cenah nudi 3uso-Auto c!. 2 O. z. v Ljubljani. Suhe gGirc in fug l&iap&sj® Ih S te, BjiiMlnna Weifeija uika 12. fiiiiaplšt ilinho Sera1, Ljubljana, Stari trg 34 kupuje In prodaja vsakovrstne knjige po ugodnih cenah. Blago, za jrnMko divanov in Dobiva v veliki \m ** različno olatno in lote fl (modlarjje) sprcjmelosipEllliM® vzorčni mlz3r * Osijek, httiimiimiiimiiUiiii!HiiiiiiiiiimniHiH!iuiiiuniiiimiiiniiiuniimiiiiiiiiiiiinmiii!iHiiiiiiur.niinuniiiuiuiiiuiiiiiiuiiiuitiiH| Eksporterji, | poslužujte se pri pošiljatvah v Švico ter preko Švice j v Francijo, Anglijo, kakor tudi v prekomorske države, § internacijonalne tvrdke ]oiin in OMberg 2 C-, Buchs; Avstrijsko-Švicarska granica. Sprejme se vsakovrstne pošiljatve, izvršuje ocarinjenje | ter reekspedicijo na vse kraje sveta. Centrala: Basel. Podružnice: Mi, St. Gallen, Ghiasso, Buchs, London. | Zastopstva po vseh večjih mestih I | aitiwMiifi)wi»»nwiMnn iniinnmniiiinninin)in!itmiiiiii'inimiiiin»hinniu!miniiiimniimmiminiwnnnnniiiit»iiiin Hi Ima«m i-mi tm IReirii BjiiMjana. Sprejemališče; Šelenbursova ul štev. 4 Podružnice: Maribor, Zagreb, Ko* ževje, Novo mesto. Ustanovljeno 1.1896. Ustanovljeno L 18S6. Umi M Siii liki s li POSTOJNA, Centrala: Ponleba. Podružnice: Postojna (Poštni predal 17); Villach (Poštni predal 15), Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein. Odprema *rsake vrste blaga. Spedieina odprema živil in zaklane Sivine v kateri* koli kraj. i iiiiiiinitniHiiiiimiiiimiimiimiiiiiiimm 30,000.00^ Delniška Emil Adamič: jugoslovanskih narodnih pesmi I. del (mOŠKi zbori) je ravnokar izšlo. Cena partituri 10 Din. Naroča se pri ZVEZNI KNJIGARNI, Ljubljana, Marijin trg 8. Pevska društva segajte pridno po njih! E§8 IZJAVA. Franc Šmajdek, kiju-čavničar na Jesenicah preklicujem in obžalujem žaljivke, ki sem jih izgovoril dne 20. septembra 1922 v gostilni g-da Humarja na Savi proti g. Bogdanu Žiliču in Josipu Zaiti, trgovcema v Ljubljan:,terse jim zahvaljujem, cla sta odstopila od kazenskega postopanja. Jesenice, 5. oktobra 192. Franc Šmajdek. L. Miliš, Ljubljana Mestni trg 15 fectel©t?ate!! dežnikov Na drobnol Na debelo! ZALO 6 A sprehajalnih palic. Popravila točno tn solidno. intrmnthitmtniniiiimiiiiinimmiuiniit •••••••• •• •••••••• Thomas IM Lloyd TRST, Piazza IHti 6. Direktni izvoz svinjske masti, slanine in loja iz Združenih držav. ^ Rezerva: nad K 6,000.000'—j. E ©terestuie Vloge po najvišji meri. S Izvršile vse bančne posle zd° |£ ugodno. J| Centrala: V lastni palači M* Stritarjeva ulica 9. ® Podružnice: Novi Sad, M«*01*? Dolnja Lendava, Maribor. N K A Ekspozitura: Vrhnika. 21 litfilUllllllilUUi^iiiMiiillillUllilllUlllUIIUIIIIIIIIlUlllllll Spreimemo . ki bl tar j vafal i'*1 la okraje In ceste na PerlSaa * — Oslasisi se je v usravi nas^ S lista med 3.-4. uro popo- Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin. Izdaja »JugosloV. oovinsko