v »(trt na tem svetu ni v stanu zapopasti očetovske ljubezni. — Zdaj se mi šele i-azjasnuje obnašanje avstrijanskega častnika, s kterim sem pred dokon- čano vojsko bojeval. Že sem imel prevago — odpornik pade ves oker- vavljen — jaz sem ga opominjal, da bi se podal, on je pa prosil: »od- stopite, imam ženo ino dete — al nepodain se!» Jaz pa sem ga ne- vsmiljeno usmertil — Oj kako me vender to zdaj greva. — Vbogi je bil ravno tistega dne svoji ženi pisal, da bo berž ko bo mogoče pokoj raz- glašen , ino in se potem krnalo na svoj dom vernih — Moj sluga je ta lišt pri vsmertjenem najdil." Pri teh besedah potegne polkovnik mošnjo z žepa in jo odpre, da bi pojiskal list — v tem hipu mlada žena strašno zavpije; Boleslav! ino pade mertva na tla. Poznala je mošnjo, ktero je bila ona svojemu možu darovala. Stari vojak jo vzdigne ino jo gleda ves skerbljiv. Al zastonj. Njena vplašena duša je bila že zapustila slabo telesno stanišče. • Grozna tihota postane v sobi, dokler zopet vrata zaškripajo.—Po- časi , ino žalostno vstopi mati nesrečne mlade vdove. Zvedela je ravno od gospoda fajmoštra, da je mož njene hčere v boju padel. S solznimi očmi je iskala svojo hčer nepaze.na plujega vojaka, kteri je pri mertvi stal ves derven ino bled ko smert. Vboga mati poznajoča, da se je hčerina duša že na veke od trupla ločila — objeme s neizrekljivo žalostjo ohladjeno mertvo. Polkovnik pa se je v Moraviji vselil ino osiromašeno dete za svoje vzel, za česar voljo se mu sestra, katera ni vedela, skoz čigavo roko je njen zet padel, ni zadosti zahvaliti mogla. Dete pa, ktero seje v krasno gospodično razvijalo, ga je za svojega naj večega dobrotnika deržalo. Ostali ljudi pa so se ga ogibali, septajoči si: »Izdajavec je, bo- jeval je proti svoji očevini!<{ Slovenski običaji. IV. P e r 11 a h t i, š e n t - j u r j e , maji, kres. Vsi ti svetki: pernahti, šent-jurje, maji in kres imajo to posebnost, da se zvečer svetkujejo i obhajajo. Pernahti se svetkujejo pri koroških Slovencih zvečer 5. januarja, namreč pred praznikom svetih treh kraljev takole: Dečki (fantiči) se zmrakoma sbero na vesi s kravjimi zvonci i s zvončiči ovčjimi i koz- jimi. Kadar se stemni, letajo v trumi po selu zvončlaje, leto pa spet obstojo i to do tverde noči, zadnič obletijo še celo selo v okrog. — To zvončlanje, govore, je dobro, da se živini v planini neka škoda ne pri- meri, posebno da medved ali volk živine ne razterga. Ta navada je v zilskej dolini i v Žabnicali. O pernahtih hodi tudi perhta ali perhtra baba okolo, kakor ljudi pripovedujejo. Perhta je gerda, huda i strašna baba, vsa kosmata; v jednej roki ima burkle, da dregne, v drugej sekiro tesavnico, da jq vsadi človeku v herbet; na herbtu nosižerlin, to je koš. Hodi o pu- stu, kadar so šetne, naj bolj pa o pernahtih, straši otročiče, kakor na- slednje verstice neke pesme povejo : Perhtra baba hodi zdaj, Kjer otrok se najde kaj, Bučne vampič s vilami Tih, k' so zlo nasiteni. Nekdaj odpre duri i uspe v jispo sadja, oreh r jabelk i takih stvari, da po celej jispi leto. Otroci se za tim kobrajo, to je, to sadje hitroma pobirajo, samo kar pod mizo leti ne smejo, inače se po letu ovce rade na paši zgube. Šent-jurje se svetkuje 23. aprila zvečer takole: Dečki in pa- stirji se snidejo smrakoma na občinskej paši zvunaj sela. Jeden izmed njih je s slamo ovit — on pomeni spomlad, vigred, vilažaj; imenujejo ga sv. Sent-jurna, ostali imajo pri sebi kozje rogove, kravje zvonce i zvončiče ovčje i kozje. Sadaj počno vsi trobentati i zvončlati i tako trobentaje i zvončlaje lete u ves i se vstavijo pred pervo hišo, kjer vsi jednoglasno počno srečo voščiti govoreči : Sveti Sent-juri poterka na duri, Ma jeno hvačo zeleno jeno rudečo. Je še le peršu v deževo, Je ga že vse vesevo, • V"1.'5 Tičice v germovji, Kukovca v bukovji. Rumene rožice lepu cveto, Se sveta Sent-jurna veselo. Zatiin dajo hišni ljudi tim šent-jurjevcem nekak darek, postavim : jajc, masla, zaseke, pšeničnega kruha, nekada še kako klobasico. Potle se sopet vsi vkupaj jednoglasno zahvaljajo govoreči: Buh olivari vašo živino, Vaše krave, vaše vole, v ' 1 • - • • • A' ?'*. Vase konje, vase svinje, Vaše kure, vaše teleta,, /, ~bq Pa va|e Kpe dekIeta. Miži pa hrile pa zlodej vzemi. — Potle začno sopet vsi trobentati i zvončlati i lete k drugej hiši, Vsigdar leteč, polagano ne grejo nikdar. Povsod jim podajo nekak darek. Gerdo bi bilo gospodarju i gospodinji, ako bi šent-jurjevci njih hišo orne- nili r memo šli, pa takodjer nesreče bi se pri hiši bali, ako bi se tim dčckom čislo nič ne podalo. Se tudi malokdaj zgodi, da bi jih brez vsega daru odpravili. Onda bi se šent-jurjevci tudi ne zahvaljali temuč bi govorili: Nej pokrepa vaša živina, Vaše krave, vaši voli, Vaši konji, vaše svinje, Vaše kure, vaše teleta, Pa tudi vaše dekleta. Miši pa hrili vse nej snedo, Ogenj nej vam vse požje, Toča pobije, voda zalije .... Drugi den po tem se mladina, dečki i devojčice, v nekej hiši sbe- rejo i si skuhajo razne jedi od tih sbranih darov, imenito pa cvertje, to je, jajca v maslu i se vesele. Ta navada je, kolikor jaz vem, v sledečih sosedščinah ; v rožiš- kej fari, v Lipi, v Sent-llu, na Pečnici, v Ločali i na Berdncah. U Turju, jednem selu blizo Podkloštra, na mesto voščenja zapojo pesem od svetega Jurja. U Šentjurju v zilskej dolini se zapoje na somenj, to je, na den cerkevnega žegnovanja, Šentjurjeva pesen perva po službi božjej pod lipo i se začne: Oj sveti Sentjuri, k si bolj ko vsi druji . . Leta 1841 sem bil temu svetkovanju v Rožeku pričujoč s g. Izmailoin Sreznevskitn c. učiteljem na vseučilišču Harkovskem. (Dalje sledi.) Latinski bogi - Slavjanske priče. Hči boginje Semele ali zemlje je bila Ceres. Njo so častili boginjo ze- melskih plodov t. j. zernja, sadja i. t. d. ki se iz zemlje rodi. Ime Ce- reg tedaj gotovo ni kaj druzega ko naša kci, hčer, hčerka, ktero je zemlja s Saturnom t. j. z bogom časa ali jčasom rodila. Tudi Proserpina so ji rekli, namreč od serpa in proserpiti ali s serpom požeti, ker se tako zernje spravlja. Napredujmo dalej. Tudi Diana je slavjansko ime. Njo so nek- daj tudi imenovali: Diviana, kakor priča Varro (g. kn. de LL.) in