nasa
skupna varnost
v prometu
Za 
večjo varnost v prometu
Udeleženci »posveta o ukrepih za zagotovitev večje varnosti v cestnem prometu v občini Ljubljana Vič-Rudnik« so ugotovili, da smrt še vedno preveč kosi po cestah naše občine. Umrljivost zaradi prometnih nesreč je v Sloveniji na tretjem mestu, zdravljenje poškodo-vanih pa terja velika finančna sredstva.
Četudi se prometna varnost počasi zboljšuje, stanje na tem področju še zdaleč ni zadovoljivo. Temu sta v veliki meri kriva hiter porast motor-nih vozil in hudo zaostajanje pri izboljšanju cestnega omrežja. Pomočnik komandirja milice na Viču je povedal, da se je v primerjavi z letom 1977, ko je bilo 28 nesreč s smrtnim izidom, v letu 1978 ta številka zmanjšala na 23, število nezgod s telesnimi poškodbami pa se je v letu 1978 v primerjavi z letom poprej zmanjšalo za več kot sto. Čeprav ti primerjali podatki kažejo pozitivno gibanje k zmanjševanju nezgod, ven-dar to zmanjševanje še vedno prepočasi poteka.
Pri tem imajo največ »zaslug« vozniki, ki ne pri-lagodijo hitrosti vožnje razmeram na cesti. Po besedah pomočnika komandirja milice na Viču so miličniki v minulem letu vložili veliko truda v izboljšanje varnosti v prometu, zlasti so poskr-beli za varaost šolarjev. V lanskem letu se zato pred osnovnimi šolami ni zgodila nobena pro-metna nesreča.
Ne le med vozniki, tudi med pešci je mnogo nediscipliniranih. K nesrečam pripomore tudi slaba prometna signalizacija, zlasti prehodi za pešce so slabo označeni in osvetljeni. Slaba sig-nalizacija ni posledica pomanjkanja sredstev, marveč izvajalec ne uspe pravočasno opraviti vseh nalog.
Največ nesreč se zgodi na Tržaški in Dolenj-ski cesti, na katerih je promet najgostejši. Predvsem Tržaška cesta ni usposobljena za tako gost promet. Četudi se po ugotovitvah strokov-njakov — zgodi največ nesreč zavoljo napak voznikov, posvečajo posamezniki in delovne
organizacije premalo pozornosti tehnični bre-zhibnosti vozil.
Ne le preventivno in represivno delovanje milice, tudi prometna vzgoja naj pripomore k prometni varnosti zlasti najmlajših. Pri pro-metni vzgoji v osnovnih šolah je močno dejaven »Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prome-tu«. Svet sodeluje pri prometni vzgoji otrok s predvajanjem filmov, sofinanciranjem učnih pripomočkov in s predavanji, ki so namenjena ne le otrokom, marveč tudi staršem. Kajti od vedenja staršev v prometu je v marsitem odvi-sno tudi vedenje otrok. Svet sodeluje in usmerja dejavnost pionirjev-prometnikov in prireja tekmovanja pionirjev-prometnikov in tekmo-vanja »Kaj veš o prometu?«. S svojo dejav-nostjo je pričel tudi v vzgojnovarstvenih organi-zacijah.
Srednje šole, krajevne skupnosti in delovne organizacije posvečajo vse premalo pozornosti prometni varnosti. Zlasti v srednje šole je težko prodreti, če tatnkaj nimajo razumevanja za to-
vrstno vzgojo. Po mnenju udeležencev posveta bo potrebno z novim zakonom o usmerjenem izobraževanju uvesti prometno vzgojo kot ob-vezni del učnega programa. V bodoče bo Svet posvečal več pozornosti prometnemu izobraže-vanju v krajevnih skupnostih in delovnih orga-nizacijah. Doslej v KS in delovnih organizacijah niso kazali preveč zanimanja za takšno vrsto družbene samozaščite. V Svetu razmišljajo, da bi pričeli podeljevati plaketo »vzorni voznik«, q uvedbi prometne vzgoje poleg srednjih tudi v visoke šole in pričeli s predavanji etike v cest-nem prometu. Tema o etiki v cestnem protnetu bo bržkone koristila večini voznikov, saj se sedaj kar preveč brezobzirno obnašajo na cesti. Razpravljalci so ugotovili, da bi bilo najbrže učinkovito, če bi za prometne prekrške zaostrili kazni. Tako bi takšna kazen bolj delovala kot preventivni dejavnik kot sedanje blage kazni vse dotlej, dokler se z vzgojo udeležencev v prometu ne bo dvignila njihova prometna kul-tura.
F. PREŠEREN