Črmošnjiška dolina je nastala ob prelomni 
coni močnega, še vedno aktivnega dinarsko usmerje-
nega preloma, na kar kažejo tudi potresna žarišča ob 
njem. Kamnine so v široki prelomni coni zdrobljene, 
kar poveča erozijo, to dejstvo pa je prispevalo k na-
stanku doline (Slika 1).
Opazovane kamnine, ko se iz vasi Črmošnjice spu-
ščamo proti Divjemu potoku, so najstarejše na tem 
območju. Geologi jih imenujemo glavni dolomit. 
V njem lahko opazite menjavanje svetlih ter temnih 
pasov, zgrajenih iz fosilov stromatolitov (Slika 2). To 
so ostanki prevlek modrozelenih cepljivk, bakterij 
ter gliv in alg. Stromatolitni pasovi so lahko ravni ali 
nagubani. Govorijo nam o okolju nastanka: če se v 
GEO IZLET
Stari in mladi 
v divji naravi 
Črmošnjiška dolina
Ko razmišljamo o izletu v Belo krajino, le redki pomislimo na njene izjemne geološke vrednote. Ta 
pokrajina nam v svojih kamninah skriva zapis 230 milijonov let geološke zgodovine. Kamnine, ki 
jo gradijo, so večinoma svetle karbonatne kamnine – apnenci in dolomiti. Včasih v šali rečemo, da 
je pokrajina po njih dobila svoje ime. Da se lepota ne skriva le na plažah ob reki Kolpi, pač pa tudi 
v njenem visokem obrobju divjega Kočevskega Roga, vas bom prepričal v nadaljevanju. 
Rok Brajković
mislih prestavimo 230 milijonov let v geološko zgo-
dovino, se bomo nahajali v medplimskem pasu trop-
skega morja, kjer so kamnine nastale.
 
Po kratkem sprehodu pridemo do najslikovitejše-
ga dela Divjega potoka, kjer še danes nastaja lehnjak 
(Slika 3). Lehnjak je sedimentna, luknjičava kamni-
na, nastala z izločanjem minerala kalcita (kalcijevega 
karbonata – CaCO
3
) iz tekoče vode pri temperaturi 
nižji od 30 stopinj Celzija. Po mineralni sestavi je enak 
apnencu. Nastanek lehnjaka omogočajo vodne rastli-
ne, ki za proizvodnjo hranil porabljajo v vodi razto-
pljeni ogljikov dioksid. To povzroči izločanje karbo-
nata, raztopljenega v vodi, ki počasi prekrije rastline. 
Ta proces se imenuje inkrustacija in je eden izmed 
Pogled na Črmošnjiško 
dolino s Toplega vrha
Foto: Rok Brajković
68 

Lehnjakovi jezovi Divjega potoka Foto: Rok Brajković
Izhodišče za učno pot Divji potok: 
Črmošnjice, 410 m, parkirišče pri Centru 
šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) Lipa.
Na tem območju so zaradi vrednostnih 
lastnosti, kot so izjemnost, tipičnost, redkost, 
ohranjenost in ekosistemska pomembnost, 
prepoznane številne naravne vrednote, 
med njimi tudi Divji potok (evid. št. 650) in 
Črmošnjičica (evid. št. 4518).
načinov fosilizacije. Ob Divjem potoku se lehnjak iz-
loča v obliki jezov. Od lehnjakovih slapov ga razliku-
jemo po vertikalnem odlaganju. Opazujemo lahko 
tvorbo lehnjaka, ki oblikuje na mestu zrasle pregrade, 
pod katerimi nastanejo manjši tolmuni. Čeznje voda 
teče v turbulentnem toku, kar poviša zračnost vode 
in s tem povečuje tvorbo lehnjaka. Pregrade so loče-
ne z vmesnimi bazeni (Slika 4). Razdalja med njimi je 
različna, in sicer od nekaj deset centimetrov do nekaj 
metrov. Lehnjak se izloča vzdolž večjega dela toka, v 
več nizih, a tukaj tvori najlepše oblike.
Črmošnjiško dolino so v preteklosti naseljevali Ko-
čevarji – nemški priseljenci, ki so lehnjak uporabljali 
za gradnjo okrasnih elementov hiš, saj je zaradi svoje 
krhkosti primeren za oblikovanje. m
Vir: prirejeno po Allan Pentecost. Travertine. Berlin, Heidel-
berg, Springer, 2005.
Skica nastanka lehnjakovih jezov
Glavni dolomit s fosili stromatolitov Foto: Rok Brajković