1030 letnlca smrfi sv racfoda. Meseca aprila smo praznovali 1050letnico, odkar je na staroslavnem Velehradu na Moravi zatisnil svoje trudne o.i starejši obeh slavnih solunskih bratov in slovanskih blagovestnikov: sv. Metod. Na veliki torek leta 885, iko je minilo od smrti filozofa Konstantina Cirila v Rimu šele 15 let, je častitljivi, tolika preganjani moravski in panonski nadškof izročil svojo dušo Gospodu. - Z njim je legla v grob tudi ena največjih zamisll rimških papežev: na cerkvsno-političnem polju sodelovati na ustanovitvi mogo.ne slovanske države, ki naj bi bila na eni strani protiutež proti naraščajoči nemški in franikovski oblastnosti na zapaclu in bizantinski objestnosti na vz.hodu, na drugi strani bi pa tvorila zlati most ikrščanske edinosti in sprave med temi narodi; obsegala bi velik del današnjih severnih Slovanov in sčasoma večino ali celo vse južne Slovane, tki tedaj od severnih bratov še ni&o bili zemljepisno, pa tudi nj jezikovno ločeni. To je bil smisel ustanovitve nove moravsko-panonske nadškofije, s katero naj bi bila obnovljena starodavna sremska metropolija, pod ikatero so spadale tudi stare škofije v Emoni (Ljubljana), Celeji (Celje), Petoviju (Ptuj) in Singidinumu (Beograd). Slovansko bogoslužje, ki sta ga z dovoljenjem in blagoslovom rimsike stolice uved'^ sveta brata, naj bi slovaaska plemena vezalo naravnost z Rimom, l_i jim vsled tega v cerkvenopravnem oziru ne bi bilo tre^a priznavati nemške ali bizantinske nadoblasti. Da so se ti načrti uresničili, bi bila zgoclovina Slovanov v Evropi precej 'irugačnojša od današnje. Politična l.ratkovidnost in nesloga slovanskih knezov, združena z zavistjo, zlobnimi i trigami in brezobzirnim nasiljem s stran" sov: ažnikov, sta sicer uničilj veliko prvotno zamisel, toda kljub temu jo seme, zasejano med slovanske rodove, vzklilo in obrodilo bogat sad. Sv "letod je namrcč ali sam ali po svojih včencih siril blagovest tudi med slovanskimi sosedi Moravanov iil Panoncev, zlasti med Čehi, katerih vojvoda Borivoja je, ..akor poroča staro izrocilo, tucli sam 'krstil. Metod je bil, ikakor njegov brat Ciril, vzgojen v tedaj največjem ikulturnem središču Evrope, v Carigradu, kjev je v onih časih misijonska icleja cvetela. Ne Ic gorečnost za širjenje krščanske vero mod poganskimi sosedi, temveč tudi državni interes sam je nagibal bizantinske cesarj« in patriarhe, da so barbarska plemena, ki so ogrožala Bizanc, skušali pridobiti za krščanstvo, in tako razširiti svoj vpliv izven mej cesarstva. Zato gotovo ni malo laskalo cesarju Mihaelu III., ko je prejel celo iz daljne Moravske prošnjo od fcneza Rastislava, naj mu za oznanjevanje evangelija poSfje slovanskega jezika zmožnih misijonarjev. Istega misij^onskega duha sta bila prevzeta sveta brata. Poleg apostolske gorečnosti in svetosti njunega življenja je bilo pa zlasti slovansko bogoslužje tista mogočna sila, iki je vplivala na srce Slovanov, da so se oklenili krščanstva. Glagolsko pismo, delo od Boga razsvetljenega uma sv. Cirila, s€ je razširilo ne le v mejah Metodove nadškofije, temveč daleč preko njlh. Ko so bili po Metodovi smrti njegovi učenci izgnani iz Svetopolkove države, ki je kmalu zatem pod navalom Madžarov razpadla, so ponesli svete knjige seboj ter razširili slovansko liturgijo med Hrvati, Srbi in zlasti Bolgari, ikjer .e je začela v X. stoletju na tej podla^i, toda v cirilskih črikah, prava zlata loba bolgarske književnosti. Od tam se je slovanska liturgija razširila v Moldavijo in Vlaško, Besarabijo in Rusijo, fci jo je širila dalje proti vzhodu> Tudi na Slovence je blagodejno vplivala Metodova dedščina. Saj je bil panonski fcnez Kocelj največji zaščitnik in pospeševalec Metodovih idej, dokler niso njega in njegovega dela uniČili Nemci in Madžari. Toda popolnoma izt/ebiti ga niso mogli, premočna je bila ideja, ki si je eama utiraia pot. Ko sv. Pavlin, patrijarh od 1. 787 do 802, ni mogel niti z darovi po latinskih duhovnikih pridobiti poganskih Sl-ovencev, tako beremo v »Slavia Italiana«,. jim je poslal slovenskih duhovnikov, in komaj so slišali evangelij v jeziku sv. Cirila in Metoda, so se vsi spreobrnili ik novi veri. Glagoljanje se je ohra* nilo med Slovenci na Štajerskem, Pri« morskem in Kranjskem še pozno v novo dobo. Med Slovenci ima danes »Bratovščina sv. Cirila in Metoda«, ustanova sv škofa Slomšeka, varovati in širiti duha slovanskih blagovestnikov; duha cerkvene edinosti vseh Slovanov pod vodstvom naslednika sv. Petra, duha velikc ljubezni do lastnega naroda, do materinega jezika in domovine. Naj bi tudi naša, za bodočnost Slovencev tako usoclna doba, našla med nami mož Metodovega in Slomšekovega duha.