Dolenjske Novice izhajajo vSiiU jiptpk ; ako : : jo ta da» praznik, (íjm poproj. ; : Cena jim jo zii celo loto (od aj)rik lio aprilu) -i K, za pol leta l'oO K. Naročnina za Nemčijo, Jîusiio in drug-o evrojisko države znaša ;{•">() li, za Ameriko i*'>0 K. ~ Msif; ill «sliisi se (»hičnjejo iiaiprej. Vsi) (loiiisfi, liiLi-očiiiiro in o/.iiaiiil;i sprejeiiiii tiskarna J. Krajec nasi. Podbiranje in spravljanje gnilega grozdja. Da pri])ravinio (lobi'0, stanovitno vino, je treba itriid vsem zdravega in dobro zj'cloga grozdja. Gros'.dje jtí še-le todaj popolnoma /rolo, kadai' peclji grozdov olcsené in kadar sc trta „zbarva", to je kadaj- zoleni listi trt poruniene ali jioi'dt;-íijo. Kdor jiotrga grozdje j)rej, prodno popolnoma dozori, ta škoduje sani sebi, kor pridela kislo in manj močno vino, ki je seveda tudi dosti manj vredno. Ííalibog nam Dolonjeetn pogostonia v jesenskem času nagaja dež, bo!j /,rele iti bolj inelikc vrste grozdja priiiio giiiti in niarsikater vinogradnik se poda v tigatev zaraditega dosti pi'ezgodaj in si pokvari s tem ves svoj pridelek, iledtetn ko je štajoiska patronka ii'gatve sv. Terezija (15. oktobra"), sc držijo Dolenjci vooiiioma že sv. ^lihaela (29. set>tcinbra). V tem času se jih poloti neka nervoznost, da ne moi'ojo već íakati, temveč hite grozdje brž spraviti. Da pa znajo, če je sila, tudi Dolenjci sv, Terezije dočakati, to smr) videli lansko leto. líelokranjei so v tem oziru dosti bolj napredni. Dasi tam grozdje pi'ecej poprej zori kot pri iias, ne trgajo pi'ed oktobrom. Vpeljalo so je tam na podlagi sicer zastarelega, a veljavnega viiiogi-adiiiškega reda iz leta 1834, da sklepajo občinski odbori o tem, kdaj da se sme s splo.šno trgatvijo pi-ičeti iti tega sklcjia se m ora j o vsi vinogradniki držati. Letos je sklical g. okrajni glavar S. Domicelj, dva sestanka županov, enega za metliški, dinizega za črnomaljski sodnji okraj in jo povabil k obema tudi podpisaticga. Po sirokovnom pojasnilu podpisanega se je sklt;nilo, da se letos splošno ))rod 6. oktobrom ne bo ti'gaîo, Portugalko !io prod 20. soptombrom, podbiranje se pa v sili izvrši laliko jioprej. (jO bi so Dolenjci po tem ravnali, ne bi smeli trgati îetos pred sv. Terezijo. Žal, da pa pri nas v tem oziru ni nikakoga i'eda, ne enotnosti. ïîoljsi gospodinji bi radi čakali dlje, a prisiljeni so vcííkrat po razmoi'ah, da se 1'avnajo po svojih mejaših. Treba bode l'es v])eljati konečno vendar onkiat pri nas moderen vinogradniški red, pred vsem ])a vinogradniške čuvaje po vzgledu drugih, napi-ednih dežel. Da ne poti'gaiiio nezrelega grozdja, iioju^ijeti se je v splošnem podbiranja. I'odltiranje ima namen, da potrgamo in spravimo vse nngiiito ali drugo gi'ozdje, ki hi itiielo vsled daljšega čakanja škodo trpeti. Zaradi nekaj gnilega grozdja no kaže vse ostalo grozdje pot]-gati iieziolo! Zato če grozdje gnije, imtrgajnm le tisto kar gnije ali kar je tiagiiito, ostalo zdravo grozdje pa pustimo dozoi'eti, To je pravo stališče vsacoga pametnega vinogradnika! Gnilolje grozdja se s)>loh ni toliko bati, kot smo pri nas navajeni. Gniloba postane še-le tedaj v ohče nijvarna pridelku, ako začne zdravo grozdje pokati in potem gniti. Tu se no sme čakati, ker bi iz raz-pokanega grozdja dež ves sladkor izpi'al. Ako pa grozdje gnije ne da bi razpokalo, ni stvar tako nevarna, ako le s (akiin grozdjem in mo.Štom iz takega grozdja pi'avilno I'avnajtio. Povedati kako sc tako grozdje spravlja, je glavni namen teli vrstic, Pri podbiraiiju potrgamo tc.daj le gnilo, Tiagnito aH bolno grozilje (plosntvo, od os objcdeno i. t. d.). Do glavne trgatve pod-berenio na ta način grozdje enkrat do dvaki'at. Ampak tudi v glavni trgatvi je treba pobrati gnilo grozdje posebej, to se ])ravi ločiti ga od zdravega grozdja s tem, da bodisi eele gnile grozde, l)odisÍ le posamezne gnile jagode izberemo, mečemo zase v ])osel>nc škafe, zraven tudi vse drugače bolno, to jo po boleznili (plesnobi itd.) ali živalih (kislem čj'vičku, sršenih in osali i. t. d.) pokvarjeno grozdje. (iTiilo in bolno grozdje je treba vedno ločiti od zdravega, Če hočemo pripraviti dobro in stanovitno vino. Kdor meče vse skupaj ne ravna prav, ampak navadno vse pokvari, ker pridela vino, ki ni nikdar Čisto, ki so zgosti in zrjavi ali celo zavre. Z gnilim gi'ozdjem se mora namreč povsem drugače ravnati kot z zdravim, kajti v njem je polno kali raznih vinskih bolezni in te je tret)a koj v pričetkit zatreti, da se ne zamorejo l'azvîti. Navadno se vsakdo tacoga vina, ki ga imenujemo pri nas navadno itodberiii, boji, ali kdor zna ])ra-vilno 1'avnati, pridela lahko iz nagnitoga grozdja boljšo pijačo kot iz zdravega grozdja. Vsaj se dostikrat primeri, da začne najboljše in najbolj zrelo grozdje najprvo gniti. Ce hočemo iz gnilega in druzega bolnega grozdja pripraviti dobro in stanovitno pijačo, moramo ravnati takole: Grozdje se mora pred vsem hitro izpi'ešati, da se zdrav njegov sok (mošt), čimprej mogočo loČi od nezdravega in gnilega ti'ojta (kožie in hlastin), na kterem je vse polno za vino škodljivih tvarin. Kakorliitro nati'gamo gnilega grozdja za eno prešo, ga zmastimo in takoj spre-šaino, ali pa kar celega, ne zmastenega oprešamo, zlasti če je grozdje popolnoma gnilo in ni nič trdili jagod vmes. Odtekajoči mošt je treba nato takoj tako hudo zažveplati, da v njem uničimo kali vinskih bolezni. To se zgodi takole. Vzamemo ])rimoriio velik sod, navadno ne čez 2 do 8 lil. Sod i>oniijeino in dobro zažvejilamo. Na vsak hI (1001) vsebine zažgemo približno en azbesten trak žvcjila in ko ta pogori, na]»olnimo vatij gnilega mošta približno do ene tretjine. Sod zabijemo in ga kotamo kakih 5 do 10 minut, da jiosrka ves žveplov duh (žveplov dvokis) vase. Nato sod odinašimo, ga zopet zažveplamo, ga napolnimo do druge tretjine in ga zopet kolamo. Konečno odpremo in zažvepiaino sod v ti'etjič in ga zabijemo. Nato položimo sod na višjo loge, da ga lahko })ozneje iiretočimo. Tako hudo zažveplan mošt (Nemci to imenujejo „Stunisehwefeln", to jo žveplanje, da „onemi") bo ostal tib ali „nem", to pomeni, da ne bo kipel. V njem smo namreč vsled hudega žve- planja uničili ne samo vse škodljive, ampak tudi vse koristne glivice, med temi v pi'vi vrsti kij)clne glivice in zato mošt ne kipi. Úe pustimo ta mošt en dan aH še boljše dva dni pri miru, se poleže v njem vsa nesnaga na dno in mošt se lepo učisti. Ko se je to zgodilo, je iti'išel čas, da iz mošta spravimo blato ven in pripravimo iz njega vino, to je, da v njem vjieljemo kipenje. To se zgodi tako-lo: Najprvo je ti'eba mošt pretočiti od usodlega blata stran in pri tem hudo prezračiti, da se iz njega spravi vsa preohila žveplova sokisiina, to je puli po sežganem žveplu. Sod nastavimo in točimo čist mošt v podstavljen škaf tako, da v njega iz visocega pada in liiido prši, pri tem ga pa v škafu se temeljito mešamo s čisto, obeljeno brezovo metlico, ki itak ne bi smela v nobeni kleti jnanjkati. Na dnu ostalo blato vržemo proč. Tako prezračen mošt napolnimo v drtig, snažen sod in vpeljemo v njem kipenje s tem, da mu dodenenio na vsakih sto litrov vsaj 2 do 3 1 dobrega že kipečega mošta iz zdravega grozdja, aH pa, kar je odločno še boljše, mošta ki kipi s čistimi drožmi. Čiste drože dobimo pri kmetijsko-kemijskem proskuševališču v Ljubljani ali v Klosterneuburgu, v bližini Novega mesta postreže ž njimi laliko tudi podpisani. Poučilo kako se Ž njimi ravna, dobimo na pristojnem mestu. Mošt, v kojega smo tako vsejali kipelnili glivic, sjiravimo i)otem na primerno gorkem kraju (12 do 14 stopinj R) in zapremo sod s kipelno veho. V nekaj dneli prične mošt kipeti, nakar se potem kipenje precej hitro izvrši. Ce ne bi hotel niošt kipeti, treba ga je segreti na 14 stopinj H in mu dodati še nekaj več drož. Dobro je tedaj, da imamo v vsaki kleti na razpolago kletni toplomer, ki itak dosti ne stane. Kadar mošt pokipi, se sod do vrha zalije in zopet s kipelno veho zamaši. Po preteku kakih 3 ali 4 tednov jio kipenjii se mlado vino nastavi, zopet prezrači in napolni v nekoliko za-žveplan sod. Predno ga pa zračimo, ga LISTJE K. Pod razpelom. SlitfB iz suiinnjo diibc. — SyiKoJ Ivan (.'cEEvr. Letos je ostal pri jutranji sv. maši na praznik sv. Antona, ki je bil tudi farni patron, stol starega Lovana tik glavnega oltai'ja prazen. Ljudem se je zdelo to silno Čiulno in vpraševali so se: „Kaj je z Trovanom?" — Djiidje so bili zatrdno prepričani, da se je pri Lovanovih zgodilo nekaj nenavadnega, da ni pri.Šel stari za svoj god, ki ga je obliajal na današnji dan obenem s farnim žegnanjem. Da bi bila njegova hiša v vasi, bi se bil morda oglasil kdo pri Lovanu; ali njegova domačija je ležala daleč na sij'ani, skoro pol nre od ceste. Starega Lovana sem že poznal, ko je bil še v najlejiši dobi. Vsak dan sem ga viiiel (lelati ])o polju, na vrtu, pri čel^el-njaku. Dil je priden kot nu'avlja, in imel zato tudi vsega v izobilju. Lahko nni je bilo izšolati sina-edinea Franceta, ki je bil v prejšnjih mirnih časih nekje uradnik, in to visok uradnik; pa prišla je vojska in France je inoi'al kot rezervni častnik zapustiti svojo službo inoniti na bojne poljane. Aj, tedaj se je nosil Lovan nekoliko oholeje, ko mu je prispel sin z Dunaja z visokih šol in sta šla pogledat malo po vasi. In takrat, ko je prišel Fi'ance kot oticir pogledat domov, kako je gledal slari oče ponosno njegovo svetlo sabljo, ki je visela ob nogi ponosnega Lovanovega sina. In i)ozi!e]c, ko je Fran prišel v civilno službo, ])a ni imel še toliko plače, je i)rt-hajal domov k očetu, da prebije pri njem svoj dopust. Vsako naslednje leto pa je prihajal Fran vse redkejše, a naposled je prišel v obiske samo parkrat na leio: o Božiču, Veliki noči, i)a ob očetovem godu meseca januai'ja. Prinesel je seboj pa tudi dai'ii: materi lepo svileno ruto, očetu pa finih cigai', pa tako kak petak za priboljŠek. Starega moža je obšla često jezica, ko se je .spomnil sina, ki no mara bolj ]K)gostoma pisati. Sploh kar je bila vojska, se je oglasil samo dvakj-ai, takoj od kraja. „Da! Ta tvoj ljubljenec se je splazil med gospodo, sedaj mn pa ni mar za očeta. Ôotudi je v vojski, toliko ima pa včasih le časa, da napiše par vrstic, da bi vsaj vedeli, če je še živ," „Pa kdo je ki'iv, da se ite oglasi?" „Ta gosposki ponos! Danes se otroci sramujejo, Če so iz kmečkega stanu. Toda tega jim ni mar, s kako težavo so jih stai'iši vzdrževali pri Šolanju, koliko so potrošili, jiredno so jili spravili do kruha!" ,5 Pa naš Francelj ni tak", je branila mati svojega edinca, „\ vojski je, ])a ne more pisati. Misliš, da imajo tam sedaj toliko časa na razpolago ko ti, da pišejo, kadar se jim zljubi. Piši nni ti že enkrat, pa ho že tudi on pisal, in morda tudi kaj i)osIal." „Da, da!" se udobi'ovolji stai'ček, ko se spomni cigaî', ki jili je dobil lansko leto od sina. „Gotovo nebo brez nič. Pa vseeno se mi zdi čudno, da ni nobenega pisanja od njega že tako dolgo, božič je že minul, god se bliža, pa ni nič in ni. Sam Pog me varuj zle slutnje, ki mi prihaja na misel!" „Saj veš, da ne pozabi na naju. Če ne dobimo pisma, je gotovo kjo zaostalo. Ti pa iiojdi pred godom v mesto vprašat na pošto." Čim bolj se je bližal god, tem bolj sta se pogovaijala stai'a dva o sinu in njegovem i)ismu. Toda o tem iH l)ilo ne duha ne sluha, čeprav jo poslal stari skoro vsaki dan kakega vaškega dečaka v mesto na i)oSto. Skrbelo ju je vedno hujše, stara dva, da ni od sina nobenega glasu. „Kaj ko bi bil padel?" vstanejo v starcu grozne misli, ni si jih upal izreči na glas radi matere, ki bi potem jokala in jokala. Prišel je dan pied sv. Antonom. Lovan je predpoldnem odpravil važnejše posle in se napotil potem v mesto, da vpraša poštarja sam, Če je prišlo kaj zanj oil sina. Bal so je, da iHti ni šel oni vaški dečak, ki ga je poslal v mesto. Urno je ubral starec pot, ki se je vila proti mestu. Hotel je, da dospe tje čim preje, se odpočije v krčmi svojega l)rijatelja Lovrenca, in krene iioteiu domov, da se vrne pred mrakom. Pa imel je dokaj jiota do mesta. Snega je bilo nad koleno visoko, mrzlo pa je bilo tako, da se je ivje ves dan držalo drevja. Ko dos})e na poštni iii'ad, vpi'aša starec ponižno uradnika, če ima kaj zanj. Ta pogleda siai'ca in reče osorno: „Saj vam ni na čelu zapisano, kako se pišete!'' Stari osupne. îlislil je, da ga v mestu vsakdo pozna, ker je njegov sin uradnik in oficir v vojski. „Anta ga je potem čistiti v, želatino ali pa filtrirati. Na ta način pridelamo iz gnilega grozdja prav dobj'o vino, ki je dostikrat lioljše kot ono v/, zdravega grozdja. Ji. Skalický. DomaČe in tuje novice. Procesija v Stopiče. Preteklo nedeljo se je vršila tretja prošnja ])rocesija novomeške skupščine 111. reda. V frančiškanski cerkvi so bile v ta namen ob en eeti't na dve litanije presv. Srca Jezusovega in na to govo)'. Govornik í)reč. g. p. Akviri je v ie])ih besedah opozarjal na žalostne nasledke vojske ter navduševal poslušalce do goi'eČe tiiolitve in pi'oŠnje v procesiji za zmago Avstrijskega orožja in za skorajšnji mir. Ob 2. uri se je začfda pomikati procesija Čez most mimo (irma proti Stopičam. Mej potjo je povsoil slovesno zvonilo. Pred stopiško cerkvijo se jc zbralo veliko Število domačinov. Ob glavnili cer-kvenili vratih je pričakoval procesijo domač preč. g. župnik. Takoj po pribodu v cerkev je govoril raz lece tretjerednî voditelj preČ. g. JI. Pavel ter je najj)rcj oiiienil, zakaj se je procesija napravila ravno v Stopiče, da je bila ravno Marijina poiiioč povod za ustanovitev stopiške cerkve. (O tem smo pisali v zadnji številki Dol. Novic.) V nadaljiiem govoru je jireč. g. p. Pavel z živo besedo dokazoval, da nmi'emo ravno v času vojske pri Maiiji iskati pomoči. Ob sklepu je poživlja! vse navzoče, naj prav prisrčno molijo za vojake. Na to so bile ))eťc litanije Matere Božje. Pobožni verniki ao z ginljivo vnemo odpcvali. Po litaiiijali se je zapela cesai'.ska ])esem. Tej je sledilo darovanje, katerega so se navzoči v zelo obilnem številu (ideležili, Nabralo se je za „Udeči Ki'iž" 123*21 K, — Kijub temu, da je nekoliko vreme sti'ašilo pred procesijo, se je zbi'iUa nepričakovano velika nuiožica ljudi, ki se niso zbali ne dolgega pota in ne slabega vremena. Pod Poganeanii pa je udeležnike ujela bnda jjlolia, a vsejedno so ostali vsi do konca stanovitni, — !Med potjo, kakor v cerkvi je prav dobi'o pel tretjei'edniški zbor. Pohvaliti je pa tudi stopiške cerkvene pevke, ki so polnoštevilno zbrane pomagale zboru. Cerkev jo bila mično okinčana, kar posebno hvali domača dekleta. — 1'roti ve- čeru so se vj'aČali ndeležniki s prepričanjem, da bo dal Bog zmago Avstriji in obvaroval slovensko domovino. Spremembe v tukajšnjem iVanČiškan-skem samostanu so po kongregaciji v Ljui)ljani z dne 6. septembra sledeče: Za gvardijana je izvoljen p. Ambrož Uemec, za vikai'ja p. Gotbard Podgoršek, Tukaj ostane p. Klemen Gramjiovčan kot misijonar; na novo je pričel kot učitelj pater Anton Avbel; p, Pavel i'otočnik pa je imenovan luisijonaijem. Vojni kuřat g. L Turšič odlikovan. Sošolcu ob Jvolpi piše vojni kni'at gospod Turšič; Jožek, še setii med ži\'imi in se Ti po dolgem Času zopet oglašam. Preselili smo se, kakor Ti na prvi strani kaže naslov. Ali ti je znana Gregorčičeva pesem, ki se tako začenja: (ilej jezero temno sred gorskili vrhov, glej njega zelene valove . . Sicer sem že maraikak citat pozabil, ta pa mislim, da Štiina. Tam smo; veliko bližje doma, kaj? Do Telje je seveda strašno daleč, ki že med Ciče ali Markopalee spadaš. Te dni so mi poklonili zaslužni križec. Oglasi se kaj, duša! — Iz severnega bojišča je prejel nas g, vikar Janko Lobe sledeče )>isemce 3 1./8. : „Úastiti gospod vikar! Večkrat mislim, da bi Vam kaj jiisal, pa je to tako težko, da se le težko pripravim k temu. Ker smo še vedno na istem kraju, zato ni nič posebnega. Zgodi se sicer to in ono, pa to so le malenkosti. Moja dnša je sicer zelo tiavezana na dom, vedtio mislim na svojo mater, posel)no takrat, če nioiam prečuti cele noči v gozdu, kai' se zgodi vsak teden dvakiat ali trikrat. N takih razmerah iiač občuti človek, kaj je mati, kaj so sestj'c in pi'ijatelji in kaj jc mii'no življenje pod domačo slrclio. Srea nas vseh željno ])i'i-čakujejo dneva, ko bomo zopet doma; marsikatcî'i večki'at pi'avi : „Vse dam, posestvo, živino in denar, samo da bi še enkrat zdrav doaiov prišel." — Lahko si mislite-, da tudi nc pozabimo na Boga in na molitev, ker padli vojaki nas takoi'ekč vedno opominjajo, da je naša sreča onkraj groba. Že sem imel priliko gledati umirajočemu vojaku v obraz, imel sem jia tudi pi'iliko spoznati, kako je božja previdnost čuvala nad menoj, ker tisti vojak je umrl pred mojimi nogami. Tisti Čas, ko so padali okrog nas šrapneli, sem stal pri dotičnem in sva se pogovarjala. V tistem hipu je padel zopet šrajmel blizu nas, a nisem mislil, da je nevarnost tako blizu. Takrat me nekdo pokliče, inij stopim v zakop in pogledam skozi luknjo, kam je padel šrai>nel Ko stopim pod strelio, se us\ijc nad menoj in okrog mene svinčena toča in videl sem, kako se je zgrudil vojak, pri katerem sem stal. Ker sem takoj spoznal, da me je božja roka pri))eljala pod stielio, setn se v tihi molitvi zahvalil iîogu za rešitev. Ker smo pokojjali že več vojakov, zato so sanitejci naredili krasen vrt, ogradili ga z belim brezovim lesom, i)osadÍli na grobove ki'iže in cvetlice in sploh okrasili celo imkopališče tako, da bi ga Vam takoj fotografiral, ko bi mogel. Marsikatero srce bi bilo po-tohiženo, ko bi ljudje vedeli, kako se skrbi za grobove vojakov. Videl sem že mnogokrat, kako molijo ob večerih kleče ob grobovih drugi vojaki za svoje padle to-vai'iše. Će bi morebiti tudi mene kdaj prenesli v ta vrtec. Vas milo prosim, g. vikar, potolažite mojo ljubo mater in sestre. Kad bi pisal svoji materi in sestram mnogo in miu)go, a besede ne gredo na pajiii', le solze so znak moje ljubezni in brejieiienja jto materi in sestrah in molitev je moja tolažba v takih hudih trenutkih. Sprejmite srčne pozdrave od Vam udanega prijatelja Kršte Ivan-a. Iz vojne pošte 73 natu pošilja g. Vido KraiiČiČ sledeči pozdrav: „MaliŠmaren i 915. Vaše blagoi'odje! Taboreč na planoti s)m-minjamo se tu zbrani Dolenjci naših milih domačili krajev in pošiljamo A^'ašeiini eenj. listu in vsem Dolenjcem iskrene pozdrave z južnega bojišča. Doslej bili stno dvakrat v ognju; odlikovanih je bilo tiiiwgo naših fantov, med drugimi Alojz Brulc , kat.eicga se j(.' ndeležila inaloibino vsa inteligenca Št., jeriiejska iii mimgo občinstva, od blizti in ilahíí. Naj bode vzgledni In Miai-ljivi ženi Bog bogato plačilo, ki je vedno živela le za Njega in za svojo družino, ter delila obilo dobrot svojemu bližnjemu! Vpoklic 43- do 50 letnih črnovojnikov. Vojni miiiistei' je zaslišal 0. t. ni. deželnega glavarja Hauserja in mu je izjavil, da bodo, Čc bo le mogoče, vpoklic 43- do 50 letnili Črnovojnikov odgodili od 15. oktobi'a v jiovember in da nc bodo vseh obenem vpoklicali, marveč jili bodo vpoklicali v oddelkih, in sicer prve od 43. do 4(j. leta. Naknadno pregledovanje. Dne 2"). t. m. ob 8. uri zjutraj vrši se v poslopji C. ki', okrajnega glavarstva naknadno ])rc-gledovaiije vseh čniovojue službe dolžtiih železniških nastavljencev in delavcev, kakor tudi [»rostovoljnih strelcev, kateri so bili odpuščeni ali kateri so dobili dopust iii niso bili do sedaj pri pieliiranju. Tega naknadnega prebiranja se lahko udeležijo vsi drugi čriiovojniki, kateri niso bili do sedaj pri prebiranju. Ueehbaidi. Novo naznanilo o predaji moke v Novem mestu. Prodaja moke se ne vi^i več v tistih diieli, kakor smo poročali v zadnji številki. Moka se hode prodajala za iste hištic številke in v istem času, kakor dosedaj, ampak za eden dan poprej : toraj v sredo, četrtelt in petek, in sicer: v ai'Cdo od 9. do 10. do]). od h. št. Ido 19 „ 10. do ll.dop. „ „ „ 20 do 36 „ 11. flo IS.dofi. „ „ 37 do 49 H 3, do 4, [)0(), „ „ „ 50 do 66 „ 4. do 5. [top. „ „ „ 67 do 88 vcDtrtck „ 9. dolO. doii. „ „ „ 89 ilo 108 „ llJ.di),U.dûtL„ m do 1.3U „ 11. do la. do)i. „ „ „ 1.^)1 (lo ] 51 „ 3. do 4, pop. p „ 152 do 169 „ 4. do 5. pop. „ 170 do 197 v petek „ 9. do 10. dop..........„ 198 do át4 „ 10, do 11. dop. „ „ SIT) doá:í3 „ 11, rio 12. dop. „ „ „ 234 dot>57 „ 3, do 4, |to|>, „ „ „ 258 do 284 „ 4. do 6. jiop. „ „ „ 285 do 295 Zakaj ne upoštevate poštnih predpisov? Na merodajnem mestu smo povprašali, kje bi tičal vzrok, da tolikokrat ne dobijo iiaslovljenci i)iseni in pošiljatevV — Odgovor je bil kratek; ker ljudjo še vedno nc uvažujejo pošl.ni!i prediiisov in se torej tudi njihove pošiljat ve ne morejo izvrševati. — Največkrat nimajo ])isma naslova odpošiljatelja, ali pu ne dovolj natančnega. TakŠnili pisem loži po po,šLnili in eenznrnili uradih veliko. In kdo je temu vzrok? Gotovo ne pošte, ampak vsak sam, ki nc upošteva poštnih iiredpisov. Mi smo žc v dveh številkah „Dol, Novic" natančno razložili glavne jioštne predpise, pa jc videti, da se prav malo ozira na nje. Škodo ima le odpošiijatelj sam. 'J'orej : berile Dol. Novice! Nadaljnapoštna pojasnila. Poštnine prosto so samo odjirtii pisma (seveda tudi vojne ovedano, v časopisili pisati, besede in stavke pod-črtavaii, pozdravljati, ild,, ker takšne časopise se imšlje nazaj, ali ])a največkrat tudi v koš, — Ùudimo se, da iiroti vsem tem predpisom velikokrat grešijo tudi inteligentni, bolj izobraženi od pošiljatelj i, kakor se lahko sodi po jiisavi. — Uvažujte te predpise vsi, ki imate op]'aviti s poštami, in bode za vse, in najbolj za vas same, prav in koristno! Škoda je žc za znamke, katerih se na ta lahkomiseln način veliko uniči, in škoda za čas in trud! Končno pa ima žalost naslovljenec, ki v(!dno zaman pričakuje pošiljatve od svojcev. Glede pisanja itisem in dopisnic se nadalje opozai ja na odlok trgovsk. ministrstva, remogovnik na I »olenjskeni, obstoječ iz 4S rudniških ])arcel, 181 iirosto-sledov, 100 oralov zemljišč, 14 liiš, itd., popolnoma urejen in v prometu. Ceiiilna svot.a znaša 1,858.278 kron, in najnižji l)onudek, pod katerim jirodano biti ne more, samo 619.42G kron. Premog, ali saj v glo-l)očini, šteje k rujavemu, toda boljše vrste premogu, ter ga je v izobilo na sto in sto leta dovolj. Žrtev praznoverja je postala-Kalarina (irden v Potoku. Zahajale so k njej ciganke, in ko je tožila o nesreči, so ji tako zmešale glavo, da je verjela, da imajo moč „coprati" in" odvračati nesi'ečo. Med di'ugîm ji je (îiganka ,)ožcfa \M iiatvezla, da je v Grdenovi hiši umrla (íuša, ki je zakopala pisker zlata in denarja, in zato nima miru. Če jo bo rešila, ji bo duša Iti'inesla poln pisker zlatnine in denarja, tí pretvezo, da potrebuje denar za molitev in za maše, ter da mora o polnoči moliti na „križevem potu", na kakem samotnem križjiotu, ji je izvabljala vedno več denarja. Ker se je sama Katarina Orden bala, o jiolnoči lioditi na „križevi pol," se ji je Jožefa Kill ]ioriudila za ta posel, seveda nc zastonj. Kadar zlejia ni dala denarja, jo je sti'ašila, da bo Še isti večer njen koncc, da bo prišla norost, katero so ciganke odvrnile od nje (Grdenove) in jc prišla na sosedo Ivano ^ajc, na Gnlenovo, Vse to pa stane denar, katerega jim je nekoliko slalionmna Grdenova dajala najprej iz svojega; ko je tega zmanjkalo, je pa na Itosodo jemala, tako, da je izdala za te „uroke" nad 1000 kron. Slepila je ciganka s tem, da je vtaknila v jajce kost ali lase, kojc jc potem iiaŠla lahkoverna ženska, ko je jajce ubila, ali da je zmeden sukanec urno razvozlala. Za svoja ponočna „])anaiija" jc potrebovala ciganka obleke, jajc, kokošjega mrtvaškega i)]'ta, itd,, kar ji je uioi'ala lahkoverna ženska dobavljati, poleg tega pa Še molčati, sicer bi jo takoj zadela nesreča. Obleko je potem vzela „prikazen", ali pa je šla v „meglo", kakor je neka druga taka ciganka pred leti rekla, to se jiravi: nazaj je ni bilo nikoli več. — Iz vsega se razvidi, kako raiinirano postopajo ciganski goljufi na eni strani z zlorabljanjem ljudskili vraž, na drugi jta tudi, koliko balijevernosti in vražarstva je Še vedno med pri|iro.stim ljudstvom. Kdo sc ne spominja na Trdinove „bajke in povesti o (Torjancih-" katere še vedno trdno žive med lahkovernimi Ijmimi? —.ložefa Kul je sicer prejela zasluženo nagrado v znesku 8 mesecev jeČe, toda denarja ne bo nikoli več nazaj. Zato je pa jiotreba, da ljudje take goljufe takoj luiznanijo oi'ožnikom, da pridejo o pravem času v roke pravici, Še jiredno je kdo t.ako „zacopran", da si ne zna več sam p()magal.i. Žužemberk. Poznali ste gotovo skoro po celi Dolenjski žužemlnirškega ti'žaiia Karola Zavodnik, l^repotova! je kot trgovec z železnino skoro vse sejme po Dolenjskem, in to bogvekolikokrat. V petek, 10, t. m. smo ga pokopali. Uil je mož trdne vere, neomahljiv in prvi, kadar je bilo treba sodelovati pri dobrodelnih napravah, Škoda, da ni dalj časa kot župan vodil občine. Eden izmed sinov je umrl kot bogoslover, drugi, Feliks kot škofjeloški župnik na Gorenjske!!). Tretji sin vodi nadalje obrt očetovo in ima poleg tega mliti v Zagradcu. Izmed hčera sc je omožila ena v ugledno BelČevo rodbino v Šent Vidu nad Ljubljano, druga je soproga tukajšnjega tudi splošno znanega trgovca in posestnika gosp. Dereanija. Z delom svojili rok si je zbral precejšnje premoženje. Bil je velik dobrotnik farne ccrkve in ji kupil jire-lepo monštranco iti lestenec pri velikem oltarju. Njegovo delo je tudi lepa kapelica pred trgom in, kar ga je stalo precejšnje svote, iirenovljeiia cerkvica v trgu. liog mu povrni dobra dela z večnim plačilom ! Nabiranje volne in kavčuka po vojnem oskrbovalnem uradu. Dan na dan čujemo o občudovanja vrednih činih naših armad. Sovj-ažnik se Irudi, da bi nas gospodarsko uničil, toda kakor naše armade na bojiščih, tako sc bojujemo tudi. mi za blagor dežele ter za potrelie naših junakov. Vrle naše vojake, ki izvršujejo čudeže, moramo opremiti s toplim spoilnjim oblačilom! Toda ttizemsko pridelovanje ne zadostuje in dovažanje so nam preprečili. Potrebujemo volno, suknene odjiadke, bombaževo blago, platno in preje, da izdelamo iz njili nove tkanine. Armada potrebuje tudi kavčuka vsake vrste. V katerem gospodarstvu bi ne bilo v kakem kotu ali na podstrešju utrpljivega oblačila in perila, volnirie, nogavic, rut, nepotrebne ali obrabljene reči iz kavčuka (gume) in podobnega. Pripravljajte se na (eden za volno in kavčtik. (Od 27, dne septembra do 2. dne oktobra 1915. 1,). Nikdo naj se ne izključi, V palači in v koči, v prestolnici in na vasi so volnine, stare rute ter sukneni odpailki. Železni čas zahteva, da se vsakdo ogleila v svojem gospodai'stvu. Šolarji pridejo po pripravljeno blago med tednom za nabiranje volne in kavčuka v sredo, 29, dne septembra in v sohoto, dne 2, oktobm 1915. 1, Koristilo bi stvari, da sc izročijo nabiralcem volnine dobro zamotane. Posamezne pošiljatve in darila se sprejemajo tudi v vojnem oskrbovalnem uradu, Dunaj, IN,, Berggasse 16. Liibl, fnil,, s. r. Vojni pregled. Trdnjava Dubno, drugo opirališče vol-hinjskega trdnjavskega trikota, je padla 8. septembra, vzeta po naši armadi. Dubno Šteje 27.000 prebivalcev, po večitii judov. Leži na polotoku, ki ga tvori Ikva. — Bulgarsko-turŠka pogodba je pi)d])isana in a tem iiodpisoui so bili sprejeti tudi bolgarski pogoji. Dva turška polka v ])aradni ol)leki sta pričakovala dva bolgarska i)olka na novi meji, ki sta prikorakala s plapolajočimi zastavami. Turška polkovna godba je zaigrala „Šumi .Marica", a bolgarska godba pa turško himno. Ko so si izkazali čast in izmenjali dokumente, je turški poveljnik izročil bolgarskemu poveljniku novo ozemlje. Sedaj je tedaj itogodba sklenjena v vseb podrobnostih in prijateljstvo med Turčijo in Bolgarijo je t rajno zagotovljeno. Namesto vojske si je Turčija pridobila prijatelja. Nova bolgarsko-turška meja gre ob Tundži do severno od odrinskih utrdb, napravi krog teh večji lok do Maraša ter leče ob Marici ilo odrinskega kolodvora v Karagaču, ki je i)Ostal bolgarski. :Meja preseka ondi cesto, ki vodi iz Karagača v Odrin, ravno na sredi ter gre i>otem od vasi Bošnjak ob levem bregu Marice tako, da iiripadeia oba bregova Bolgariji. Na ta način so bolgarske pi'oiiietne zveze na tej reki olajšane. Leva obala Marice je potem meja vse do Egejskega morja, Marica je tako postala bolgarska reka. Bolgarija dobi na ta način 2000 kiir turške Tracije, Iz ruskega ujetništva iz Taškenta v Sibiriji je ušlo 88 častnikov in vojakov naše armade. — V Tripolis plapola turška zastava. Italija gospodari le še v mestih Tiipolis, Bengalis in Dczna. — Kuski napadi ob gališki in volhinjski fronti so bili s težkimi izgubami odbiti. — Boji v Besarabiji so vedno ljutejši. — Rusi so tam uvrstili že vse može od 17. do 45. leta v armado, — Na laški fronti nič posebnega. Sovražni približevalni jioiskiisi na dobej'dobskem odseku so bili ]}r.epre-čeni. — Francija prevzame imveljstvo v Dardanelah na suhem in na niojju. — Bolgai-sko-srbski odnošaji so zelo napeti, — Humunci napovedujejo Srbiji in Italiji težke dni. Belokranjski - vesinik. - Iz Sutiora. Trgatev se bode kmalu začela. Ljudje se gotovo tega veselé, posebno v onih krajih, kjer jim letos obetajo vinogradi veliko vinskega pridelka. A pri nas je Čez vse žalostno, ker so nam pred enim mesecem toČa in grozni hudourniki napravili nepopisno škodo. Sledovi te nesreče se še-le sedaj vidijo v pravi luči. Vinogradi so vsi prazni, samo gole trte brez perja štrlč kvišku. Nesreča se vidi tudi 1)0 vrtovih, polju, travnikih in gozdili, kjer je vse rujavo, kakor bi bilo ožgano. Provzročeno Škodo je dne 19, avgusta prvi liregledal po celi župniji naš vrli deželni l)oslai)ec g, Alojzij Mihelčič. Drugi dan 20, avgusta pa se je pripeljal g. glavar Silvester Domicelj iz Črnomlja v spremstvu g, Davorina Vukšinič, oskrbnika n. v. r. iz Metlike, da se je sam jirepričal o velikanski škodi, ki se jc tu zgodila iti tudi v sosednjih vaseh semiške fare. Dne 24. in 25, avgusta je pa iiodil C. kr. okr, uradnik dr. Močnik od parcele do pai'cele ter je z žuiianoni in cenilnimi možmi vestno in natančno cenil Škodo, Škoda je preračutijena do lOti.OOOK. Res velika svota! Zato ostane nesrečni dan 14, avgusta tukajšnjim žup-Ijanom vedno v žalostnem spominu ! Iz Vinice. Na praznik sladkega Imena Marijinega (IC. pobink. ned.) praznujemo v naši župniji na bližnjem Žežljii, strmo nad Kulpo okoli 300 metrov se vzdigajočim hribom. Romar, ki prihaja od župne cerkve izvan vitiičkega trga, se sprehaja čez obdelana i)olja od vasi in Kulpe do nizkih brd z vinogradi, ki so razvrščeni po rebri do kapelice (Jezus na vrtu Oetzemani), kjer se pričenja božja pot Kalvarije s 14. postajami, ilo zadnje postaje pri vhodu cerkve tako, da se mu nudi prilika pri posameznih postajali moleč in lu'emišljujoČ se oddahniti, predno i)ris|>c do vrlia, odkoder so nudi razgled po vsej Belikrajini in sosednih hrvatskih župnijah onstran Knlpe: Busilovo, Vrbovsko, Lukov dol, Prilisče, Marindol. Prostorna cerkev na ]n'iniernem kraju s K'alvai'ijo in divnim razgledom vleče vsako leto oh „prosČenju" tisoče Hrvatov. Da so Slovenci zares Marijin narod in Ona zajedno „Kraljica Krvata", ti spriČiije krasno opremljen glavni altar in kip Majke božje % Je/uŠkoni sredi cerkve, kamor ])ailajo la dan obilni darovi 0(1 vernega naroda. Altar, je eden najbolj izviiiiili i» /aniitiivili del v naši škofiji, iz baroine (l'cncsanskc) dôljc, ki s svojim bogatiiii nastavkom niogoten vtis napravlja, kakoi' tudi vsa notranjščina tega znamenitega Marijinega svetišča, ki je liilo po skrbi g. žnpnika in (hili. svetnika Kiiniga I)i'enovljeno in ki si je tekom let že veliko zaslug pridobil za to župnijo. Iz Črnomlja. Na Mali Šmaren, s. sept, je običaj no vsako leto dohajalo veliko hrvaškega Ijiidstva iskat pomoči k „Majki Božji" v bližnji Vojnivasi, kjer je mestno in okoliško pokopališče, in ki se iiosebno odlikuje po izvirnem aUarju in baronne dôhe. Vsakoletni dohodki, ki so obstojali v darovih v žitu, predivu in i)latiut, so se letos zmanjšali kakor t udi naval ljudstva na „Veliko in Malo mašo", ki je bil bolj pičel, izvzemši KoSevaj-jev iz kopriviiiške žu])nije iz vasi Gradec, 'J'oplîvrii in OvČjck, katere veže vsakoletna zaobljuba iz leta J 85.5, ko je huda kolera razsajala 'po oiulotiii župniji, da se pobožno pojoč litanije v procesiji pridejo zaJjvalit iz kočevskih hribov v prijazno či'nomaljsko okolico, k tolažnici žalostnih in zdravju bolnikov, kpimtorni, Zfiotraj in od zunaj prenovljeni podružnici po skrbi g. župnika, v Vojnivasi. l7 Adlešič C. sept. V nedeljo, 22. avg. l)rišel je od vojakov domu, ki je vojaščine najbrž popolnoma oproščen, Janez iSegina, posestnik iz Kučkovee ii. št. 10., nadomestni rezervist, ki je bil v vojski od začetka vojske sem in večkrat v ognju. V vojaškem liotneni listn itiia zapisano, da je bil super-arbetriran in spoznan za sedaj za nezmožnega, da hi si niogei kaj pridobivati in delati, zatorej naj Ijí se mu podelila pokojnina za invalide v letnem znesku 72 K, in 192 K začasno kot doklada za ranitev. 1. febr. bil je namreč ranjen v bitki pvi vasi Porohin v Ka]']tatiii. Hotel je namreč jtoinagati in vzdigniti težko ranjenega ju'aporščaka Bizjaka, Ljubljančana, dobrega in priljubljenega človeka, ki je ležal v snegti. Ko je šel proti njemu, da bi mu pomagal, ga je zadela sovražnikova dumdnm-kroglja v levo nogo nad kolenom, ki mu je jako i'aztrgala meso, pa je šel vendar še nekoliko iia]ii'ej ])i'oti ranjencu, nato ga je zadela pa še druga kroglja, pa ne dunidum, v desno roko, nakar je moral pustiti praporščaka, ki je tiuli iitiirl, zadet v trebuh. Sam pa je šel potem, dvakrat ranjen, do obvezovališča. Bil je potem v raznih bolnicah celih 6 mesecev. A na roko še ni ozdravil in je ne moi'c ne sprožiti, ne delati Ž njo. — Iz svojih doživljajev piitioveduje, da je videl ini Grodeku, bilo jo misnda na malo mašo lani, da je viselo na en dan na drevesili ob cesti dvanajst civilistov-izdajalcev. Nekega popa pa so ustrelili naši vojaki, ker so dognali, da je imel nai)eljan pod altai'jein svoje cerkve telefon, po katerem je obveščal Uiise o gibanju avstrijskih čet in o naši vojski sploh. Zailela ga je tudi kazen za izdajalce domovitie. Dopisi. Iz Čateža ob Savi. Dne 1. septembra okrog jjolnoči je umrl g. Jožef iicgni, mož tukajšnje babice. Že dlje Časa je kljuboval nadtihi, a zadnji teden je moral ostati v postelji, v kateri ga je sinrt omenjenega dne rešila vsega ti'pljenja. Bil je miren in dobrosrčen mož ; vsi smo ga spoštovali, rogi'eh je bil v petek, dne 3. septembra ob (i. zjutraj s sv. mašo. N. p. v m.! — liavno listi večer je bila rojena g. Katarini Jelcičevi, begunki iz Trsta, hčerka, ki pa je kmalu po rojstvu izdihnila nedolžno dušico. Jirstihi je otroka baijica. V kako žalostnem stanju je bila gospa Gegni, si je lahko misliti! Ko je ona opravljala vestno svojo službo, ji je donui umiral mož. Prišli so jo klicat češ: „Mož doma umira!" Ona pa je izjavila, da kakor rada bi šla domov, ne more; ker boljše je utnira-jočega pustiti, ki se nm ne da pomagati, kakor pa živega, ki se mu morda Še lahko pomaga. Ko je pa krstila slabotno dete, so ji prinesli poročilo o moževi smi'li . . . V par trenutkih je tudi otročiček uitni G. Anton Jelčič, tukajšnji rojak iz Dobenega, ki je ostal se v Trstu, bode torej v domači fari našel le grob nuile Marijice, katere žive žal ni mogel videti. Novi predpisi o izdaji legitimacij za potovanje. Po razjflasi c. kr. dež, predsedtiištva na Kranjskem j;'liie 5, sej>tombra 1915 iiosnainemo, da jo obseg jiižno zahodrie fronte razdeljeii v ožje in širše ))ojno obiiiočjo ali ozemlje. Ožje bojno območje obsega Kranjsko, Koroško, jiinno Tirolsko, Piûniorsko iti Reko z okolico. — Širše bojno območje obscfia pa Štajersko, Hrvaško, Sohiojíraško in sovcroo Tirolsko. řía potovalne v te, v teh in iz teh dežel in krajev veljajo od 10. septembra 1915 tiove legitimacijo. Pod besedo „potovai^jc" se razume potovanje z železnico, z avtomobili, z vozovi, s kolesi, z Jadjaiiii, s peš-hojo. Po tcin novem razglasa mora vsak, ki hočo potovati v lastnem okriijii in ])0 obůinřiii, ki niejé neposredno na ta okraj, n, pr. pri uas v okvirju c. kr. okr. glavarstva v liuiiolfovem, imeti vedno pri sebi karto o istovetnosti, ali identitetiio potrdilo, katero iztiajejo c. kr. okr. glavarstva, županski nradi, oro/.Diške jiostajo n zaupniki, ki bi jih postavila politična oblast v ta nairieii po posameznih občimih. V Novem incstn se dobivajo na .Mostnem žiijianstvu. Taka potrdila iinajo veljavnost za eden mesec; po pretekli tc^^a časa pa se ]io[ia(;ša na karti sami. Príi)oročujc se, naj ima vsakdo takšno izkaznico o istovetnosti vsak čaa pri sobi, da so zamore i njo izkazati, če to zahtevajo od njega upravičeni organi. Kdor hoče potovati iz enega okraja v druzega v ožjem bojnem ozem^u, na primer iz novomeškega c. kr. okr. glavarstva v črtio-niiiijsko, ali ix Novega mesta v Ijjubtjano itd., mora pa se preskrbeti z drugim potnim dovoljenjem ali s potno legitimacijo, katero iztiajejo c. kr. okrajna glavarstva za osebe, ki v istem Popolnonia varno naložen denar. IR 1 u za Kiindijo in okolico, zadr. z nooiii. zavozo == V lastnem douiii v Kaiidiji ^^ sprejema hranilno vloge od vsacega, če jo ryen ud ali ne, ter obrestuje po 1-0-2.1 na leto brez odbitka reiitne)?a davka, katerega sama iz svojega plačuje. političnem okrajn gtanajejo. Takšne legitimacije vohajo za natanko označeno dobo, nikakor pa ne čez eden mescc. V teh legitimacijah je treba navesti, kako so bode potovalo, ali peš, z železnico, z vozom, itd. Kdor pa misli potovati čez luojo ožjega bojnega območja, na primer na Štajersko, iz Krškega iia Videm, itd., imeti mora pravilno izgotovljeno: a) potni list, in b) dovoljenje pristojnega poveljstva. Prošnjo za izgotoviiev potnega lista za prestop meje iz ožjega bojnega območja v širše liojno ozemtje naj se vložijo pri c. kr. okr. glavarstvo, ki pošlje to prošnje s potnim listom vred na pristojno vojaško poveljstvo v svrho izvršitve dovođenja za prekoračenje nicje. Z ozirom na to je tedaj neobhodno potrebno, tla vsak prosilec [)roŠiijo osebno odda pri svojem c. kr. okr. glavarstvu, da mu izgotovi naj])rvo potni list. L^otreba jo tudi s seboj prinesti lastno sliko ali fotografijo iz zadnjega časa. To dovoljenje in potni list pa veljata k večjemu tri mesece. Za vojaške osebe, kakor tudi za one državne, dvorno ali železniško uslužbence, ki se izkazujejo z uradnimi, s fotograiijo in lastnoročnim podi)isom opremljenimi Icgitimadjami, to naredbe ne veijajo. Legitimacije vsake vrste pa se morajo pokazati osebam, ki so upravičene za revizijo, kakor: v to posebno določeni častniki, orožniki, policijski agenti, vojni orožniki, stražo in poveljniki kolodvorov (kolodvorski častniki). Prepustitev svojih legitimacijskih dokumentov drugim oseliam, je pod najstrožjo kaznijo prepovedano. Zguha potnega lista in drugih legitiin. listin se mora naznaniti oblasti, ki jih je izdala. Kadar poteče veljavnost legitimacij, treba jih je zopet oddati dotični oblasti. Konečno se naznanja, da se pri c. kr, okrajnem glavarstvu v Kudoifovein izdajajo vse tozadevne potne listine za prestop meje iz ožjega v širše bnjiio območje in dovoljei^e za da^ni promet razun ob nede^ah in praznikih vsak dan od 9. do 12. ure. Izjeme se bodo delalo le v ])0sebn0 nujnih slutiajih. Velika svota denarja se zamore nak^učiti vsukoiiinr, ki postane naš naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja: Srečkoviio zastopstvo 13, Ljubljana. Dražbeni ohlic. E 603/15 Dne 19. oktobra 1915 predpoindne ob 10. uri bo jiri C. kr. okroiaein Bodiii-n, v i/.bi it. nit jiodshui Ř tciii oduiirKuib pogojev družba nI(;doiili noprcitJi'nia : Zomljiíiiía knjiga Kiiiidija, vi. Ět. 188: Hiša na Uniki SI. 3a % gOËiiodiiTBkimi jjuslopji, 2 njivi i(i pti-liklino (poljsko oiodjol Cciiilni» vrednost SÍHtí K. Nuj-iiinnjài poninick 4till K. Zťiiilj. knjigu Dobinilol, vi. ii 373; lliAa s lilevom, 2 vitiopnidii, viiiogradno urodjc hi posoda, tieu. vredii. 15U0K. Niijm. iion. 1000IÍ. Zeinlj. knjiga Strnniikavrts, vi. St. 150 : Dva gozda. Con. VTcdii. 13í)(iK. Najiii. poiindek 831 K, Pod najnmujšiiii iiouudkoni so ne prodaja, C. kr. okrajno sodišče v RudoHovem, odd. IV., dae 4. aojitombrii lOló. C8 Dpflžbeni ohlic. E 5C7/U;lfi Dne H. oktobra 1915 predpotudne ob 9. url bo pri R. kr. okToinom sodiMu, v izlji St. 32 na jiodetavi s tem odobrenih pogojev draiba sledeiiti nepremičnin: Zemljiška knjifta .Tm-kavits, v!, át. :í8S; Vrt, vinograd, njivo, travniki, hiSa, ROSpodFirska poslopja, kozolec, L^enjeuo na 501(3 K, Najiiiatijii ponndfik 33Ó8 K 67 li. K iicpremii'uini zcniijí.íka knjiga spadajo Kledoi'o pri-tikliiie: 1} Star gospodinjski voz, vrcdiin lOK; 2) rri vrvi; a) velika lOi-na žaga; -0 dvojne giiojoe vile; 5) dvo iiiatiki ; H) ena Iravna kosa; 7) ena kad; 8) ona Klaba knd; 9) en iebriček; 10) ena Irentn v eûnilni vrcíluosfi ai K i)Oh, okroglo 23IÍ. Pod najnianj.iini poniidkoin se nc ])rodaja. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV., dno 24. avgusta 1915. (JB Drožbeni ohlic. E 418/15 11 Dne 27. septembra 1915 predpoludne ob 9. url bo pri c. kr. okroineiii sodiMu, v iïbi 5t. 33 n» podstavi s tem odoliroiiili pogojev dražba Bledeíib no-preiniíaiii: 7-cniljiSka knjiga Stma Žaga, vi. Št. 227. Hišft 2 v rioseab x gospodarskim! poslDpji, travniki, njivami, gozdi in paSniki Cenilna vredtiost 10.270 kron. Xajmanjíi poniidek 68IG K tífíli- K tej neprmniinini pjiadao Kledot'e pritiklino: 5(i iicutov lanske Biihe mrve, v 1'ou Ini vrednosti IHH K. Pod iiajinanjiim ponudkom so ne prodajo. C kr. okrajno sodišče v RudoHovem, odd, IV., due 25. nvgufita 1915. (37 Miša z vrtom se odda v iiajeni s 1, novembrom v Novem mestu št. 14. NatanCneje ravnotain, G5.0-1 6U-3-3 Vdoushi in sirotinsiii pomožni zohlad GeloliupnB oborožene sile oddelek vojno zavarovanje. Pod najvišjitii pokroviteljstvom Nj. cesarske in kraljevske Visokosti presvetlega gospoda nadvojvode gen. art. insp, feiii. Lcojiolda Salvatorja in presvetle gosiie jiadvojvodiiije Blaiike. Dunaj L, Schwarzeiiber|:platz 1. Deželna poslovalnica za Kranjsko v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6, II. nadstr. na desno, zraven glavne pošte. Mnogo na bojiščih se iiahajajotiL vojtikov ima doma ženo in otroke, ki jih čaka najhujša beda, če se ofe ne vrne več domov. Vojno zavarovanje iin!i namen, da jim nudi varstvo in pomoč. Vsiik mož, odhajajoč na bojišče, naj zagotovi svojcem denarno pomot; za najliujsi slučaj. Vsaka žena, ki ji je mož na bojišču, je dolžna, da skrbi za svoje otroke. Vsak delodajalec mora pomisliti^ da se bojujejo njegovi uslužbenci in delavci tudi za njegovo lastno varnost, ko zastavljajo svoje živýenje proti sovražniku. Nihče imj no zamudi te potrebne oskrbo za bližnjo bodočnost, dokler ni pre|)0zn0. Vsak, ki se ga to tiče, uaj si odtrg-a majhen znesek, da obvaruje sebe in svojce najstrašnejših iio.slcdic vojske. Vojno zavarovanje se lahko prijavi pri občinskem in župnem uradu, pri šolskih vodstvih ali naravnost pri Dbrajnem zastopstvu v Novem mestu v poslopju c. hr. ohrajnega glavarstva v sobi št. 6' v pritličju na desno. Črnovojniki plačajo 47-7« premge, aktivni častniki, moštvo, rezervisti 7"/o.