------ 34 ------ Narodne stvari. 0 volkodlaku. Spisal J. G o mil s a k. *) Med mnogovrstnimi vražami starih Slovanov so odlične in posebno znamenite pravlice o vampiru, ki mu Slovenci pravijo „volkodlak" ali „striga." Ni menda slovanskega rodu, pri kterem bi se ne nahajalo pripo-vedek ali vsaj sledu takih pravlic. Se v sosedne narode, na pr. v nemškega, grškega itd. so se vrinile. In te pripovedke so bile za podlago že mnogim romanom, — služile so cel6 slavnemu pesniku Bvronu! Se v6, da zdaj v veku visokoleteče prosvete grejo z drugimi vred tudi te pravlice sčasoma v pozabo , — le po knjigah jih bomo ob kratkem iskali. Pripovedke o volkodlaku so silno stare; njihova prvotna domovina so izhodnje evropejske dežele. Podobne so jim pravlice Rimljanov o pticah ,,strigae" in pravljice Grkov o pticah ^annviai", o kterih so mislili, da človeško kri pijejo. Pri poznejših Bizantincih, Skan-dinavcih itd. so se bližale te pravlice že bolje slovanskim; spoznd se upljiv slovanskih na une. Pravlice o posebnostih volkodlakovih ločim v dve vrsti. *) Zastran „Dodatka o mogilah" iz Cmureka t lanskih „Nb-vicaha naj omenim , da sov popisi vseh gomil od Lipnice do Radgone r od Cmureka do Stradna in nemške sv. Ane najti v 3., 4. in 10. zvezku nMittheilungen des historischen Vereines fiir Steiermark"; zlasti dr. Krautgasserjev popis v 10. zvezku je mičen; navedeno je mnogo vesi, kterih imena pisatelj sam iz slovenščine izpeljuje, in o kterih so tudi že „Novice" pisale. — Naj dodam, da se nahaja tudi na severno-izhodni strani Negove v nekem gozdu precej ohranjenih gomil. Pis. Pri mnogih paganskih narodih nahajamo vero, da zločinec, nakopavši si v življenji na vest težko breme, ne najde tudi po smrti mini; ne v temnem grobu, ne na vsej zemlji ni pokoja za-nj. Sovražnik je tedaj človeškega rodu, in gorje onemu, kterega preganja! Iz te vraže so se menda pravlice prve vrste razvile. Veči del slovanskih narodov namreč pripoveduje tako-le: Volkodlak je človek, ki se mora zavolj svojih pregreh pokoriti tudi v grobu; njegovo telo ne trohni, ampak napihne se, obrača in giblje se, včasih tudi ječi in zdihuje; rastejo mu tudi nohtovi in lasje, lice pa se mu vidi, ko da bi zdravo bilo; iz ust in nosa mu teče rdeča krv, ponoči hodi iz groba, in stiska spijoče kakor mora; včasih jim izpije krv ali iztrga jetra in srce. In kogar volkodlak stiska ali davi, in komur iztrga osrčje, postane po smrti tudi volkodlak. Pravijo, da take ljudi neki ,,demon" obsede. Drugi narodi, zlasti v srednji Rusii, pripovedujejo o živih vampirih. Mislijo namreč, da je marsikter Človek že od svojega rojstva za vampira odločen (praede-stinatus); spremeni se včasih v volka, in raztrga vsakega, ki se mu bliža. *) Otroci takega človeka nimajo kosti, in so večidel tudi vampiri. V nekterih rodbinah neki prehaja vampirizem od očeta na sina, kakor prekletje pri starih Izraeljcih. Zoper volkodlaka, pravijo, ni druge brambe, kakor ta-le: Mora se podnevi iz groba izkopati, v srce se mu mora leseni kol zabiti, ali osrčje iztrgati in v ogenj vreči, ali pa celo telo sežgati. Drugi trdijo, da ,,eksor-cizem" pomaga; potem se sme telo spet zakopati. Največ takih spomina vrednih pravlic nahaja se še dandanes na Srbskem, Bolgarskem, na spodnjem Oger-skem in v Ukrajni. Spominjam se, da sem tudi na Slovenskem pred nekterimi leti slišal o volkodlaku pripovedovati. Na misii vendar imam le dve pravlici. Neki voznik se je peljal ponoči memo pokopališča, kar zagleda belega človeka, kteri je zemljo razkopaval. Strahu trepetaje se vozaik prekriža in z bičem konje požene. Al ogledavši se, vidi, da Človek za njim leti; tira hitreje in hitreje; al nagloma mu je bela pošast za petami. Že skoči na voz, ki je ravno letel memo križa, — pa mahoma se sopet na zemljo zgrudi. Zdaj je voznik mislil, da je ta pošast bila striga, ki zgubi pred cerkvijo in križem svojo moč. Bogu se zahvali, da ga je čudovito otel. — Drugi dan so našli pred križem cesto krvavo. Na pokopališči je bila na omenjenem mestu zemlja zruvana. Pokopan je bil tam ne-spokorjen morivec. Izkopali so njegovo truplo, in čuda! bilo je neokvarjeno! Volkodlak je — kakor Movje — največi sovražnik ognja. Neki pastirček si ]e kuril blizo mirodvora, na kterem so nedavno popred hudodelnika pokopali. Ponoči vstane hudodelnik, ki je vampir postal, iz groba. Ogenj razkopavši iztrga fantiču srce in jetra, in je požre. N^šli so fantiča drugo jutro tam mrtvega. (Konec prihodnjič.) *) Glej: Vuk-Karadžičev besednik: wukodlak, staroslov. wurkulak. Pis» ------43 Narodne stvari. 0 volkodlaku. Spisal J. Gomil šak. (Konec.) K tema pravlicama naj dostavim se eno dogodbo, ki sem jo čital med drugimi v nekem časniku. Učeni Poljak Cački piše: „Ko sem bil leta 1826 v mestu Slup; se je malo pred mladeneč ustrelil. Dolgo je ležalo njegovo truplo nezakopano; mestjani namreč niso dovolili, da bi ga bili v okolici pokopali, boje se, da ne bi volkodlak postal. Slednjič ga le pokopljejo v odstranjeni dolini. Pa že v kratkem je došel strašen glas: mladeneč je postal vampir, in hodi iz groba. Pravili so, da je napadal pastirje in popotnike. Nekega dne zadene na korenjaškega močnega dečka, in dolgo se meče in vlači ž njim. Tako mi je dečko potlej sam pripovedoval: ,,Bila je svetla noč. Straže hodil sem okoli svoje žitnice , kar zagledam, da so se vrata odprla; stopil je mladeneč notri, ki se je bil pred tednom ustrelil. Hitro ga spoznam, ker imel je ravno tisto čapko (kapo) in suknjo, v kteri sem ga mrtvega vidil. Mrzel znoj mi je stopil na čelo, in jezili so se mi lasje, vidšemu, da se mi je bližal z razpetima rokama, kakor da bi me hotel objeti. Hotel sem glasno zakričati, pa moj jezik je oblesenel; hotel sem se prekrižati, pa nisem mogel rok dvigniti. Zdaj se mi je vampir bližal in me krog pojasa popadek V tem trenutku mi grozen strah moči okrepča; popadem ga za grlo, in ko dva psa sva se dolgo trgala. Luna se je skrila za oblake, in v temi nisem vidil nič kakor oči svojega nasprotnika. Po sreči je ravno zapel kokot, in ko bi trenil, je zginil vampir." Te vrstice naj zadostijo, da spodbudim ž njimi rodoljube , naj nabirajo z drugimi vred tudi pravlice o volkodlaku, ki so posebno spomina vredne; mislim, da še jih je med prostim ljudstvom obilo, tam pa tam z drugimi zmešanih. Dosta dosta se je že pri drugih narodih o volkodlaku pisalo, tudi iz naših dežel je več takih pripovedek navedenih, *) le v slovenskih knjigah še nisem zadel na nje. Da v nekterih krajih mrtvi ne trohnijo hitro v grobu, je resnica — menda vsakemu znana, pa vzroka tega so iskali in še iščeio učenjaki v razmerah ke-micnih itd. . „ H koncu naj dodam še Puškinovo pesenV^,K nam kaže, kie nai mnogokrat izvirka takih in v .vv 7 J J ° ivu\o n$«im vraž iščemo. *) Med mnogimi omenim le: Jos.(Gorres-ovo ;,Mistiko** *M fK^to