NEPOTROŠNA RABA LIFE18 NAT/IT/000972 VOLKOV V TURIZMU: SMERNICE ZA ODGOVORNO RAVNANJE Smernice za odgovoren turizem povezan z volkovi so bile pripravljene v okviru projekta LIFE Vsebina WOLFALPS EU. Dokument je nadalje pregledala in potrdila strokovna skupina Evropske iniciative za velike zveri pri IUCN/SSC (LCIE). 1. Uvod 4 2. Okrevanje populacij in priložnosti za turizem 5 Avtorji: Irena Kavčič, Francisco Álvares, Elisa Avanzinelli, Luigi Boitani, Irene Borgna, Yorgos Iliopoulos, Miha 3. Od konfliktov do sobivanja 7 Krofel, John Linnell, Sabina Nowak, Ilka Reinhardt, Robin Rigg, Ricardo N. Simon, Laura Scillitani, Astrid Vik 3.1. Reja domačih živali 7 Stronen, Igor Trbojević, Theresa Walter and Aleksandra Majić Skrbinšek. 3.2. Sprejemanje javnosti in strah 9 3.3. Nezakonito ubijanje 10 ZAHVALA 3.4. Izguba habitata zaradi infrastrukture in človekovega vznemirjanja 10 Za posvetovanje s strokovnjaki za varstvo volkov o možnih škodljivih vplivih nekaterih turističnih 3.5. Spuščeni in divji psi 10 praks, povezanih z volkom, je bil uporabljen spletni vprašalnik. Spodaj navedenim se želimo zahvaliti za njihov čas in trud pri izpolnjevanju vprašalnika oz. pregledu dokumenta. 3.6. Habituacija in pogojevanje s hrano 10 4. Smernice za odgovorni turizem, povezan z volkovi 11 4.1. Splošne smernice za vse oblike turizma z volkovi 11 Sodelavci: Vaidas Balys, Alistair Bath, Juan Carlos Blanco, Rachel Berzins, Simone Bobbio, Giulia Bombieri, Urs 4.1.1. Pravni okvir 11 Breitenmoser, Rok Černe, Duško Ćirović, Marta De Biaggi, Elena Di Bella, Filippo Favilli, Hélène Fournet, 4.1.2. Usposobljeni vodniki 11 Irene Gambini, Djuro Huber, Claudio Groff, Klemen Jerina, Petra Kaczensky, Laura Kiiroja, Felix Knauer, Miroslav Kutal, Bojana Lavrič, Carlo Maiolini, Peep Männil, Ralph Manz, Francesca Marucco, Dime 4.1.3. Varnost in zdravje 11 Melovski, Joachim Mergeay, Anja Molinari-Jobin, Jānis Ozoliņš, Luca Pedrotti, Pierre-Yves Quenette, 4.1.4. Preprečevanje privajanja na ljudi in pogojevanja s hrano 12 Daniele Regine, Elisabetta Rossi, Laurent Schley, Nuria Selva, Aleksander Trajce, Enrico Vettorazzo, Manuela Von Arx, Diana Zlatanova. 4.1.5. Preprečevanje nevarnosti zaradi psov 12 4.1.6. Interpretacija in koristi za lokalno skupnost 12 Priporočeno citiranje: Kavčič I., Álvares F., Avanzinelli E., Boitani L., Borgna I., Iliopoulos Y., Krofel M., Linnell J., Nowak S., 4.1.7. Povezovanje turizma in naravovarstva 13 Reinhardt I., Rigg R., Simon R.N., Scillitani L., Stronen A.V., Trbojević I., Walter T., Majić Skrbinšek A. 2022. Nepotrošna raba volkov v turizmu: smernice za odgovorno ravnanje. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, 4.2. Smernice za dejavnosti iskanja volčjih sledi 16 Oddelek za biologijo: 36 str. 4.2.1. Posebne smernice za dejavnosti, ki vključujejo iskanje volčjih sledi 18 4.3. Smernice za dejavnosti, povezane s tuljenjem volkov 19 4.3.1. Posebne smernice za dejavnosti, ki vključujejo tuljenje 21 4.4. Smernice za dejavnosti opazovanja volkov 22 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani 4.4.1. Posebne smernice za dejavnosti, ki vključujejo opazovanje volkov 25 COBISS.SI-ID 105078019 ISBN 978-961-6822-84-8 (PDF) 5. Primer dobre prakse turističnih programov, povezanih z volkom 25 6. Reference 27 Priloga: Dejstva o volkovih 31 2 1. Uvod V mnogih zgodnjeevropskih kulturah so imeli ljudje na splošno pozitivno mnenje o volku (Boitani, 1995; Boitani in Ciucci, 2009). Z antropocentričnim pogledom na naravo, ki ga je prineslo krščanstvo, ter z nastopom pašništva in živinoreje pa se je to spremenilo (Boitani, 1995). Volkove so začeli močno preganjati, kar je privedlo do njihovega iztrebljenja na skoraj celotnem območju njihove nekdanje razširjenosti na evropski celini. V zadnjih nekaj desetletjih so se volkovi vrnili v mnoge dele Evrope, kjer jih ni bilo že več stoletij. Njihova vrnitev vpliva na vrsto človekovih dejavnosti in interesov, spremljajo jo različni družbeni spori in razhajajoča se mnenja o tem, kako je treba s populacijo upravljati (Boitani in Linnell, 2015; Linnell in Cretois, 2018). Konflikti in negativne gospodarske posledice škod, ki jih povzročajo volkovi na domačih živalih, so najbolj pereče težave pri današnjem upravljanju z vrsto, zato so javna razprava in akademske raziskave o odnosih med volkom in človekom osredotočene ravno na te teme (Rode in sod., 2021). Vloga volkov za strukturo in delovanje ekosistema postaja vedno bolj prepoznavna (Hebbelwhite in sod., 2005; Kuijper in sod., 2013), vendar je večina raziskav narejenih v velikih naravnih krajinah. Interakcije med plenilcem in plenom v antropogeni krajini, kot je Evropa, so močno odvisne od konteksta, saj vplivi človeških aktivnosti pogosto zmanjšajo ekološke učinke velikih zveri (Kuijper in sod., 2016). Kljub temu so potencialne družbene koristi sobivanja človeka in volka še vedno premalo cenjene. Volkovi so močno vpleteni v kulturo, etnografijo in tradicijo (Álvares in sod., 2011), njihova prisotnost lahko prinaša izobraževalne in raziskovalne prednosti, dohodke od trženja regij in produktov ter družbenogospodarske koristi od turizma, povezanega s prostoživečimi živalskimi vrstami (Rode in sod., 2021). V Severni Ameriki že nekaj desetletij izvajajo različne oblike turizma, povezanega z volkovi, kot so opazovanje in fotografiranje volkov ali opazovanje znakov njihove prisotnosti (Wilson in Heberlein, 1996), v manjšem obsegu tovrstne aktivnosti potekajo tudi v Evropi (Koščová in Koščová, 2016; Bavo in Villar Lama, 2020; Notaro in Grilli, 2021). Čeprav lahko turistična dejavnost lokalno poveča vrednost vrste, lahko hkrati tudi negativno vpliva na volkove in njihov življenjski prostor (habitat), zlasti ob vedno večjem povpraševanju po turizmu, povezanem s prostoživečimi živalskimi vrstami (Curtin in Kragh, 2014). Člani projektne skupine LIFE WOLFALPS EU in skupine strokovnjakov Evropske iniciative za velike zveri pri IUCN/SSC (Large Carnivore Initiative for Europe) smo pripravili naslednje smernice za odgovorno nepotrošno rabo volkov v turizmu. Zasnovane so tako, da ima izvajanje dejavnosti čim manjši vpliv na volkove. Njihov namen je spodbuditi turistične dejavnosti, ki presegajo samo opazovanje posameznih prostoživečih osebkov, ter se osredotočiti na prisotnost volka in kulturno dediščino, povezano z volkom, kar lahko ustvari gospodarske priložnosti za lokalne skupnosti na območju razširjenosti volka in posledično privede do večje strpnosti do te zveri. Volk: grožnja ali nova priložnost za trajnostni razvoj podeželja? (fotografija: Francesco Panuello – arhiv Maritime Alps Protected Areas) 3 4 2. Okrevanje populacij in priložnosti za turizem Volk je bil prvotno razširjen po celotni severni polobli. Zaradi organiziranega prizadevanja za iztrebljenje volkov so bili v 19. stoletju v več državah na robu izumrtja (Mech in Boitani, 2003). V zadnjem stoletju pa je prišlo do dramatičnega preobrata v stanju velikih zveri v Evropi. Strokovnjaki ocenjujejo, da je trenutno na območju celinske Evrope prisotnih več kot 17.000 volkov (Linnell in Cretois, 2018). Redno ali občasno se pojavljajo v vseh državah razen otoških (Irska, Islandija, Združeno kraljestvo, Ciper in Malta). V preteklosti je prevladovalo mnenje, da ima volk praviloma negativen gospodarski vpliv na večji del družbe, saj je povzročal škodo na domačih živalih in plenil divjad (Mech in Boitani, 2003). Danes vedno bolj razumemo kako pomembno vlogo imajo volkovi v ekosistemu, saj lahko uravnavajo številčnost populacij plenskih vrst, spreminjajo njihovo vedenje in porazdelitev ter s tem zmanjšajo njihov vpliv na vegetacijo (Hebbelwhite in sod., 2005; Kuijper in sod., 2013), hkrati povečajo dostopnost mrhovine za mrhovinarje (Selva in sod., 2005), preprečujejo oziroma zmanjšujejo širjenje bolezni med živalmi prostoživečih vrst (Tanner in sod., 2019; Szewczyk in sod. 2021) in omejujejo številčnost populacij manjših plenilcev (Krofel in sod., 2017; Martins in sod., 2020). Poleg tega mnogi, ki pripisujejo vrednost obstoju in ohranjanju volkov v naravi, menijo, da je odgovornost družbe, da naslednjim generacijam preda celovit in zdrav ekosistem (Weiss in sod., 2007). Volk je prepoznan kot najbolj karizmatična kopenska prostoživeča živalska vrsta, ki živi v Evropi (Albert in sod., 2018) in zato lahko pritegne pozornost turistov ter omogoči razvoj turizma. Prisotnost volka lahko poveča naravno vrednost območja, oblikuje jedro tržne strategije regije, obogati obstoječo turistično ponudbo ali omogoči razvoj novih turističnih produktov. Turizem, povezan z volkovi, lahko ustvarja prihodke in nove zaposlitve neposredno, pa tudi posredno, preko prihodka hotelov, restavracij in ostale turistične infrastrukture. V raziskavi, ki so jo izvedli v narodnem parku Yellowstone (ZDA), je bilo ocenjeno, da prihodki od turistov, ki obiščejo območje treh zveznih držav (Wyoming, Montana, Idaho) samo zato, da vidijo ali slišijo volkove v parku, znašajo 35,5 milijona ameriških dolarjev letno (Duffield in sod., 2008). Poleg tega prisotnost volka oblikuje kulturno dediščino in lokalno identiteto ter prinaša izobraževalne in raziskovalne koristi (Rode in sod., 2021). Prihodki, ki se preko turizma, povezanega z volkovi, ustvarjajo za lokalno skupnost, lahko na lokalni ravni privedejo do večje strpnosti do volkov (Álvares in sod., 2011). Turistični programi lahko postanejo pomembna platforma za izobraževanje obiskovalcev o ekologiji in sobivanju z volkovi in lahko pomagajo dvigovati raven ozaveščenosti in spodbuditi prizadevanja za ohranitev volkov na mednarodni ravni. Volk je plašna žival, ki se človeka izogiba, zato jih je brez strokovnih vodnikov težko opazovati (Mech in Boitani, 2003). Da bi ugodili povpraševanju turistov, se volkove v nekaterih primerih v naravi sledi, privablja na krmišča (Nowak in sod. 2021a) in spodbuja, da se odzovejo na človeško tuljenje (Wilson in Heberlein, 1996), vse od tega pa lahko negativno vpliva na vrsto. Glede na vedno večje število ljudi, ki jih zanima turizem, povezan s prostoživečimi vrstami živali, so potrebne smernice za turistične organizacije, turistične vodnike in predstavnike zaščitenih območij kot podlaga za razvoj odgovornih turističnih programov, povezanih z volkovi. Prisotnost volka na nekem območju lahko preko ekoturizma ustvari nove gospodarske priložnosti (fotografija: Francesco Panuello – arhiv Maritime Alps Protected Areas) 5 6 3. Od konfliktov do sobivanja 3.1. Reja domačih živali Razumevanje groženj ohranitvi volka je ključnega Plenjenje domačih živali je vir pomena za razvoj trajnostnih in odgovornih konfliktov na večini območij, na turističnih programov, povezanih z volkovi. Slabe katerih živijo tako volkovi kot tudi prakse namreč lahko privedejo do konfliktov, katerih domače živali. Napadi na domače pogosti posledici sta nizka strpnost do volkov in živali – v Evropi so to večinoma nezakonito ubijanje (Suutarinen in Kojola, 2017), ki ovce, toda tudi koze, govedo, je tudi eden najpomembnejših vzrokov za njihovo konji, osli in severni jeleni – imajo smrtnost. Odgovorni programi za turizem, lahko negativen vpliv na strpnost povezan z volkovi, morajo zato osveščati o javnosti in sprejemanje volkov, kar najpogostejših nevarnostih za varstvo populacije ima lahko pomembne posledice za volka, prispevati k razumevanju konfliktov med ohranitev vrste. Z različnimi ukrepi človekom in volkom ter zagotoviti objektivne in lahko zmanjšamo ali omilimo vpliv točne informacije o volkovih. plenjenja volkov na domače živali. V večini držav članic EU so na voljo Spodnja poglavja poudarjajo najpomembnejše sistemi za nadomestilo škod, ki jih grožnje za volkove v Evropi. Temu sledijo povzročijo velike zveri. Vendar je škodo posebna priporočila, kako oblikovati turistične bolje preprečiti preden do nje pride: pri programe, ki bodo ustvarili alternativne tem so najučinkovitejše metode uporaba vire prihodkov za lokalno skupnost ob tem elektroograj, varovanje z ograjo fladry1, pa imeli čim manjši vpliv na volkove in pastirski psi in človeški nadzor (Rigg hkrati izražali bogato kulturno dediščino, in sod., 2001; Iliopoulos in sod., 2009; povezano z volkom, ki izvira iz dolge tradicije Reinhardt in sod., 2012; Bruns in sod., skupnega sobivanja volka in človeka v 2020). Evropi. Dodatne informacije o volkovih ter zapletenem odnosu med človekom Turistični programi lahko pripomorejo k dvigu in volkom v antropogeni kulturni krajini ravni ozaveščenosti o učinkovitosti ukrepov Evrope so podane v Prilogi. za preprečevanje škode in o kompleksnosti sobivanja zveri in ljudi. Turisti morajo biti seznanjeni s tem, kako se ustrezno obnašati na območjih s pastirskimi psi (AGRIDEA, 2016), zlasti med hojo po pašnikih. Čredo in pastirske pse je potrebno čim manj vznemirjati. Turisti naj ohranjajo razdaljo in zaobidejo čredo, da bi zmanjšali nevarnost, da jih psi napadejo ali poškodujejo. Da bi izboljšali razumevanje odnosa med človekom in volkom ter izkoristili priložnosti, ki jih prinaša turizem, povezan s prostoživečimi živalskimi vrstami, za kmete in lokalne prebivalce, je treba spodbujati turistične obiske kmetij dobrih praks in neposreden dialog z zainteresiranimi kmeti. Turisti lahko sodelujejo v posameznih dejavnostih za varovanje domačih živali – tudi pri nameščanju/ odstranjevanju elektroograj, nadzorovanju domačih živali in oskrbi pastirskih psov. Potreba po zaščiti domačih živali pred plenjenjem volkov je podlaga za bogato kulturno dediščino, ki lahko obogati turizem, povezan 1 z volkovi (fotografija: Christine Fladry je sestavljen iz vrste zastavic, obešenih na Sonvilla – www.sonvilla-graf.at) vrvi, z namenom odvračanja volkov. 7 8 3.2. Sprejemanje javnosti in strah Turizem lahko prispeva k ohranjanju volkov in zmanjševanju nezakonitega ubijanja, saj z njim živali postanejo bolj dragocene žive kot pa mrtve. Konflikti med človekom in volkom pogosto privedejo do negativnega odnosa javnosti do volkov ter lahko predstavljajo potencialno grožnjo za preživetje volkov (npr. več nezakonitega ubijanja, vedno večje zahteve po zmanjšanju 3.4. Izguba habitata zaradi infrastrukture in človekovega vznemirjanja števila volkov na območju itd.). Poleg konfliktov, povezanih s plenjenjem domačih živali, se je treba pri ohranjanju populacije volkov v antropogeni Ker človeška populacija še naprej raste, predstavljata razdrobljenost in izguba življenjskega prostora (habitata) pomembno grožnjo krajini, spoprijeti tudi z drugimi vrstami konfliktov, kot so konkurenca z lovci za volka. Človekova dejavnost, vključno s turističnimi dejavnostmi, lahko zmanjša razpoložljivost morebitnih zatočišč in krajev za za isto vrsto plena, ubijanje lovskih psov (Bassi in sod., 2021; Iliopoulos in razmnoževanje, ki so za volkove pomembna in zato tudi najbolj ranljiva mesta v naravi. Odgovorni programi za turizem, povezan sod., 2021) in neposreden strah ljudi za lastno varnost (Bisi in sod., 2010). z volkovi, morajo upoštevati potrebo po preprečevanju nadaljnje izgube in razdrobljenosti habitata ter človekovo vznemirjanje na mestih, ki imajo velik pomen za ohranjanje volkov, zlasti na območjih brlogov in rendezvous mest2. Vse dejavnosti morajo Čeprav je ogroženost ljudi zaradi volkov predmet razgretih razprav biti izvedene tako, da se čim bolj zmanjša vznemirjanje prostoživečih živali vseh vrst in v tesnem sodelovanju z raziskovalci ali v Evropi, pa je število potrjenih napadov volkov na ljudi sorazmerno drugim osebjem, ki je odgovorno za upravljanje te vrste. nizko. V Evropi in Severni Ameriki je bilo v obdobju od leta 2002 do 2020 potrjenih 12 napadov na ljudi s 14 žrtvami, od katerih sta bila 2 Rendezvous mesta so domača območja, ki jih volkovi uporabljajo po tem, ko mladiči zapustijo brlog, vendar še niso dovolj stari, dva napada usodna (Linnell in sod., 2021). V mnogih primerih so bili da bi se lahko skupaj z odraslimi odpravili na lov. napadi povezani s situacijami, v katerih so volkovi kazali habituirano in neboječe vedenje ter so se pred napadom že nekaj časa prehranjevali s človeškimi viri hrane (glej poglavje 3.6 o habituaciji). Pogojevanje s hrano in habituacija sta pogosto posledica namernega hranjenja ali 3.5. Spuščeni in divji psi nezakonitega zadrževanja volčjih mladičev v ujetništvu (Nowak in sod., 2021a). Na Aljaski je bil zabeležen tudi napad volkov, ki niso Številne raziskave kažejo, da imajo lahko prostoživeči oziroma divji psi pomemben negativen vpliv na naravno okolje: lahko kazali nikakršnih znakov nenavadnega vedenja ali privabljanja s prežijo na različne prostoživeče vrste živali ter tekmujejo za plen in mrhovino z zvermi, ki živijo na istem geografskem območju, hrano (Butler in sod., 2010). Glede na to da je v Severni Ameriki na primer z volkovi (Wierzbowska in sod., 2016; Conceicão-Neto in sod., 2017). Psi lahko prenašajo patogene, ki so prenosljivi skoraj 60.000 volkov, v Evropi pa 17.000, pri čemer si vsi delijo tudi na prostoživeče živalske vrste in ljudi. Poleg tega se psi lahko parijo z volkovi in imajo plodne potomce. Takšno križanje prostor s stotinami milijoni ljudi, je očitno, da so tveganja, povezana lahko ogrozi genetsko identiteto populacije volka ter vpliva na vedenje, ekologijo in ohranitveno vrednost volka (Mech in Boitani, z napadom volka, zanemarljivo majhna (Linnell in sod., 2021). 2003). Divji psi zato predstavljajo resno grožnjo ohranjanju volkov. Na odnos do volka in strah pred volkovi lahko med drugim vpliva Volkovi lahko tudi napadejo spuščene domače pse (Linnell in sod., 2021). Čeprav volkove v takih primerih zanima predvsem poznavanje vrste (Ericsson in Heberlein, 2003; Gosling in sod., pes (MacNay, 2002), je to lahko zelo stresno za vpletene ljudi. Psi, ki se gibljejo na osrednjih območjih volčjih teritorijev, lahko 2019). Turizem lahko deluje kot izobraževalna platforma in vznemirijo volčje mladiče in prisilijo starševske pare, da mladiče preselijo na druga, manj primerna mesta. Na območjih, ki jih uporabnike ozavešča o potencialni ekološki vrednosti volkov, pogosto obiskujejo tudi medvedi, lahko spuščeni psi izzovejo tudi napad medveda. Odgovorni programi za turizem, povezan z majhni verjetnosti, da bi se zgodil napad na človeka, učinkovitih volkovi, lahko pomagajo dvigniti ozaveščenost o nevarnosti križanja. Turizem lahko ozavešča tudi o pomenu vodenja psov na ukrepih za varovanje domačih živali, pomembnosti ohranjanja povodcu med sprehajanjem v naravi, da bi preprečili vznemirjenje prostoživečih živali in zmanjšali tveganje napada velikih zveri. primerne razdalje pri opazovanju in neprimernih praksah hranjenja živali, ki povzročajo habituacijo. 3.6. Habituacija in pogojevanje s hrano 3.3. Nezakonito ubijanje Habituacija ali privajanje je proces učenja, v katerem se žival privadi na ponavljajoče se dražljaje, ki nimajo ne pozitivnih ne negativnih posledic. Habituirani volkovi spoznajo, da jim ljudje ne predstavljajo grožnje, in se privadijo na človekovo prisotnost. Zaradi konfliktov s človeškimi dejavnostmi del javnosti Ta raven habituacije ni problematična, če volkovi tolerirajo ljudi, njihove objekte, vozila in dejavnosti na določeni razdalji, ne da bi volkove še vedno dojema kot nadlogo, zaradi česar so jih pri tem neposredno zanimali ljudje sami (Reinhardt in sod., 2020). pogosto nezakonito ustreljeni, ujeti v pasti in zastrupljeni (Fritts in sod., 2003; Galaverni in sod., 2016; Musto Močna habituacija, pri kateri volkovi tolerirajo neposredno prisotnost ljudi na manjši razdalji (znotraj 30 metrov), pa je vedenje, ki in sod., 2021; Nowak in sod., 2021). Poročila iz držav lahko postane težavno. Habituacijo lahko okrepi pogojevanje s hrano, pri katerem živali prisotnost ljudi ali krajev, kjer so prisotni članic EU, podana po Direktivi o habitatih, kažejo na to, ljudje (npr. prostori za taborjenje, dvorišča), povežejo z razpoložljivostjo hrane (Nowak in sod., 2021a). da nezakonito ubijanje predstavlja pomemben pritisk in grožnjo za ohranitev populacije volkov (FACE, 2021). V današnji Evropi je najverjetnejši vzrok za problematično vedenje volkov do ljudi močna habituacija na neposredno prisotnost Nezakonito ubite živali je zelo težko najti, posledično pa je ljudi v povezavi s pogojevanjem s hrano. Pri večini prijavljenih napadov volkov od sredine prejšnjega stoletja v Evropi in Severni Volkovi se običajno skušajo izogniti človeku in ne štejejo težko oceniti pogostost nezakonitega lova v primerjavi z Ameriki so volkovi že prej kazali znake močne habituacije (Reinhardt in sod., 2020; Nowak in sod., 2021a). Zato je ključnega za vrsto, ki je nevarna človeku (fotografija: Augusto drugimi vzroki smrti. Tako je delež nezakonitega ubijanja pomena, da se turistični ponudniki zavedajo, da je vsaka oblika namernega hranjenja volkov za namene turizma potencialno Rivelli – arhiv Maritime Alps Protected Areas) verjetno večji od ocenjenega (Liberg in sod., 2011). škodljiva za vrsto in lahko privede do smrti volka. 9 10 4. Smernice za odgovorni turizem, povezan z volkovi Če se volkovi približajo ljudem na manj kot 30 metrov ali sledijo ljudem, se morajo vodniki odzvati agresivno: govoriti glasno, vpiti in/ali ploskati z rokami, da bi prestrašili žival. Potrebna je previdnost pri rokovanju z volčjimi iztrebki (vonjanje, tipanje, jemanje Naslednje smernice so podlaga za pripravo visoko kakovostnih izobraževalnih programov za turiste, ki imajo hkrati čim manj vzorcev), da bi preprečili morebitno okužbo s parazitskimi boleznimi (npr. ehinokok oz. pasja trakulja). negativnih vplivov na volkove, okoliško naravo in lokalno prebivalstvo. Smernice niso dokončne in jih je potrebno prilagoditi lokalnim razmeram v vsaki državi. Razlikujemo med splošnimi smernicami, ki veljajo za vse oblike turizma z volkovi, in posebnimi smernicami za dejavnosti sledenja volkovom, izzivanjem tuljenja in opazovanja volkov. 4.1.4. Preprečevanje privajanja na ljudi in pogojevanja s hrano Bistveno je, da ohranimo naravno plašnost volkov in preprečimo habituacijo (glej poglavje 3.6). Namerno hranjenje z namenom 4.1. Splošne smernice za vse oblike turizma z volkovi opazovanja ali fotografiranja je strogo odsvetovano (Council of Europe, 2018). Z volkovi je treba ravnati v skladu z načelom: ne približujmo se in ne hranimo. 4.1.1. Pravni okvir V primeru srečanja z volkom je treba obiskovalce vedno odvračati od približevanja živalim in navezovanja stikov. Nikoli naj ne Pravni status volkov v državah Evropske unije je določen v Direktivi o habitatih (92/43/EEC) z glavnim ciljem vzdrževati ali doseči hranijo volkov ali uporabljajo vab za namene fotografiranja. Da bi preprečili pogojevanje s hrano, v gozdu ni dovoljeno odlagati »ugodno stanje ohranjenosti« te vrste. Zaradi pomembnega števila izjem v posameznih državah veljajo za volkove različni pravni ostankov hrane ali drugih organskih odpadkov. režimi glede na njihovo lokacijo v EU (Trouwborst in Fleurke, 2019). Populacije volka so uvrščene v Prilogi II in IV. Priloga II predpisuje vzpostavitev »posebnih ohranitvenih območij« za to vrsto, medtem ko Priloga IV predpisuje strogo varovanje, ki prepoveduje Vse dejavnosti turizma, povezanega z volkovi v bližini poznanih ali domnevnih brlogov ali rendezvous mest, moramo v obdobju vsako uničenje ali škodo na populaciji (toda z odstopanji, ki so še vedno mogoča po členu 16) (Kaczensky in sod., 2013). Volk je v vzgoje mladičev, med sredino aprila in sredino septembra (15. 4. do 15. 9.), opustiti. Na ta način preprečimo privajanje mladičev Bolgariji, Estoniji, Latviji, Litvi, Poljski, Slovaški in delih Grčije (severno od 39. vzporednika), Finski (območje upravljanja severnih na človekovo prisotnost v tem občutljivem obdobju in preprečimo vznemirjanje, ki bi lahko vodilo v opustitev brlogov in jelenov) in Španiji (severno od reke Duero) uvrščen v Prilogo V, ki daje organom oblasti precej več manevrskega prostora v rendezvous mest. Če obstajajo dokazi, da turistične dejavnosti vznemirjajo volkove ali druge prostoživeče živalske vrste ali da zvezi z instrumenti, ki jih lahko uporabijo za ohranjanje in upravljanje populacij, kot pa na območjih, ki so uvrščena v Prilogo IV volkovi postajajo privajeni na ljudi (kar bo sčasoma slabo zanje), je treba turistične dejavnosti začasno ustaviti. (Trouwborst in Fleurke, 2019). Večina evropskih držav je ratificirala tudi Bernsko konvencijo, ki volka uvršča v Prilogo II, v kateri je poudarek na varovanju 4.1.5. Preprečevanje nevarnosti zaradi psov in zmanjševanju vznemirjenja na območjih pomembnih za njihovo razmnoževanje. Vendar pa so številne srednje- in vzhodnoevropske države izrazile zadržke glede stroge zaščite (Linnell in sod., 2017). Na dejavnosti, namenjene opazovanju ali sledenju volkov, ni priporočljivo voditi psov. Če turiste spremljajo psi, jih morajo imeti V različnih državah in regijah lahko veljajo izjeme in različni predpisi na osnovi nacionalnih zakonodaj. Vse organizacije in podjetja, ves čas na povodcu. Ob obisku pašnikov, na katerih delajo psi, ki varujejo domače živali, je treba pse pustiti doma. ki izvajajo turizem, povezan z volkovi, morajo zagotoviti vsa potrebna dovoljenja ter izvajanje vseh načrtovanih dejavnosti v popolni skladnosti z veljavno nacionalno, regionalno in lokalno zakonodajo (npr. predpisi parkov, nacionalna zakonodaja, ohranitveni ukrepi v okviru območij Natura 2000). 4.1.6. Interpretacija in koristi za lokalno skupnost Za mnoge obiskovalce sta interpretacija in učenje o prostoživečih živalih glavni sestavini turističnega doživetja. Razlaga 4.1.2. Usposobljeni vodniki (interpretacija) naj vključuje pregled biologije, ekologije in vedenja volka, vpliv volkov na ekosisteme in kulturno dediščino, povezano z volkom (glej Prilogo). Turizem, povezan z velikimi zvermi, se v Evropi ne izvaja na odmaknjenih področjih divjine, Da bi dosegli zadovoljstvo obiskovalcev in zagotovili, da turistično doživetje ne vpliva negativno na populacijo ali posamezne temveč v pokrajini, v kateri prevladuje človek in v kateri se različne oblike uporabe krajine prekrivajo (npr. gozdarstvo, kmetijstvo, volkove, je pomembno, da se vse oblike takega turizma izvajajo s pomočjo dobro usposobljenih in izkušenih vodnikov, ki lahko ovčereja, čebelarstvo, lov in turizem). Poleg prednosti mora interpretacija obravnavati tudi težave, povezane s prisotnostjo volka, zagotovijo varnost ter podrobne in točne informacije o biologiji, ekologiji in vedenju volka. Vodniki, ki ponujajo turistične programe, in možne ukrepe in rešitve za blaženje konfliktov. povezane z volkom, morajo imeti formalno izobrazbo, ki jo zagotavljajo uradne organizacije za usposabljanje turističnih vodnikov. Usposabljanje mora biti izvedeno v tesnem sodelovanju s strokovnjaki za velike zveri, biologi, gozdarji ali čuvaji parkov ter V turistične programe je dobro vključiti srečanja in razprave s predstavniki različnih deležniških skupin pod vodstvom vodnika, da zajemati osnovne vidike biologije, ekologije in vedenja volka, interakcije med človekom in volkom (glej tudi Prilogo) ter vsebino bi ponazorili zapletenost in raznolikost predstav o ohranjanju in upravljanju populacije volkov: na primer srečanje z ovčerejcem, teh smernic. ki uporablja elektroograje ali pastirske pse za zaščito črede, ali srečanje s pastirjem na alpskih pašnikih. Če to ni mogoče, so priporočljive simulirane razprave z obiskovalci na temo upravljanja in sobivanja človeka in volka (npr. igra vlog kot oblika izkustvenega učenja, ki obiskovalcem omogoči, da se poistovetijo z drugimi deležniki; Oražem in Tomažič, 2019). 4.1.3. Varnost in zdravje V okviru dejavnosti turizma, povezanega z volkovi, je pomembno spodbujati kulturno dediščino, povezano z volkovi: stare pasti za lovljenje volkov (Álvares in sod., 2011) ali prakse za zaščito domačih živali pred napadi volkov (npr. nočne ograde, pastirski psi) Da bi zagotovili varnost obiskovalcev na območjih velikih zveri in zmanjšali vpliv na volkove in druge prostoživeče živalske in podobno bodo obiskovalcem omogočile, da tradicijo sobivanja volkov in ljudi bolje umestijo v kontekst. vrste, naj bodo varnostna priporočila o primernem vedenju na območjih velikih zveri obvezno izhodišče za vse oblike turizma, Programi naj dajo prednost bivanju na turističnih kmetijah, v lokalnih nastanitvah, najemu lokalnih turističnih vodnikov in povezanega z volkovi. pospeševanju lokalno izdelanih rokodelskih izdelkov domače obrti. Kjer je mogoče, je treba promovirati proizvode ali storitve, ki so označene kot prijazne velikim zverem. Oznake »velikim zverem prijazno« so podeljene praksam, ki zmanjšujejo škode Za pristno doživetje prisotnosti prostoživečih živalskih vrst in zagotavljanje varnosti, priporočamo enega vodnika za največ osem zaradi velikih zveri ali spodbujajo sobivanje med velikimi zvermi in ljudmi: na primer oznaka medvedu prijazno v Sloveniji in na obiskovalcev. Obiskovalci naj vedno ostanejo v bližini vodnika in uporabljajo uhojene ali označene poti. Hrvaškem (Kavčič in Majić Skrbinšek, 2019), oznaka Terre di Lupi v Italiji (Borgna in sod., 2018) ali podobno. 11 12 Vse oblike turizma, povezanega z volkovi, naj vključujejo lokalne prebivalce, ustvarjajo alternativne vire prihodkov in povečujejo koristi za lokalno skupnost (Karamanlidis in sod., 2016). Kjer je mogoče, naj bodo lokalni prebivalci povabljeni tudi k dejavnemu sodelovanju v aktivnostih spremljanja populacije (npr. sodelujejo pri sledenju volkovom in popisih z izzivanjem tuljenja; Rigg in sod., 2014; Ražen in sod., 2020), da bi vzpostavili zaupanje in povečali strpnost do volkov na lokalnem območju. 4.1.7. Povezovanje turizma in naravovarstva Prostovoljski turizem je prostočasna dejavnost, v kateri turisti plačajo za sodelovanje pri raziskovanju, spremljanju in drugih aktivnostih za ohranjanje vrst in habitatov pod vodstvom usposobljenega osebja. Turisti lahko pod nadzorom raziskovalcev, predstavnikov zaščitenih območij ali drugega primernega osebja, sodelujejo pri sledenju volkovom, pregledovanju avtomatskih kamer, jemanju vzorcev za analizo DNK (Rigg in sod., 2014), popisih z izzivanjem tuljenja (Ražen in sod., 2020) ali pa pomagajo kmetom izvajati ukrepe varovanja domačih živali (Richter in sod., 2018). Priporočena dobra praksa za vse oblike turizma, povezanega z volkovi, je lahko razvoj turističnega prispevka, pri katerem bi bil določen delež prihodkov iz vsakega turističnega programa nakazan v posebni sklad, ki ga je mogoče nameniti v podporo lokalnim pobudam za zmanjševanje konfliktov ali drugim prizadevanjem za ohranjanje vrste. Primer kulturne dediščine, povezane s prisotnostjo volkov, je stara past za lovljenje volkov na Portugalskem (fotografija: Francisco Álvares) 13 14 4.2. Smernice za dejavnosti iskanja volčjih sledi Volkovi se na splošno izogibajo ljudem in se običajno odzivajo na srečanja s človekom tako, da bežijo in se umaknejo. Turistične dejavnosti, povezane z volkom, pogosto zahtevajo poznavanje njihovega gibanja in sposobnost sledenja s pregledovanjem svežih znakov prisotnosti v njihovem življenjskem prostoru. Te aktivnosti imajo lahko negativen vpliv na vrsto. Sledenje svežih volčjih sledi lahko privede do volkov in jih vznemiri med prehranjevanjem na plenu, na počivališču, v brlogu ali na mestih pomembnih za vzgojo mladičev (glej Prilogo za podrobnosti). Vsakršna dejavnost, ki spodbuja hojo izven uhojenih poti, lahko vznemiri prostoživeče živali, povzroči konflikte z lokalnimi prebivalci in krši predpise ali ovira uradne dejavnosti spremljanja volkov in drugih živali prostoživečih vrst. Če se približamo sveže ulovljenemu plenu, lahko volkove ali druge vrste odvrnemo od vrnitve k hranjenju. Posebej občutljivo je obdobje vzgoje volčjih mladičev, ki poteka med aprilom in septembrom (15.4. in 15.9.). Mladiči, mlajši od 6 tednov, imajo omejeno gibljivost, zaradi česar so bolj ranljivi za vznemirjenje kot starejši mladiči, ki so že sposobni slediti odraslim volkovom in se lahko umaknejo na varno (Frame in sod., 2007). Prisotnost človeka v bližini volčjega brloga ali rendezvous mest, lahko pripelje do vznemirjanja in opustitve teh mest. Volčja stopinja ima štiri majhne prstne blazinice in eno veliko osrednjo blazinico; odtisi, ki jih pustijo kremplji, so običajno vidni. Volkovom zunaj uhojenih poti lahko sledimo zgolj v nasprotni smeri njihovega gibanja (fotografija: Miha Krofel) 15 16 4.2.1. Posebne smernice za dejavnosti, ki vključujejo iskanje volčjih sledi • Volk ovi so v času vzgoje mladičev zelo občutljivi na vznemirjanje, ki ga lahko povzročimo ljudje. Zato morajo biti vse dejavnosti sledenja volkovom med 15. 4. in 15. 9. omejene na gozdne ceste, turistične steze in/ali uhojene poti. Če poznamo lokacijo brloga ali rendezvous mesta ali domnevamo kje se nahaja, potem se je temu območju v tem obdobju treba izogibati. • Izv ajanje te dejavnosti priporočamo jeseni in pozimi, ko je to manj moteče za razmnoževanje volkov. Poleg tega na območjih, prekritih s snežno odejo, iskanje sledi v snegu ustvarja turistične priložnosti zunaj glavne turistične sezone. Če je to popolnoma v skladu z veljavno nacionalno, regionalno in lokalno zakonodajo, je zima priporočljiv letni čas za turizem sledenja volkovom. Da bi preprečili vznemirjanje drugih prostoživečih živali in konflikte z drugimi deležniki, se turisti ne smejo približevati zimskim krmiščem za prostoživečo divjad. • V obdobju vzgoje mladič ev (med 15.4. in 15.9.) je treba sledenje omejiti na urejene poti. • Če slučajno nale tite na plen, se mu ne smete približevati ali se ga dotikati, saj lahko s tem živali odvrnete od vrnitve k hranjenju. • Priv abljanje in hranjenje volkov, da bi jih zvabili na določeno mesto, se kot del odgovornega turizma ne sme izvajati. • Turisti ne smejo nikoli jemati iztrebkov in vzorcev zaradi možnih zdravstvenih tveganj, razen pod nadzorom usposobljenega osebja ali vodnika. Udeležence spodbujamo, da raziskovalcem ali osebju pooblaščenemu za spremljanje populacije, sporočijo vse opažene znake prisotnosti volkov. • Če slučajno opazite volkove, se jim ne smete približevati ali jih vznemirjati s hrupom ali močnimi lučmi. Volčji iztrebki pogosto vsebujejo veliko dlake in delce kosti in se običajno nahajajo na vidnih mestih, kot so gozdne ceste (fotografija: Francisco Álvares) 17 18 4.3. Smernice za dejavnosti, povezane s tuljenjem volkov S tuljenjem volkovi komunicirajo na daljavo. Tuljenje ima več funkcij, kot npr.: da lahko člani tropa ohranijo ali vzpostavijo stik drug z drugim, da se trop po lovu ponovno združi, da najdejo mladiče ali da mladiči opozorijo odrasle, če se znajdejo v nevarnosti. Tuljenje tropa je pogosto tudi pred odhodom na lov in po ponovni združitvi (Nowak in sod., 2007). Prek tuljenja lahko trop sporoča sosednjim tropom, da je ozemlje zasedeno (Harrington in Asa, 2003). Na ta način se lahko rezidentni volkovi in vsiljivci izognejo spopadom. Tuljenje je pogostejše poleti, ko tropi zasedejo omejena območja (mesta za vzgojo mladičev) in je potreba po komuniciranju med mladiči in ostalimi člani tropa večja (Nowak in sod., 2007). Volkovi se odzovejo na simulirano tuljenje – zlasti poleti in zgodaj jeseni. Popis volkov z izzivanjem tuljenja je pogost način za spremljanje volkov na različnih območjih (Nowak in sod., 2007; Potočnik in sod., 2010). Pristop zajema zvočni dražljaj, ki ga usposobljeni vodnik ustvari s posnemanjem volčjega tuljenja, na katero se volkovi lahko odzovejo (Nowak in sod., 2007). S tem je mogoče potrditi prisotnost teritorialnih volkov in legel, če se na tuljenje odzovejo mladiči (Nowak in sod., 2007; Ražen in sod., 2020). Posnemanje volčjega tuljenja je priljubljena ekoturistična dejavnost, vendar izčrpna ocena o morebitnih negativnih vplivih še ni bila narejena (Leblond in sod., 2017). Potencialno lahko negativno vpliva na tamkajšnje volčje trope in ustvari negativne reakcije pri ljudeh, zlasti na območjih, kamor so se volkovi nedavno vrnili in povzročajo težave rejcem drobnice (Suter in sod., 2017). Dejavnost izzivanja tuljenja lahko spodbudi nezakoniti lov, saj lahko razkrije lokacijo legla. Zaradi možnih negativnih vplivov na volkove se turistične dejavnosti z izzivanjem tuljenja ne smejo izvajati. V regiji Piemont (Italija) je bila z ohranitvenimi ukrepi Natura 2000 ta dejavnost prepovedana za turistične namene na alpskih območjih (OPS/POO), na katerih so se naselili volkovi. Kljub temu pa so turisti lahko vključeni v popise z izzivanjem tuljenja, če se izvajajo v okviru uradnih programov spremljanja volkov (kot npr. v Sloveniji, Franciji, Italiji). V Sloveniji se popisi z izzivanjem tuljenja izvajajo za spremljanje volkov na nacionalni ravni, pri čemer pri zbiranju podatkov sodelujejo usposobljeni prostovoljci (Potočnik in sod., 2010; Ražen in sod., 2020). Ker se popisi z izzivanjem tuljenja izvajajo le v ugodnih vremenskih razmerah, bi bilo težko izvajati turistične programe, vezane na določene datume. Lahko pa bi izvedli omejeno število manjših individualnih turističnih programov, v katerih bi turisti spremljali raziskovalce med nacionalnimi popisi spremljanja populacije. Spodbujamo sodelovanje med turističnimi organizacijami ter raziskovalci in upravljavci velikih zveri pri iskanju ustreznih rešitev za posamezne države. Kot alternativo izzivanju tuljenja priporočamo vodene nočne sprehode, na katerih lahko turisti prisluhnejo spontanemu tuljenju volkov. V sodelovanju z raziskovalci ali upravljavci populacije volka in ob upoštevanju vseh možnih ukrepov za preprečevanje vznemirjanja, bi lahko v bližini rendezvous mest postavili pasivne akustične senzorje, ki bi posneli oglašanje lokalnega volčjega tropa. Posnetke bi lahko v sklopu predavanj predvajali turistom, ki med vodenimi sprehodi niso imeli dovolj sreče, da bi slišali spontano volčje tuljenje. Človekovo posnemanje tuljenja volkov lahko vznemiri volkove in se lahko izvaja le v povezavi z uradnim spremljanjem populacije volkov (fotografija: Alessio Barale – arhiv Marittime Alps Protected Areas) 19 20 4.4. Smernice za dejavnosti opazovanja volkov V Evropi je več območij odprte krajine z dobro vidljivostjo in redno prisotnostjo volkov, kjer je mogoče opazovati volkove od daleč. Različna območja v Španiji, kot je Sierra de la Culebra (Zamora) ali rezervat Riaño (León), so v zadnjih letih postala nacionalne in mednarodne turistične destinacije za opazovanje volkov (Almarcha in Pastor- Alfonso, 2020). Splošna priporočila za odgovorni turizem, povezan z volkovi v Španiji, so podana v priročniku »Dobra praksa zam opazovanje medveda, volka in risa v Španiji« (MAPAMA, 2017). Dejavnosti opazovanja volkov je treba izvajati samo na razglednih območjih, kjer je volkove mogoče opazovati od daleč, zato da preprečimo vznemirjanje in habituacijo volkov. Priporočena razdalja za odgovorno opazovanje volkov je odvisna od značilnosti območja. Primerna razdalja za opazovanje pomeni, da opazovalec ostane neopažen, zaradi česar se lahko volkovi vedejo 4.3.1. Posebne smernice naravno. Kjer topografija in vegetacija ne omogočata opazovanja od daleč, lahko volkove opazujemo za dejavnosti, ki iz opazovalnic za fotografiranje prostoživečih vključujejo tuljenje živali. Te morajo biti zgrajene iz zvočno izoliranih materialov, da se v njih utišajo gibi, in imeti ustrezno • Izzivanju tuljenja volkov kot prezračevanje, na primer visok dimnik, ki ne razprši turistični dejavnosti se je treba človeškega vonja na raven tal (Karamanlidis in izogibati, razen če se dejavnost sod., 2016). nanaša na uradne raziskave ali spremljanje populacije volka in Turistične dejavnosti, ki se izvajajo v okolici jo neposredno vodi pooblaščeno rendezvous mest, vzbujajo pomisleke glede osebje. Na nekaterih območjih morebitnega vpliva človekove dejavnosti na je izzivanje volčjega tuljenja kot razmnoževanje volkov in večajo možnosti za turistična dejavnost prepovedano krivolov potem, ko postane lokacija legla javno (npr. območja Natura 2000 v regiji znana. Piemont v Italiji). • Dejavnost je mogoče izvajati samo, če skupina pasivno posluša, da bi slišala spontano tuljenje volkov, ne da bi jih spodbudila k temu. • Če dejavnost vključuje nočni pohod, da bi slišali spontano tuljenje, morajo obiskovalci vedno ostati v bližini vodnika in ne smejo zaiti z uhojenih poti, želimo namreč čim manj vznemirjati prostoživeče živali. Na območju medveda je potrebno kratko usposabljanje za varnost in seznanitev s Volkove je v odprtih pokrajinah mogoče primernim ravnanjem v primeru srečanja opazovati z velikih razdalj z medvedom. (fotografija: Miha Krofel) 21 22 Za preprečevanje vznemirjenja volkov je priporočljiva uporaba daljnogleda in teleskopa (fotografija: Francisco Álvares) 23 24 4.4.1. Posebne smernice za dejavnosti, ki vključujejo opazovanje volkov • Opazovanje in fotografiranje volkov se ne sme izvajati v bližini brlogov in rendezvous mest. • Poslušanje zvočnih posnetkov tuljenja volkov. Posnetki naj ne bodo uporabljeni za izzivanje • Volkove je treba opazovati in fotografirati od daleč, z daljnogledom ali teleskopom, ali iz zvočno in zračno izolirane tuljenja. opazovalnice. • Obiski pašnikov/kmetij, na katerih so • Primerna razdalja za opazovanje volkov naj bo 800 do 1.000 metrov, toda nikoli manj kot 500 metrov. uporabljene metode za preprečevanje škode, pomoč kmetom pri nameščanju električnih • Točke za opazovanje volkov je treba izbrati previdno, po možnosti naj bodo le-te na območjih, ki so že uporabljana za ograj, za varovanje pred napadi volkov. Obisk človeške dejavnosti. kulturne dediščine, povezane z volkom, kot so pasti za volkove, ograde in pastirske koče za • Dostop do točk za opazovanje volkov je treba vzpostaviti na način, ki čim manj vznemiri volkove. Pri tem je treba hrup in zaščito domačih živali pred napadi volkov. gibanje ohraniti na najnižji možni ravni ter se izogibati ključnemu življenjskemu prostoru volka (npr. rendezvous mesta), zato je potrebno tesno sodelovanje z raziskovalci, upravljavci prostoživečih živalskih vrst ali drugimi strokovnjaki. • Neposreden dialog med obiskovalci in lokalnimi prebivalci, strokovnjaki za velike • Vabe, posnemanje tuljenja, zvočni posnetki ali druge tehnike za privabljanje živali se ne smejo uporabljati. zveri, gozdarji, lovci in drugimi deležniki, na katere vpliva prisotnost volka. • Uporaba žarometov ali druge vrste osvetlitve ponoči ni priporočljiva in je lahko na nekaterih območjih prepovedana. • Simulirane razprave z obiskovalci na temo upravljanja ter sobivanja človeka in volka 5. Primer dobre prakse turističnih programov, povezanih z volkom (npr. igra vlog), da bi ponazorili zapletenost in raznolikost predstav o ohranjanju in upravljanju populacije volkov. Primeri dobrih praks turističnih programov, povezanih z volkovi, primarno niso osredotočeni na opazovanje volkov, temveč na doživljanje njihovega življenjskega prostora in prisotnost volkov v njihovem naravnem okolju. To je omogočeno z vodenimi pohodi, • Promocija lokalnih nastanitev, drugih na katerih obiskovalci iščejo znake prisotnosti volka (stopinje, iztrebki, vonjalne oznake, tuljenje). Vodniki naj zagotovijo informacije storitev, spominkov in izdelkov (npr. o biologiji volka ter pomagajo dvigniti ozaveščenost o učinku vrste na druge živali, gozd in ljudi. Predstaviti je treba lokalno kulturo volku prijazni izdelki, hrana s kmetij, sir območij, na katerih so volkovi prisotni ali na katera se vračajo, in ponuditi priložnosti za srečanje z lokalnimi prebivalci, na katere s planšarij, izdelki rokodelskih obrti), da prisotnost volka vpliva neposredno ter tako pomagati k boljšemu razumevanju zapletene situacije sobivanja z volkovi. bi povečali koristi za lokalno skupnost. Spodaj podajamo priporočila, kaj vključiti v turistične programe, povezane z volkom, da bi turističnim ponudnikom in organizatorjem potovanj pomagali oblikovati odgovorne programe, ki spodbujajo dobre prakse sobivanja in prinašajo koristi tako lokalnim prebivalcem kot tudi volku. KAJ VKLJUČITI: • Kratka informativna seznanitev na začetku, da bi predstavili znanstvene informacije o biologiji volka, pojasnili grožnje ohranitvi volka in izboljšali razumevanje konfliktov med človekom in volkom ter izzive pri sobivanju. • Pojasnilo o tem, kako prepoznati in interpretirati sledi različnih živali, ki živijo na območju volka. • Sledenje volkovom. Izven uhojenih poti se sledenje lahko izvaja samo v nasprotni smeri gibanja volkov. Med 15. 4. in 15. 9. je treba sledenje omejiti na gozdne ceste, turistične steze in/ali uhojene poti (glej poglavje 4.2.1). • Opazovanje volkov na daleč, če značilnosti pokrajine to omogočajo. • Čutno doživljanje, kot je poslušanje zvokov prostoživečih živali ponoči, vključno s spontanim tuljenjem volkov. Nočne pohode je treba med 15. 4. in 15. 9. omejiti na gozdne ceste, turistične steze in/ali uhojene poti, da bi preprečili vznemirjenje v času vzgoje mladičev. Z zimskim sledenjem se izognemo • Gledanje fotografij/videoposnetkov volkov in drugih prostoživečih živali, pridobljenih s kamerami, postavljenimi na območju. vznemirjanju volkov v obdobju Sodelovanje pri postavljanju in preverjanju fotopasti na gozdnih cestah, ki jih pogosto obiskujejo volkovi. Če je mogoče, se razmnoževanja pridobljene videoposnetke odnese domov. (fotografija: Miha Krofel) 25 26 6. Reference Duffield J., Neher C., Patterson D. 2008. Wolf recovery in Yellowstone: Park visitor attitudes, expenditures and economic impacts. Yellowstone Science, 25: 1. Albert C., Luque G.M., Courchamp F. 2018. The twenty most charismatic species. PLoS ONE, 13, 7: e0199149. https://doi. org/10.1371/journal.pone.0199149. Ericsson G., Heberlein T. 2003. Attitudes of hunters, locals, and the general public in Sweden now that the wolves are back. Biological Conservation, 111: 149–159. Almarcha P., Pastor-Alfonso M.J. 2020. El turismo lobero en la Sierra de La Culebra (España). Revista Lider, 21: 137-160 (In Spanish). FACE. 2021. Combatting the greatest threat to wolves in Europe: illegal killing. https://www.face.eu/2021/09/intergroup-combatting-the-greatest-threat-to-wolves-in-europe/. Álvares F., Domingues J., Sierra P., Primavera P. 2011. Cultural dimension of wolves in the Iberian Peninsula: implications of ethnozoology in conservation biology. Innovation: The European Journal of Social Science Research, 24(3): 313-331. Frame P., Cluff H., David H. 2007. Response of wolves to experimental disturbance at homesites. The Journal of Wildlife Management, 71: 316-320. Bassi E., Pervan I., Ugarković, D., et al. 2021. Attacks on hunting dogs: the case of wolf-dog interactions in Croatia. European Journal of Wildlife Research, 67: 4. Fritts S., Stephenson R., Hayes R., Boitani L. 2003. Wolves and humans. In: Mech D, Boitani L (Eds.), Wolves: behavior, ecology, and conservation. University of Chicago Press, Chicago, IL. Bavo P., Villar Lama A. 2020. Lobo ibérico y turismo en la “España vaciada”. TERRA. Revista de Desarrollo Local, 6: 179-203 10.7203/terra.6.16822. Galaverni M., Caniglia R., Fabbri E., et al. 2015. One, no one, or one hundred thousand: how many wolves are there currently in Italy? Mammal Research, 61: 13-24. Bisi J., Liukkonen T., Mykrä S., et al. 2010. The good bad wolf—wolf evaluation reveals the roots of the Finnish wolf conflict. European Journal of Wildlife Research, 56: 771–779 https://doi.org/10.1007/s10344-010-0374-0. González J., Talegón J., Vallejo J. R., Álvares F. 2019. LVPVS MORBOS SANABAT. El carácter utilitario del lobo ibérico y su dimensión simbólica. Paso Honroso Ed., Salamanca. Boitani L. 1995. Ecological and cultural diversities in the evolution of wolf–human relationships. In: Carbyn L.N., Fritts S.H., Seip D.R. (Eds.), Ecology and conservation of wolves in a changing world, Canadian Circumpolar Institute, Edmonton, Alberta, Canada: Gosling E., Bojarska K., Gula R., Kuehn R. 2019. Recent arrivals or established tenants? History of wolf presence influences 3-11. attitudes toward the carnivore. Wildlife Society Bulletin, 43(4): 639–650. Boitani L., Ciucci P. 2009. Wolf management across Europe: Species conservation without boundaries. In: Musiani, M., Boitani, Harrington F.H., Asa C.S. 2003. Wolf communication. In: Mech D, Boitani L (Eds.), Wolves: behavior, ecology, and conservation. L., Paquet, P. (Eds.), A new era for wolves and people: Wolf recovery, human attitudes, and policy, University of Calgary Press: University of Chicago Press, Chicago, IL. 15-39. Hebbelwhite M., White C.A., Nietvelt C.G., et al. 2005. Human Activity Mediates a Trophic Cascade Caused by Wolves. Ecology, Boitani L., Linnell J. 2015. Bringing large mammals back: Large carnivores in Europe. In: Pereira H., Navarro L. (Eds.), Rewilding 86, 8: 2135-2144. European landscapes, Springer, Cham. https://doi.org/10.1007/978-3-319-12039-3_4. Huber J., Von Arx M., Bürki R., et al. 2016. Wolves living in proximity to humans. KORA Bericht Nr, 76: 1-19. Boitani L., Álvares F., Anders O., et al. 2015. Key actions for large carnivore populations in Europe. Institute of Applied Ecology, Iliopoulos Y., Sgardelis S., Koutis V., Savaris D. 2009. Wolf depredation on livestock in central Greece. Acta Theriologica, 54: 11-22. Rome, Italy. Report to DG Environment, European Commission, Bruxelles. Iliopoulos Y., Astaras C., Lazarou Y., et al. 2019. Tools for co-existence: Fladry corrals efficiently repel wild wolves (Canis lupus) Bruns A, Waltert M, Khorozyan I 2020. The effectiveness of livestock protection measures against wolves (Canis lupus) and from experimental baiting sites. Wildlife Research. 10.1071/WR18146. implications for their co-existence with humans. Global Ecology and Conservation 21: e00868. https://doi.org/10.1016/j. gecco.2019.e00868. Iliopoulos Y., Antoniadi E., Kret E., et al. 2021. Wolf–hunting dog interactions in a biodiversity hot spot area in northern Greece: Preliminary assessment and implications for conservation in the Dadia-Lefkimi-Soufli Forest National Park and adjacent areas. Butler L., Dale B., Beckmen K, Farley. 2011. Findings related to the March 2010 fatal wolf attack near Chignik Lake, Alaska. Animals, 11(11): 3235. Wildlife Special Publication, Alaska Department of Fish and Game, Division of Wildlife Conservation, USA. Kaltenborn B.P., Brainerd S.M. 2016. Can poaching inadvertently contribute to increased public acceptance of wolves in Borgna I., Caliari S., Barabino A., et al. 2018. Art, science, school and… cheese. Most original communication actions implemented Scandinavia? European Journal of Wildlife Research, 62: 179-188. by the LIFE WOLFALPS Project. In: Marucco F., Maiolini C., Gandolfi M., Boitani L. (Eds.), Wolf-human coexistence in the Alps and in Europe. Abstract Book of the International Final Conference of the LIFE WOLFALPS project, 19-20 March 2018, Trento, Italy. 84 pp. Kaczensky P., Chapron G., von Arx M., et al. 2013. Status, management, and distribution of large carnivores - bear, lynx, wolf & wolverine - in Europe. Part 1 - Europe summaries. Report: 1-72. A Large Carnivore Initiative for Europe Report prepared for the Chapron G., Kaczensky P., Linnell J.D.C., et al. 2014. Recovery of large carnivores in Europe’s modern human-dominated European Commission. landscapes. Science, 346: 1517-1519 Kavčič I., Majić Skrbinšek A. 2019. Bear friendly labelling promoting coexistence with bears. Carnivore Damage Prevention News, Conceicão-Neto N., Godinho R., Álvares F., et al. 2017. Viral gut metagenomics of sympatric wild and domestic canids, and 18: 1-7. monitoring of viruses: insights from an endangered wolf population. Ecology and Evolution, 7(12): 4135-4146. DOI: 10.1002/ ece3.2991. Karamanlidis A., Kavčič I., Majić Skrbinšek A., et al. 2016. Non-consumptive use of brown bears in tourism: guidelines for responsible practices. Ljubljana, Biotechnical faculty, Biology Department: 22 pp. Council of Europe. 2018. Recommendation No. 198 of the Standing Committee on the use of artificial feeding as a management tool of large carnivore populations and their prey, with a particular emphasis on the brown bear, 30 November 2018, Koščová N., Koščová M. 2017. Conditions for wildlife watching tourism development in Slovakia. Folia Geographica, 59(1): 82–97. Rec(2018)198E, available at: https://rm.coe.int/recommendation-on-the-use-of-artificial-feeding-as-a-management-tool-Krofel M., Giannatos G., Ćirovič D., et al. 2017. Golden jackal expansion in Europe: a case of mesopredator release triggered by o/16808e4cad (accessed 21 February 2022). continent-wide wolf persecution? Hystrix: Italian journal of mammalogy, 28(1): 9-15. Curtin S., Kragh G., 2014. Wildlife tourism: Reconnecting people with nature. Human Dimensions of Wildlife, 19(6): 545-554 Kuijper D.P.J., Kleine C., Churski M., et al. 2013. Landscape of fear in Europe: wolves affect spatial patterns of ungulate browsing https://doi.org/10.1080/10871209.2014.921957. in Białowiez.a Primeval Forest, Poland. Ecography, 36: 1263-1275. Černe R., Krofel M., Jonozovič M., et al. 2019. A fieldguide for investigating damages caused by carnivores: Brown bear, grey wolf, Kuijper D.P.J., Sahlén E., Elmhagen B., et al. 2016. Paws without claws? Ecological effects of large carnivores in anthropogenic golden jackal, red fox, Eurasian lynx. Slovenia Forest Service - LIFE DINALP BEAR project, Ljubljana, Slovenia, 88 pp. landscapes. Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences, 283: 20161625. 27 28 LCIE. 2019. Management of bold wolves. Policy Support Statements of the Large Carnivore Initiative for Europe. Pitulko V.V., Kasparov, A.K. 2017. Archaeological dogs from the Early Holocene Zhokhov site in the Eastern Siberian Arctic. Leblond M., Dussault C., St-Laurent M-H. 2017. Space use by gray wolves (Canis lupus) in response to simulated howling: a case Journal of Archaeological Science: Reports, 13: 491-515. study and a call for further investigation. Canadian Journal of Zoology, 95(3): 221-226. https://doi.org/10.1139/cjz-2016-0191. Potočnik H., Krofel M., Skrbinšek T., et al. 2010. Monitoring volkov z izzivanjem tuljenja. SloWolf Report (LIFE08 NAT/SLO/000244 Liberg O., Chapron G., Wabakken P., et al. 2012. Shoot, shovel and shut up: cryptic poaching slows restoration of a large carnivore SloWolf) (In Slovenian) in Europe. Proceedings of the Royal Society B, 279: 910–915. http://www.volkovi.si/wp-content/uploads/2014/10/2010-potocnik-et-al.-howling-porociloslowolf.pdf. Linnell J.D.C., Cretois B. 2018. The revival of wolves and other large predators and its impact on farmers and their livelihood in Ražen N., Kuralt Ž., Fležar U., et al. 2020. Citizen science contribution to national wolf population monitoring: what have we rural regions of Europe. European Parliament’s Committee on Agriculture and Rural Development 106. learned? European Journal of Wildlife Research, 66: 46. Linnell J.D.C., Løe J., Okarma H., et al. 2002. The fear of wolves: a review of wolf attacks on humans. Norwegian Institute for Reinhardt R., Kaczensky P., Frank J., et al. 2020. How to deal with bold wolves – Recommendations of the DBBW. BfN-Skripten Nature Research Oppdragsmelding, 731: 1-65. 577. https://www.dbb-wolf.de/mehr/relevante-literatur. Linnell J.D.C., Trouwborst A., Fleurke F.M. 2017. When is it acceptable to kill a strictly protected carnivore? Exploring the Richter T., Hoffman S., Thies K., Schuette P., 2018. Volunteers promote wolf and livestock coexistence. In: Pathways Europe legal constraints on wildlife management within Europe’s Bern Convention. Nature Conservation 21: 129-157. https://doi. 2018: Resurrecting the Wild!?: 174. org/10.3897/natureconservation.21.12836 . Rigg R. 2001. Livestock guarding dogs: their current use worldwide. IUCN/SSC Canid Specialist Group, Oxford, UK. https://lciepub. Linnell J.D.C., Kovtun E., Rouart I. 2021. Wolf attacks on humans: an update for 2002–2020. NINA Report 1944. Norwegian nina.no/pdf/634994135320630456_IUCN%20CSG%20Occasional%20Papers%20Rigg%20LGDs.pdf. Institute for Nature Research. Rigg R., Skrbinšek T., Linnell J., 2014. Engaging hunters and other stakeholders in a pilot study of wolves in Slovakia using Lozano J., Olszańska A., Morales-Reyes Z., et al. 2019. Human-carnivore relations: A systematic review. Biological Conservation, non-invasive genetic sampling. Final report. https://ec.europa.eu/environment/nature/conservation/species/carnivores/pdf/ 237: 480–92. https://doi.org/10.1016/j.biocon.2019.07.002. pa_slovakia_finalreport.pdf. Majić Skrbinšek A., Skrbinšek T. (Eds.). 2018. Dynamics of public attitudes toward wolves and wolf conservation in Italian and Rio-Maior H., Beja P., Nakamura M., Álvares F. 2018. Use of space and homesite attendance by Iberian wolves during the Slovenian Alps during the implementation of LIFE WOLFALPS project, Technical report, Project LIFE 12 NAT/IT/00080 WOLFALPS. breeding season. Mammalian Biology, 92: 1-10. MAPAMA 2017. Best practices for bear, wolf and lynx watching in Spain. Ministerio de agricultura y pesca, alimentación y medio Rode J., Flinzberger L., Karutz R., et al. 2021. Why so negative? Exploring the socio-economic impacts of large carnivores from a ambiente. Publicaciones de la SGAPC. Available at: https://www.miteco.gob.es/es/biodiversidad/temas/conservacion-de-la-European perspective, Biological Conservation: 255. biodiversidad/bestpracticesforbearwolfandlynx_tcm30-201026.pdf. AGRIDEA 2016. Safe encounters with livestock guardian dogs. Viewed 10 November 2021, http://www.protectiondestroupeaux. Martins I., Krofel M., Mota P.G., Álvares F. 2020. Consumption of carnivores by wolves: A worldwide analysis of patterns and ch/en/herdenschutzhunde/tourismus-und-herdenschutzhunde/when-encountering-livestock-guardian-dogs/. drivers. Diversity, 12: 470. DOI:10.3390/d12120470. Selva N., Jędrzejewska B., Jedrzejewski W., Wajrak A. 2005. Factors affecting carcass use by a guild of scavengers in European McNay M.E. 2002. A case history of wolf-human encounters in Alaska and Canada. – Alaska Department of Fish and Game. – temperate woodland. Canadian Journal of Zoology-revue Canadienne De Zoologie, 83: 1590-1601. Wildlife Technical Bulletin 13. Soethe N. 2020. Herd protection aid by Wikiwolves: the potential and limits of a network of volunteers. Carnivore Damage Mech L. D., Boitani L. 2003. Wolves: Behavior, ecology, and conservation. Chicago: University of Chicago Press. Prevention News 19: 31-35. Musto C., Cerri J., Galaverni M., et al. 2021. Men and wolves: Anthropogenic causes are an important driver of wolf mortality in Suter S., Giordano M., Nietlispach S., et al. 2016. Non-invasive acoustic detection of wolves. Bioacoustics, 26: 1-12. human-dominated landscapes in Italy. Global Ecology and Conservation, 32(6): e01892 Suutarinen J., Kojola I., 2017. Poaching regulates the legally hunted wolf population in Finland. Biological Conservation, 215: https://doi.org/10.1016/j.gecco.2021.e01892. 11-18. Mysłajek R.W, Romański M., Kwiatkowska I., et al. 2021. Temporal changes in the wolf Canis lupus diet in Wigry National Park Szewczyk M., Łepek K., Nowak S., et al. 2021. Evaluation of the presence of ASFV in wolf feces collected from areas in Poland (northeast Poland), Ethology Ecology & Evolution, 33(6): 628-635. with ASFV persistence. Viruses 13(10): 2062. Notaro S., Grilli G. 2021. Assessing tourists’ preferences for conservation of large carnivores in the Italian Alps using a discrete Tanner E., White A., Acevedo P., et al. 2019. Wolves contribute to disease control in a multi-host system. Scietific Reports, 9, choice experiment. Journal of Environmental Planning and Management. https://doi.org/10.1080/09640568.2021.1924124. 7940. https://doi.org/10.1038/s41598-019-44148-9. Nowak S., Jędrzejewski W., Schmidt K., et al. 2007. Howling activity of free-ranging wolves (Canis lupus) in the Białowieża Trouwborst A., Fleurke F.M. 2019. Killing wolves legally: Exploring the scope for lethal wolf management under European nature Primeval Forest and the Western Beskidy Mountains (Poland). Journal of Ethology, 25: 231–237. conservation law. Journal of International Wildlife Law & Policy, 22(3): 231-273. Nowak S., Mysłajeka R.W., Kłosinska A., Gabrys G. 2011. Diet and prey selection of wolves (Canis lupus) recolonising Western Weiss A., Kroeger T., Haney J., Fascione N. 2007. Social and ecological benefits of restored wolf populations. In: Transactions of and Central Poland. Mammalian Biology, 76: 709–715. the 72nd North American wildlife and natural resources conference, Portland, OR, USA: 297–319. Nowak S., Szewczyk M., Tomczak P., et al. 2021a. Social and environmental factors influencing contemporary cases of wolf Wilson M.A., Heberlein T.A., 1996. The wolf, the tourist, and the recreational context: New opportunity or uncommon circumstance? aggression towards people in Poland. European Journal of Wildlife Research, 67:69. Human Dimensions of Wildlife: An International Journal, 1, 4: 38-53, https://doi.org/10.1080/10871209609359077. Nowak S., Żmihorski M., Figura M., et al. 2021b. The illegal shooting and snaring of legally protected wolves in Poland. Biological Wierzbowska I. A., Hędrzak M., Popczyk B., et al. 2016. Predation of wildlife by free-ranging domestic dogs in Polish hunting Conservation, 264, 5. 109367. 10.1016/j.biocon.2021.109367. grounds and potential competition with the grey wolf. Biological Conservation, 201: 1-9. Oražem V., Tomažič I. 2019. Role-play. Wolf and human – challenges of coexistence. Educational material prepared within the project LIFE WOLFALPS EU (LIFE18 NAT/IT/000972). https://www.lifewolfalps.eu/wp-content/uploads/2021/05/E.4_Role-play-cards_ENG_final.pdf. 29 30 Priloga: Dejstva o volkovih • ZNAKI PRISOTNOSTI: STOPINJE IN IZTREBKI • KAKO IZGLEDA VOLK? Volk pušča sledi, ki so značilne za predstavnike družine psov. Odtis volkove stopinje je podoben odtisu velikega psa, sestavljen Volk ( Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji plenilec v Evropi za rjavim medvedom. Evropski volkovi je iz štirih majhnih prstnih blazinic in ene velike osrednje blazinice. Odtis volkove stopinje je dolg in simetričen, njegova so približno tako veliki kot nemški ovčarji: od 100 do 120 cm dolgo telo, s plečno višino 60 do 90 cm. Odrasli volkovi tehtajo običajna dolžina je od 8 do 11 cm (brez krempljev) in širina od 7 do 10 cm. Običajno so v odtisu razločno vidni štirje dolgi in od 30 do 50 kg, pri čemer so volkovi v severni Evropi običajno večji in težji. Samice so za približno 20 % lažje od samcev. močni kremplji. Pri gibanju po mehkem snegu ali mokrih tleh volk svoje prste, kolikor je le mogoče, razširi. V tem primeru Volkov rep je v povprečju dolg 40-45 cm in sega do gleženjskega sklepa zadnjih okončin. njegove sledi lahko zamenjamo s sledmi risa. Vendar so risova stopala manjša, običajno dolga med 7 in 8 cm ter široka med 6 in 7 cm. Poleg tega imajo risi, podobno kot domače mačke, vpotegljive kremplje (kremplje lahko vpotegne v šapo), ki zato Morfološko se volk razlikuje od psa po svojem ozkem prsnem košu, dolgih udih z velikimi šapami, močnem vratu, veliki lobanji v odtisih risovih stopinj običajno niso vidni, razen na primer na strmem ali spolzkem terenu. Odtisi lisičjih stopinj so po obliki s širokim čelom, močnih in podolgovatih čeljustih z daljšimi podočniki in močnimi dobro razvitimi kočniki. Če pogledamo podobni volčjim, toda veliko manjši, običajno merijo okoli 5 cm v dolžino in 4 cm v širino. Odtisi evrazijskega šakala ( Canis glavo volka, je ta od spredaj videti trikotna, ploska in široka. Gledano s strani je glava volka od vrha lobanje do konice nosu aureus) so manjši, srednji dve prstni blazinici sprednjih tac pa sta pogosto delno zliti. skoraj ravna. Glava psa ima gledano s strani večji kot z očitnejšo »čelno prekinitvijo« (prehod med čelom in gobcem). Oči so običajno rumene do jantarne. Mnogi psi pustijo vidno drugačne odtise stopinj kot volkovi. Pogosto so manjši, nekateri pa imajo tudi očitno bolj okrogle šape. Toda obstajajo tudi pasme psov, pri katerih ni mogoče razlikovati posamičnih odtisov stopinj od volčjih. Stopinje psov Barva kožuha volkov v Evropi je ponavadi bež, z rumeno rjavimi ali temnimi odtenki rjave na vrhu vratu, ramenih in hrbtu. pogosto vodijo cikcakasto, v krogu, loku, izven poti in nazaj, medtem ko se volk giblje z namenom in odločno, kar pomeni, Le čelo je zelo sivo, zadnji del ušes rdečkast, spodnji del gobca, grlo in trebuh pa so bistveno svetlejši, bež ali krem. Glede da so sledi poravnane, koraki pa ozki. Vseeno pa je volčje stopinje včasih težko razlikovati od pasjih sledi, zlasti na območjih, na izvorno populacijo se odtenek kožuha razlikuje, kar je lahko tipično za določeno populacijo in tako omogoča prepoznavo na katerih prevladuje človek, zato je običajno potrebno vodenje izkušenega raziskovalca ali stezosledca. Da bi z gotovostjo fenotipa pri nekaterih populacijah (npr. črna konica repa, bela maska in črne proge so prisotne na sprednjih udih iberske razločili volčjo stopinjo od stopinje psa, je pogosto potrebna molekularna genetska analiza bioloških vzorcev, vzetih ob sledi in apeninske populacije). V srednji in južni Evropi volkovi menjavajo poletni in zimski kožuh: poleti so skoraj kratkodlaki in (iztrebki ali urin) ali pa posnetek živali, pridobljen s pomočjo fotopasti. svetlejši, pozimi pa imajo gost, bolj kontrasten zimski kožuh, ki ga večina ljudi povezuje s tipičnim videzom volka. Volčja stopinja in volčja sled Ilustracija: Igor Pičulin) Običajno ima odtis volčje stopinje med srednjima dvema prstnima blazinicama več prostora kot pasji odtis in večjo metakarpalno blazinico. Črta, ki povezuje sprednje robove zunanjih prstnih blazinic, se pogosto ne dotika zadnjih robov srednjih prstnih blazinic volka, medtem ko pri psu ta črta običajno poteka skozi sredino srednjih dveh prstnih blazinic (Černe Primerjava morfologije lobanje volka (A) in psa (B) (Pitulko and Kasparov, 2017) in sod., 2019; ilustracije: Igor Pičulin). 31 32 Volčji iztrebki običajno vsebujejo dlako, koščke kosti in druge znake njihovega večinoma mesojedega načina prehranjevanja. • RAZMNOŽEVANJE VOLKA Iztrebki odraslih volkov so po velikosti podobni iztrebkom velikega psa, pogosto je mogoče opaziti tudi dlako, medtem ko Volkovi se razmnožujejo samo enkrat letno: par se pari med januarjem in marcem, odvisno od zemljepisne širine, brejost imajo iztrebki domačega psa običajno enotnejšo teksturo in obliko brez opazne dlake in koščkov kosti. Volčji iztrebki imajo pa običajno traja okoli 63 dni, tako kot pri psu. Ponavadi se v brlogu med marcem in majem skoti tri do šest slepih mladičev tudi značilen in močan vonj. pokritih s kratko temno dlako. Mladiči odprejo oči 10 do 14 dni po skotitvi, po 4 tednih pa začnejo izhajati iz brloga in raziskovati okolico. Po 14 tednih so mladiči običajno dovolj veliki, da zapustijo brlog. Odrasli volkovi jih pripeljejo na rendezvous mesta, kjer ostanejo, dokler niso dovolj stari, da se jim pridružijo pri lovu, običajno je to v septembru ali celo kasneje. Volkovi dosežejo odraslo velikost po 10 do 12 mesecih, spolno in družbeno pa dozorijo okoli drugega leta starosti. • ŽIVLJENJSKI PROSTOR VOLKA Volkovi lahko preživijo ob raznoliki prehrani in v raznovrstnem življenjskem prostoru. V Severni Ameriki in Aziji živijo v prostrani tundri, prerijah, stepah, polpuščavskih območjih, gorah in severnih gozdovih. V Evropi ponavadi živijo v mozaični krajini, kjer se prepletajo gozdovi in odprta območja, vključno s kmetijsko krajino. Ta prilagodljivost na vse vrste življenjskega okolja je volku zagotovila odpornost, hkrati pa tudi povečala konflikte z interesi ljudi ter otežila ohranjanje volkov na območjih, ki jih uporablja človek. Ločevanje območij, na katerih živijo velike zveri od tistih, kjer živijo ljudje, kot ga predlagajo severnoameriški avtorji, v Evropi ni mogoče (Boitani in Ciucci, 2009). V Evropi se volkovi pogosto pojavljajo v kulturni krajini z gostim cestnim omrežjem in številnimi človeškimi dejavnostmi. Na teh območjih lahko teritorij vsakega tropa zajema več človeških naselij in celo manjših mest. Zato so za volkove izredno pomembna območja z zadostnim kritjem v obliki gostega rastlinstva (npr. gozdovi in grmovje) in z omejenimi človeškimi vplivi. To so ključna območja življenjskega prostora volkov, zlasti za počitek in parjenje. Za upravljanje ni druge možnosti, kot da volkove skušamo čim bolj vključiti v krajino, v kateri prevladuje človek. A B C • VEDENJE Volkovi so zelo teritorialne živali. Živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju svojega teritorija. Trop je razmnoževalna enota: to je družinska skupnost dveh staršev in njunih mladičev. Ponavadi se razmnožujeta le starša, vendar lahko v določenih okoliščinah pride do dvojnega razmnoževanja. V tropu je, odvisno od regije, povprečno od tri do 11 volkov. Običajno so tropi večji v času med poletjem in začetkom zime, ko so lahko v njih istočasno prisotni tako mladiči tekočega leta kot tudi nekateri mladi volkovi prejšnjega leta. Enoletni volkovi pogosto v zimskem času zapustijo svoj rodni trop. Velikosti teritorijev volkov se precej razlikujejo in so odvisne od dostopnosti plena na vsakem območju, geografskih značilnosti območja in ravni človeške dejavnosti. Ko se volčji par naseli na nekem območju, zavzame določen teritorij in Stopinja evrazijskega šakala z združenimi blazinicami sprednjih dveh prstov (a), stopinja lisice (b) in stopinja risa (c) (Ilustracije: Igor Pičulin) osnuje družinsko skupnost, ki se vsako leto uravnava sama. Gostota populacije volkov ne more rasti v nedogled, saj vsak trop aktivno brani svoj teritorij pred volkovi sosednjega tropa. Volkovi s tuljenjem in označevanjem z vonjem vzpostavijo • S ČIM SE PREHRANJUJEJO VOLKOVI? meje svojega teritorija. Notranja raba teritorija se med letom spreminja in je v največji meri odvisna od količine plena ter Volkovi so generalistični in oportunistični mesojedci: hranijo se z najbolj razpoložljivimi in dostopnimi vrstami v svojem razmnoževalnih aktivnosti. V času sezone parjenja volkovi ostanejo v bližini brloga in rendezvous mest ali pa se tja redno življenjskem prostoru, njihova prehrana se tako lahko razlikuje glede na geografsko območje kot tudi glede na letni čas. vračajo. V drugih mesecih leta pa se gibajo širše po teritoriju, vendar pa vedno obstajajo določene poti in mesta, ki so V glavnem se prehranjujejo z velikim plenom, zlasti s prostoživečimi parkljarji (navadni jelen, srna, damjak, gams, muflon volkovom ljubša in jih pogosteje uporabljajo. in divji prašič). Bobri lahko predstavljajo velik del njihove prehrane na območjih, kjer vrsti sobivata (Nowak in sod. 2011; Mysłajek in sod., 2021). Volkovi so običajno najbolj aktivni ponoči in v polmraku skladno s prehranjevalnimi navadami svojega plena, in ko so človeški vplivi najmanjši. Kljub temu pa so volkovi lahko aktivni tudi podnevi, zlasti na območjih z majhnimi človeškimi vplivi. Volkovi lahko svojo prehrano dopolnjujejo z mrhovino, majhnimi vretenčarji, nevretenčarji in celo rastlinami. Če niso primerno zavarovane, bodo volkovi napadli tudi domače živali, vključno s psi. Volkovi opravljajo pomembne ekosistemske storitve, na primer preko prehranjevanja s srednje velikimi plenilci kot so divji psi, lisice (Martins in sod., 2020) ali evrazijski šakali (Krofel in sod., 2017). • ZAKAJ VOLKOVI TULIJO? S tuljenjem se volkovi neposredno sporazumevajo na daljavo. Tuljenje ima različne vloge v družbenem življenju tropa in med Odrasli volk potrebuje okoli 3 do 5 kg mesa na dan. Volkovi dnevno prepotujejo od 20 do 30 km, včasih pa tudi med 40 in tropi. Volkovi tulijo, da bi ohranili stik med člani tropa, zlasti med starševskim parom in mladiči ter da bi okrepili družbene 70 km, patruljirajo po svojem ozemlju in iščejo hrano, pri tem pa jim pomagata izjemno dober sluh in zelo razvit voh. Čeprav odnose znotraj tropa ali branili teritorij pred vsiljivci. Tuljenje ima za člane tropa tudi družben pomen ter pomaga usklajevati volkovi živijo v tropih (družinskih skupinah), pa lahko celo en sam volk ubije odraslega jelena. Kadar lovijo, ponavadi utrudijo odhode, srečanja in gibanje posameznih osebkov na teritoriju (npr. pri lovu). Navsezadnje je tuljenje tudi mehanizem s plen s preganjanjem, pri čemer lahko dosežejo hitrost okoli 50 do 60 km/h. Na ta način volkovi uplenijo predvsem živali, ki katerim volkovi v realnem času potrjujejo svojo prisotnost in posedovanje teritorija, kar zmanjšuje število antagonističnih so v slabši telesni pripravljenosti, zato imajo pomembno ekološko vlogo pri vzdrževanju zdravja in kondicije populacij plena. srečanj z migratornimi volkovi ali volkovi iz bližnjega tropa. 33 34 • INTERAKCIJE MED VOLKOM IN ČLOVEKOM Zaradi pravne zaščite, izboljšanja življenjskih pogojev in plenske baze se volkovi vračajo na območja v Evropi, kjer že dalj časa niso bili prisotni. Ta proces prinaša številne konflikte zaradi napadov na domače živali, predvsem ovce pa tudi koze, govedo, konje, osle in severne jelene. Konflikt med velikimi zvermi in človekom sega v same začetke udomačevanja. V odziv nanj so podeželske skupnosti razvile več orodij in tehnik za zmanjševanje plenjenja domačih živali s strani volkov, vključno z uporabo različnih pasem pastirskih psov (Rigg, 2001). Pastirji so tem psom včasih namestili posebne ovratnice, da bi zaščitili njihova grla pred ugrizi volkov. Za varovanje domačih živali ponoči so uporabljali različne ograde. Pašne skupnosti so razvile tudi več naprav in kamnitih objektov kot pasti za lovljenje in ubijanje volkov, običajno na poteh, ki jih volkovi pogosto uporabljajo v bližini vasi ali pašnikov (Álvares in sod., 2011). Dele volčjih teles so nekoč uporabljali za zdravljenje bolezni pri ljudeh ali domačih živalih (González in sod., 2019), simbolična podoba volka pa je izražena v številnih pravljicah, prepričanjih in običajih. To dokazuje, da so volkovi pomembno vplivali na razvoj kulturne dediščine, etnografije in običajev. Tovrstna kulturna dediščina lahko obogati turistične programe, povezane z volkovi, in posledično lokalni skupnosti prinese dodatne koristi, kar lahko poveča strpnost do volkov. • NAPADI VOLKOV NA LJUDI V javnosti in medijih se pogosto razpravlja o nevarnosti, ki jo volkovi predstavljajo za varnost ljudi. Napadi volkov so redki, navadno so povezani z naslednjimi dejavniki tveganja (Linnell in sod., 2002): • steklini je mogoče pripisati večino primerov napadov volkov po svetu. Zaradi rednih programov cepljenja, ki se izvajajo na gozdnih območjih, pa le ta za Evropo predstavlja zelo majhno tveganje, • habituacija, ko volkovi izgubijo strah pred človekom, kar poveča tveganje napada, • močno spremenjeno okolje z malo ali nič naravnega plena, visoko populacijsko gostoto ljudi, ki bivajo v slabih družbenogospodarskih razmerah, in nezaščiteni viri človeške hrane, s katerimi se lahko hranijo volkovi, tudi lahko povečajo tveganje za napad. V nedavnem pregledu napadov volkov (Linnell in sod., 2021) med leti 2002 in 2020, je bilo zabeleženih 12 napadov volkov (s 14 žrtvami) v Evropi in Severni Ameriki, dva od teh (oba v Severni Ameriki) pa sta bila usodna. Glede na to da je v Severni Ameriki skoraj 60.000 volkov, v Evropi (brez Rusije in Belorusije) pa 17.000, pri čemer si vsi delijo prostor s stotinami milijoni ljudi, je tveganje za napad volka očitno zelo majhno. Večina volkov ni nevarna, toda tveganje obstaja pri habituiranih osebkih, ki so jih ljudje zadrževali v ujetništvu in zlasti pri osebkih, ki so deležni pogojevanja s hrano, zaradi namernega ali nenamernega hranjenja. V redkih primerih lahko pride do nepredvidljivih in neizzvanih dogodkov. Ključnega pomena je, da preprečimo nastanek nevarnih situacij in se pravilno odzovemo na takšne situacije, ko se pojavijo. Zelo pomembno je odstraniti vire hrane, ki so v bližini človeških naselij ali omogočajo povezovanje hrane z ljudmi (LCIE, 2019; Linnell in sod., 2021). To vključuje odlagališča odpadkov in namerno hranjenje volkov, na primer za namene opazovanja ali fotografiranja volkov (Nowak in sod., 2021a). Večina informacij v prilogi je bila povzeta po informacijah, ki so na voljo na spletni strani projekta LIFE WOLFALPS EU in CARNIVORA DINARICA. Za več informacij o volkovih obiščite: https://www.lifewolfalps.eu/sl/ https://www.dinapivka.si/velike-zveri-in-sobivanje/velike-zveri/volk/biologija-ekologija-in-vedenje/ 35 36 Naslov: Projektni partnerji Nepotrošna raba volkov v turizmu: smernice za odgovorno ravnanje Avtorji: Irena Kavčič, Francisco Álvares, Elisa Avanzinelli, Luigi Boitani, Irene Borgna, Yorgos Iliopoulos, Miha Krofel, John Linnell, Sabina Nowak, Ilka Reinhardt, Robin Rigg, Ricardo N. Simon, Laura Scillitani, Astrid Vik Stronen, Igor Trbojević, Theresa Walter and Aleksandra Majić Skrbinšek Uredniki: Irena Kavčič, Robin Rigg Pregled besedila: Bernarda Bele, Maja Jelenčič, Franc Kljun, Marjeta Konec, Meta Mavec Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Oblikovanje: Agena studio d.o.o. Naslovna fotografija: OFB Ce fichier est un document OFB_19_13429_LogoHoriz_CMJN d’exécution créé sur Illustrator JFB version CS6. 30-34 Rue du Chemin Vert 75011 Paris Date : 03/10/2019 +33 (0)1 85 56 97 00 www.carrenoir.com TONS RECOMMANDÉS (4) ÉCHELLE 1/1 Francesco Panuello CYAN MAGENTA JAUNE NOIR 0 1 2 1. elektronska izdaja Publikacija je nastala v okviru projekta LIFE WOLFALPS EU – s finančno podporo finančnega mehanizma Evropske unije LIFE. Ljubljana, marec 2022 Sofinancerji O projektu Akronim: LIFE WOLFALPS EU Ime projekta: Izvajanje usklajenih aktivnosti za izboljšanje sobivanja z volkovi na območju Alp Šifra projekta: LIFE18 NAT/IT/000972 Trajanje projekta: 01/09/2019 – 30/09/2024 Spletna stran: www.lifewolfalps.eu www.lifewolfalps.eu • info@lifewolfalps.eu   