a URADNI L!ST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 22 Ljubljana, sobota, 17. decembra 1977 Cena 30 dinarjev Leto XXXIV 1392. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu temeljnih organizacij združenega dela in samoupravnih delovnih skupnosti, združenih v delovni organizaciji »Sava« Kranj, ki se uporabljajo od 1. 1. 1976, na seji dne 10. 11 1977 odločilo: Ugotovi se: a) da samoupravni sporazumi o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu temeljnih organizacij združenega dela in samoupravnih delovnih skupnosti, združenih v delovni organizaciji »Sava« Kranj, niso bili sklenjeni v neskladju z določbami ustave in zakona: b) da določba 86. člena istih samoupravnih sporazumov ni v neskladju z uštavo in zakonom. Razveljavi se določba prvega odstavka 87. člena istih samoupravnih sporazumov. Ugotovi se, da določba 5. alinee prvega odstavka 109. člena istih samoupravnih sporazumov ni bila v skladu z ustavo in zakonom. Obrazložitev I Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravnih delovnih skupnostih: Valjarna Kranj, Velepnevmatika Kranj, Stiskani izdelki Kranj, Cevar-na Kranj, Ročna konfekcija m kemični izdelki Kranj, Prevleke Kranj, Ročna konfekcija Vrhnika. Delovna skupnost Skupnih služb TTI Kranj, Umetno usnje Kranj, Polizdelki pnevmatike Kranj, Konfekcija avto-plaščcv Kranj, Vulkanizacija avtoplaščev Kranj, Avto-zračnice Kranj. Delovna skupnost Skupnih služb TAP Kranj, Energetika Kranj, Transport Kranj, Vzdrževanje Kranj, Orodjarna Kranj, Lovski material in embalaža Kranj, Delovna skupnost Skupnih služb KET Kranj, Izdelki iz plastičnih mas Ljubljana, Pozamen-terijski izdelki Ljubljana, Delovna skupnost Skupnih služb Totra Ljubljana, Gumeno-tehnični izdelki Ljubljana, Protektirnica Ljubljana, Aluminijev sulfat Ljubljana, Delovna skupnost Sldipnih služb KTM Protektor Ljubljana, Prodajna organizacija POS Kranj. Izobraževalni center Kranj in Delovna skupnost Skupnih sektorjev DO Kranj, ki so združene v delovni organizaciji »Sava« Kranj, so medsebojna razmerja v združenem delu uredili s samoupravnimi sporazumi. Sodišče združenega dela v Kranju je s svojim predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenih samoupravnih sporazumov v celoti, ker meni, da so delavci temeljnih organizacij združenega dela in samoupravnih delovnih skupnosti medsebojna razmerja v združenem delu uredili v skupnem aktu delovne organizacije »Sava« Kranj, ne pa v samoupravnih sporazumih temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, kar ni v skladu s 16. členom ustave ter 4. in 5. členom zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73). Začelo pa je posebej tudi postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti posameznih določb navedenih samoupravnih sporazumov: a) 86. člena, ki letni dopust omejuje na čas 18 do 30 delovnih dni, b) prvega odstavka 87. člena, ki veže pridobitev pravice do izrabe letnega dopusta na neprekinjeno delo 6 mesecev v delovni organizaciji »Sava« Kranj, c) 5. alinee 1. odstavka 109. člena, ki šteje, da je delavec dal izjavo, da ne želi več delati v delpvni organizaciji, če je neopravičeno izostal z dela 5 ali več dni zaporedoma. II 1) Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja (2. odstavek 16. člena ustave SRS). Delavci temeljnih organizacij v sestavi iste delovne organizacije določijo v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo skupne osnove in merila za urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izvirajo iz skupnih interesov (1. odstavek 180. člena zakona o združenem delu — Uradni list SFRJ, št. 53/ 76). Iz podatkov, zbranih v pripravljalnem postopku je ustavno sodišče ugotovilo, da so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v samoupravnih delovnih skupnostih združeni v delovno organizacijo Sava« Kranj nekatera vprašanja iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, ki so skupnega pomena, uredili v IX. poglavju samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo. Druga vprašanja iz medsebojnih razmerij v združenem delu so delavci posameznih temeljnih organizacij in samoupravnih delovnih skupnosti uredili s samoupravnimi sporazumi, ki so jih sprejeli v enakem besedilu na način in po postopku, ki ju je ob sprejemanju samoupravnih splošnih aktov določal zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (4. in 5. člen). Te samoupravne sporazume vsaka temeljna organizacija združenega dela oziroma samoupravna delovna skupnost lahko samostojno spreminja in dopolnjuje. Ob upoštevanju navedenih dejstev, sama okolnost, da je besedilo samoupravnih sporazumov enako, še ne dopušča zaključka, da gre za skupni samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu vseh temeljnih organizacij združenega dela in samoupravnih delovnih skupnosti. 2) Delavec ima pravico do letnega dopusta v trajanju najmanj 18 delovnih dni (4. odstavek 204. člena ustave). Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in zakon o medsebojnih razmerjih de- lavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18/74) sta trajanje letnega dopusta omejila na največ 30 delovnih dni, za določeno kategorijo delavcev glede na starost, pokojninsko dobo in delovne pogoje pa prepustila delavcem v temeljni organizaciji, da lahko določijo tudi daljši letni dopust nad 30 delovnih dni, vendar ne več kot 36 oziroma 60 delovnih dni. Določitev daljšega letnega dopusta delavcem navedenih kategorij je po obstoječih zakonskih določbah prepuščena samoupravnemu urejanju v temeljni organizaciji. Izjemna ureditev daljšega letnega dopusta nad 30 delovnih dni za starejše delavce pa je vsebovana na drugem mestu (91. člen) v obravnavanih samoupravnih sporazumih. Določba 86. člena navedenih samoupravnih sporazumov tedaj ni v neskladju z ustavo in zakonom. 3) Delavec ima pravico do izrabe letnega dopusta potem, ko mu je potekel čas nepretrganega dela, določenega v temeljni organizaciji združenega dela (27. člen zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu), ki ne sme biti daljši od 6 mesecev. Ta čas nepretrganega dela zakon ne omejuje na delo v isti delovni organizaciji, temeljni organizaciji ali v temeljnih organizacijah v okviru iste delovne organizacije. Take omejitve torej ne more določiti temeljna organizacija v svojem samoupravnem sporazumu. Zato je bilo treba določbo 1. odstavka 87. člena samoupravnega sporazuma, ki tako omejitev določa, razveljaviti. 4) Z ustavo SR Slovenije je zajamčena svoboda dela in pravica, da si vsakdo svobodno izbira poklic in zaposlitev (202. člen ustave). V skladu s tem ustavnim načelom in položajem delavca v združenem delu velja pravilo, da delavcu lahko preneha delo v temeljni organizaciji takrat, kadar to sam želi, proti njegovi volji pa le pod pogoji in na način, kot ga določa zakon (201. člen ustave). Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu je določal, da delavcu lahko preneha lastnost delavca v združenem delu, če izjavi, da ne želi več delati v temeljni organizaciji (52. člen). Po zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci pa se šteje, da je delavec tako izjavo dal tudi v primeru, ko brez utemeljenega razloga preneha prihajati na delo. iz okoliščin določenih v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih v združenem delu pa se da nedvomno ugotoviti, da ne želi več delati v temeljni organizaciji (65. člen). Na osnovi samega dejstva, da delavec 5 ali več dni zaporedoma neopravičeno izostane z dela, kot je to bilo določeno v 5. alinei 1. odstavka 109. člena obravnavanih samoupravnih sporazumov, pa ni mogoča ugotovitev. da je delavec s tem dal izjavo, da ne želi več delati v temeljni organizaciji. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravnih delovnih skupnostih, združenih v delovni organizaciji Sava Kranj, so določbe 5. alinee 1. odstavka 109. člena samoupravnih sporazumov razveljavili dne 14. in 15. 4. 1977 Ker je bila sporna določba razveljavljena in ne velja več, v času svoje veljavnosti pa ni bila v skladu z ustavo in zakonom, je ustavno sodišče ugotovilo, da ni bila v skladu z ustavo in zakonom. Upoštevajoč vse okoliščine iz 23. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) in na podlagi določbe 1. in . 2. alinee 3. odstavka 25. člena istega zakona je ustavno sodišče odločilo na seji tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič. St. U I 29/77-12 Ljubljana, dne 10.'novembra 1977. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 1393. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke, sredstev skupne porabe, o izplačilu osebnih prejemkov in o povračilu stroškov Podjetja za PTT promet Koper, na seji dne 22. 11. 1977 odločilo: 1) Ugotovi se, da spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov Podjetja za PTT promet v Kopru, ki jih je sprejel delavski svet podjetja dne 23. 4. 1975, niso bile v skladu z ustavo in zakonom. 2) Razveljavi se samoupravni sporazum o delitvi sredstev za osebne dohodke, sredstev skupne porabe, o izplačilu osebnih prejemkov in o povračilu stroškov Podjetja za PTT promet Koper z dne 1. 10. 1976. Obrazložitev Sodišče združenega dela v Kopru je s predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti sprememb pravilnika o delitvi osebnih dohodkov Podjetja za PTT promet v Kopru v celoti, posebej pa še določb 26. člena navedenih sprememb, kolikor se nanašajo na določanje osebnih dohodkov za delavce — začetnike. Predlagatelj izpodbija spremembe pravilnika v celoti z utemeljitvijo, da jih je dne 23. 4. 1975 sprejel delavski svet podjetja v nasprotju s 4. členom zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Za 26. členom navedenih sprememb pa predlagatelj meni, da ni v skladu z 22. členom ustave SRS, ker so delavci — začetniki izvzeti iz nagrajevanja po rezultatih dela. Med postopkom pred ustavnim sodiščem je predlagatelj razširil svoj predlog na oceno novega samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke, sredstev skupne porabe, o izplačilu osebnih prejemkov in o povračilu stroškov Podjetja za PTT promet Koper z dne 1. 10. 1976, s katerim so bile nadomeščene zgoraj navedene spremembe pravilnika. Predlagatelj meni, da tudi navedeni samoupravni sporazum kot skupen samoupravni splošni akt, ki enako in podrobno ureja delitev sredstev za osebne dohodke in osebne prejemke za delavce vseh temeljnih organizacij v sestavi delovne organizacije, ni v skladu z ustavo in s 4. členom zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je v 1. točki izreka te odločbe navedeni samoupravni splošni akt sprejel delavski svet podjetja. To ni bilo v skladu z določbami 16. člena ustave SR Slovenije ter 4. in 5. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73), po katerih delavci v temeljni organizaciji urejajo osebni dohodek in druga medsebojna razmerja ter določajo pravice, obveznosti in odgovornosti iz dela z enim ali več samoupravnimi sporazumi. Oba v izreku te odločbe navedena samoupravna splošna akta sta bila sprejeta kot skupna in so bili z njima celovito urejeni odnosi v delitvi osebnih dohodkov za vse delavce temeljnih organizacij združenega dela v sestavi podjetja, kar ni v skladu z določbami 7. člena zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in 180. člena zakona o združenem delu, po katerih se na skupen način urejajo le tiste posamezne pravice, obveznosti in odgovornosti iz medsebojnih razmerij, ki so skupnega pomena za organizacijo združenega dela. Iz spornih določb 26. člena obravnavanih sprememb pravilnika in 23. ter 26. člena obravnavanega samoupravnega sporazuma je razvidno, da so delavci — začetniki s tem, ko so izrecno izločeni iz nagrajevanja po normi, ki je za enako delo priznana drugim delavcem, postavljeni v neenakopraven družbenoekonomski položaj glede na ostale delavce v združenem delu. To pa je v nasprotju z določbami 22. in 23. člena ustave SR Slovenije, 42. člena zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in 126. ter 127. člena zakona o združenem delu, po katerih gre vsakemu delavcu osebni dohodek v skladu z načelom delitve po delu in so delavci dolžni v temeljni organizaciji določiti osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke za slehernega delavca. Zato je ustavno sodišče na podlagi 409. in 413. člena ustave SR Slovenije in tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Ta odločba ima glede izreka pod 1) pravni učinek po 415. členu ustave SR Slovenije. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, dr. Majda Strobl, Franc Simonič in Olga Vrabič. St. U I 69/77-7 Ljubljana, dne 22. novembra 1977. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 1394. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o dodeljevanju in financiranju gradnje stanovanj delavcev Tehničnega biroja Jesenice, na seji dne 22. 11. 1977 odločilo: Razveljavi se pravilnik o dodeljevanju in financiranju gradnje stanovanj delavcev Tehničnega biroja Jesenice z dne 20. 3. 1970. Obrazložitev Ustavno sodišče je sprejelo pobudo občana in s sklepom dne 6. 10. 1977 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o dodeljevanju in financiranju gradnje stanovanj delavcev Tehničnega biroja Jesenice (v nadaljevanju: pravilnik). Pravilnik se uporablja v Tehničnem biroju Jesenice za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil od 1970. leta dalje. Dne 18. 5. 1974 je začel veljati zakon o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS. št. 18/ 74), spremembe in dopolnitve tega zakona so objavljene v Uradnem listu SRS, št. 10/76. Ta zakon določa, da je stanodajalec dolžan sprejeti splošni akt o oddajanju stanovanj. Stanodajalci s samoupravnim sporazumom določijo merila za oblikovanje splošnega akta o oddajanju stanovanj. Pri tem zlasti določijo merila za prednostni red, po katerem se oddajajo stanovanja, upoštevajoč stanovanjske potrebe, število družinskih članov ter drugo socialno in premoženjsko stanje pri-čakovalcev stanovanj, kadrovske potrebe stanodajalcev in podobno (37. člen). Splošen akt o oddajanju stanovanj so bile dolžne sprejeti organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe v treh mesecih potem, ko je začel veljati zakon (drugi odstavek 108 člena). Tudi po zakonu o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72, 24/ 73, 15/76 in 13/77) so bile organizacije dolžne s splošnim aktom predpisati merila, ki jih morajo izpolnjevati prosilci stanovanj oziroma posojil ter način in pogoje za dodeljevanje posojil za graditev in rekonstrukcijo stanovanjskih hiš in stanovanj (16. člen). Glede na to, da delavci v Tehničnem biroju Jesenice niso uredili dodeljevanja stanovanj in stanovanjskih posojil v skladu z določbami navedenih zakonov, je ustavno sodišče v celoti razveljavilo pravilnik. Pri sprejemanju novega splošnega akta o oddajanju stanovanj in dodeljevanju stanovanjskih posojil "pa je treba upoštevati določbo 256. člena ustave SRS, ki določa, da morajo biti samoupravni splošni akti v skladu z ustavo in zakonom, kar med drugim pomeni, da splošni akt ne sme kršiti pravic in svoboščin, ki jih delovnim ljudem zagotavljajo ustava in zakoni. Samoupravni splošni akt mora biti sprejet v skladu z določbami zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), s katerim je predpisan postopek za sprejem splošnega akta za delitev sredstev za skupno porabo delavcev, katerih del so tudi sredstva za stanovanjsko graditev. Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče upoštevajoč vse okoliščine iz 23. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76), na podlagi določbe 2. alinee 3. odstavka 25. člena istega zakona na seji odločilo tako, kot je navedeno v izreku te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, dr. Majda Strobl, Franc Simonič in Olga Vrabič. St. U I 23/77-10 Ljubljana, dne 22. novembra 1977. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 1395. Ustavno sodišče Socialistične Republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnega splošnega akta Veletrgovine »Potrošnik« Murska Sobota na seji dne 22. 11. 1977 odločilo : Razveljavi se samoupravni sporazum o delitvi sredstev za osebne dohodke in nadomestila Veletrgovine »Potrošnik« Murska Sobota iz avgusta 1974, s spremembami in dopolnitvami iz maja 1976. Obrazložitev 1) Ob pobudi skupine delavcev Veletrgovine »Potrošnik« za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 18. in 19. člena v izreku navedenega samoupravnega sporazuma, je ustavno sodišče s svojim sklepom z dne 18. 10. 1977 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega splošnega akta' v celoti. Samoupravni sporazum o delitvi sredstev za osebne dohodke in nadomestila so sprejeli delavci štirih temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb kot skupni samoupravni sporazum. V njem so uredili delitev sredstev za osebne dohodke v celoti ter v 3. členu izrečno izključili možnost sklenitve posebnega samoupravnega splošnega akta v posamezni temeljni organizaciji. V 18. in 19. členu pa so določili, da se delavcu, kadar le-ta za opravljanje določenih nalog nima strokovne izobrazbe ali delovnih izkušenj, kot je to zahtevano v samoupravnem splošnem aktu, zmanjša število točk, ki bi mu šle po kriterijih analitičnega vrednotenja nalog. 2) Delavci določajo osnove in merila za delitev sredstev, namenjenih za njihove osebne dohodke, v temeljni organizaciji združenega dela. Delavci v temeljnih organizacijah v sestavi iste delovne organizacije določajo skupne osnove in merila za urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izvirajo iz skupnih interesov v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno orgartizacijo (180. člen zakona o združenem delu). Po 7. členu zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu so delavci lahko s samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo ali s posebnim samoupravnim sporazumom, ki so ga sklenile temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije, enotno uredili vprašanja skupnega pomena iz medsebojnih razmerij v združenem delu, niso pa mogli vseh vprašanj delitve sredstev za osebne dohodke urediti s skupnim samoupravnim splošnim aktom. Samoupravni sporazum je glede na navedeno v neskladju z ustavo ter je v nasprotju z zakonom o združenem delu, ni pa bil tudi v skladu s 1. členom republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci ter s 4. členom zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Kar posebej zadeva določbe 18. in 19. člena samoupravnega sporazuma ustavno sodišče ugotavlja, da te določbe niso urejale nagrajevanja dela delavcev v skladu z ustavnimi načeli nagrajevanja po rezultatih dela. Povzročale so avtomatično vnaprejšnje zmanjševanje osebnega dohodka, ker v sporazumu hkrati niso bile določene tudi osnove in merila za ugotavljanje dejanskega rezultata dela in ustvarjanja ter prispevka vsakega delavca k skupnim rezultatom dela. Ob sprejemanju novih samoupravnih splošnih aktov v smislu te odločbe bo treba ^določiti takšne osnove in merila, da bo z njimi mogoče objektivno ugotavljati prispevek delavca k delu in mu s tem zagotavljati osebni dohodek ustrezen rezultatom njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije. Ustavno sodišče je ha podlagi 413. člena ustave SR Slovenije ob upoštevanju vseh okoliščin iz 23. člena ter v skladu z 2. alineo 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sesta A: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Rlko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič. St. U I 118/76-9 Ljubljana, dne 22. novembra 1977. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej L r. 1396. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe v prilogi I — sistemizacija delovnih mest v samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov delavcev TOZD Trgopromet, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo Kočevje z dne 25. 2. 1977 na seji dne 22. 11. 1977 odločilo: Razveljavi se določba v prilogi I — sistemizacija delovnih mest — na 13. strani v samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov delavcev TOZD Trgopromet Kočevje z dne 25. 2. 1977 v delu, ki določa, da se k začetni vrednosti delovnega mesta prišteva določeno število točk, glede na čas dela delavca na določenem delovnem mestu. Obrazložitev Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Ribnici je vložil predlog za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedene določbe v prilogi samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov delavcev TOZD Trgopromet Kočevje. V njej je določeno, da se zaradi stimulacije delovnih izkušenj, obračunske osnove oblikujejo tako, da se k začetni vrednosti delovnega mesta prišteva določeno število točk za čas dela na tem delovnem mestu, razen za delavce pomožnih delovnih mestih, kjer so obračunske vrednosti določene v fiksnih zneskih. Po predlagateljevem mnenju pomeni takšna določba obliko dodatnega nagrajevanja nekaterih delavcev zaradi česar so prizadeti ostali delavci, ki prav tako ustvarjajo dohodek delovne organizacije ter se s tem povzroča neenakopravnost pri delitvi osebnega dohodka. Ustavno sodišče ugotavlja, da se z izpodbijano določbo v prilogi samoupravnega sporazuma določeno vnaprejšnje dodajanje določenega števila točk nekaterim delavcem zaradi večjih delovnih izkušenj, ne da bi bile hkrati določene tudi osnove in merila za ugotavljanje dejanskega rezultata dela in ustvarjanja ter prispevka vsakega delavca k skupnim rezultatom dela vzpostavlja avtomatizem pri določanju osebnega dohodka, ki ni v skladu z ustavo in zakonom. Osebni dohodek delavca mora biti določen tako, da ustreza dejanskim rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku v skladu z načelom delitve po delu in v sorazmerju z rastjo produktivnosti njegovega dela in dela drugih delavcev, upoštevajoč tudi načelo solidarnosti (22. in 23. člen ustave SR Slovenije, 126., 127. in 129. člen zakona o združenem delu). Ureditev v izpodbijani določbi priloge samoupravnega sporazuma ni v skladu z usjtavnimi načeli nagrajevanja po rezultatih dela ter je v nasprotju z zakonom o združenem delu in je bila že tudi v nasprotju z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Zato je ustavno sodišče po 411. členu ustave SR Slovenije in ob uporabi določbe 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76)- na seji odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jaže Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič. St. U I 64/77-5 Ljubljana, dne 22. novembra 1977. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 1397. f Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na seji dne 22. 11. 1977 obravnavajo pobudo Topli-ška Janeza iz Ljubljane in sklenilo: Ne začne se postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tretjega odstavka 11. točke Sindikalne liste za leto 1977, ki jo je sprejel Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije dne 20. 12. 1976. Obrazložitev Toplišek Janez je vložil pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti tretjega odstavka 11. točke Sindikalne liste za leto 1977, ki določa, da se bodo sindikalne organizacije in njihovi organi zavzemali za to, da individualni poslovodni organ in drugi vodilni ter vodstveni delavci v organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ne bodo prejemali plačila za nadurno delo. Pobudnik meni, da omenjena določba ni v skladu s tistimi določbami ustave in zakonov, s katerimi se zagotavlja 42-urni delavnik oziroma določajo pogoji za uvedbo in plačilo nadurnega dela. V Sindikalni listi so izražena stališča o vprašanjih, za katera si sindikati prizadevajo, da bi bila enotno urejena v samoupravnih splošnih aktih, s katerimi se ureja razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, kar pravno ne zavezuje. Pravno obvezne so šele določbe samoupravnih splošnih aktov, kolikor je v teh določbah sprejeta vsebina navedenih stališč. Sindikalna lista se ne šteje za samoupravni splošni akt po 441. členu ustave SR Slovenije, niti za kak drug splošni akt, za katerega ocenjevanje ustavnosti in zakonitosti bi bilo ustavno sodišče pristojno po 2. alinei 408. člena ustave SR Slovenije. Zato je ustavno sodišče na podlagi 2. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) sklenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. St. R I 5/77-5 Ljubljana, dne 22. novembra 1977. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej L r. 1398. Na podlagi drugega odstavka 93. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 1Č/77) izdaja republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah pravilnika o stalnih sodnih tolmačih 1. člen V pravilniku o stalnih sodnih tolmačih (Uradni list SRS, št. 1/68 in 4/73) se 19. člen spremeni tako, da se glasi: »Stalni sodni tolmač ima pravico do nagrade za svoje delo, in sicer: 1. za prevod listine iz tujega v uradni jezik 4,67 dinarjev za vrstico (62—.63' tiskarskih znakov) oziroma 140 dinarjev za eno stran (30 vrstic); 2. za prevod listine iz uradnega v tuj jezik 5,83 dinarjev za vrstico oziroma 17& dinarjev za eno stran; 3. za prevod listine iz tujega v drug tuj jezik i dinarjev za vrstico oziroma 210 dinarjev za eno stran. Najmanjša nagrada za prevod listine, ki obsega samo eno stran, ne glede na število vrstic, je 50 dinarjev. Za vsak nadaljnji izvod prevoda listine ima stalni sodni tolmač pravico do nagrade v višini 10°/o od nagrade iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.« 2. člen V 20. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Za zahtevnejše prevode listin znanstvene ali tehnične narave se sme nagrada iz prvega odstavka prejšnjega člena povečati, vendar največ za 50 %>.« Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »Če gre za prevajanje iz slovenskega jezika v jezik drugega naroda Jugoslavije ali obratno, se nagrada iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena ter nagrada po prvem odstavku 21. člena tega pravilnika zmanjša za 25°/o.« 3. člen 21. člen se spremeni tako, da se glasi: »Za ustno prevajanje pred sodiščem oziroma državnim organom pripada stalnemu sodnemu tolmaču 175 dinarjev za vsako začeto uro dejanskega prevajanja. Ko ne prevaja, gre stalnemu sodnemu tolmaču za navzočnost od njegovega prihoda ob določenem času na kraj, kjer naj prevaja, ter med narokom oziroma drugim uradnim dejanjem, za vsako začeto uro 50 dinarjev. 4. člen Za 21. členom se doda nov 21a člen, ki se glasi: »21 a člen Nagrada iz 19. in 21. člena tega pravilnika je določena v neto zneskih«. 5. člen Za 23. členom se doda nov 23a člen, ki se glasi: »23a člen Kadar mora nagrado in stroške izplačati stalnemu sodnemu tolmaču sodišče oziroma državni organ, ki je prevajanje odredil, ali če je bil znesek za nagrado in stroške pri tem organu vnaprej založen, je sodišče oziroma državni organ dolžan, izdati sklep o izplačilu v 8 dneh po vložitvi zahteve za izplačilo nagrade in stroškov, nagrado in stroške pa izplačati najkasneje v 30 dneh po pravnomočnosti tega sklepa.« 6. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. P 74-2/76 Ljubljana, dne 7. decembra 1977. Republiška sekretarka za pravosodje* organizacijo uprave in proračun Eva Naglič 1. r. . 1399. Na podlagi 35. člena zakona o pravicah na delih stavb (Uradni list SRS, št. 19-912/76) izdaja republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun NAVODILO o vknjižbi pravic na delih stavb in o vodstvu zemljiške knjige »E« 1 Pravice na delih stavb (v nadaljnjem besedilu: etažna lastnina) se vpisujejo v zemljiško knjigo »E« (v nadaljnjem besedilu: knjiga »E«) v skladu z zakonom, tem navodilom in drugimi predpisi. 2 Knjiga »E« se vodi ločeno za vsako katastrsko občino. Zbirka listin in imenikov lastnikov se vodita skupaj s splošno zemljiško knjigo. 3 V zemljiški knjigi »E« se vpiše stavba z zemljiščem, če je na posameznih delih stavbe ustanovljena etažna listina, kakor tudi stavba, katere posamezni deli so namenjeni za prodajo. Zemljišče in stavba, ki se vpišeta v knjigo »E«, se iz splošne zemljiške knjige odpišeta z zaznambo vložka knjige »E«, kamor sta se vpisala. V knjigi »E« se opravi zaznamba vložka splošne zemljiške knjige, iz katerega sta se zemljišče in stavba odpisali. 4 Vpis etažne lastnine in drugih pravic izvrši pristojno sodišče na predlog etažnega lastnika. Predlog za vpis lahko poda vsak etažni lastnik. 5 Etažni lastnik je tudi investitor gradnje stavbe, katere posamezni deli so ob dograditvi namenjeni za prodajo, dokler jma na enem ali več posameznih delih stavbe še vpjsano pravico uporabe (primeri vpisov št. 37, 38 in 40). 6 Hkrati s predlogom za vpis v knjigo »E« je treba zemljiškoknjižnemu sodišču predložiti poleg listin, ki jih zahtevajo predpisi za vpis v splošno zemljiško knjigo, tudi naslednje listine: a) načrt vseh posameznih delov stavbe v skladu s 26. členom zakona o pravicah na delih stavb; b) pogodbo o ustanovitvi etažne lastnine ali pravnomočno odločbo sodišča izdano v nepravdnem postopku, če gre pa spremembo pravic na dosedanjih idealnih deležih v etažno lastnino; c) pogodbo o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki, na kateri so overjeni podpisi po pristojnem organu ali sodni sklep, ki nadomešča tako pogodbo. Pogodbo iz točke c) prejšnjega odstavka ni potrebno predložiti, kadar poda predlog za vpis investitor gradnje stavbe, katere posamezni deli so namenjeni za prodajo. 7 Zemljiškoknjižne vloge za knjigo »E« se vpisujejo 2 označbo »E« v splošni Dn vpisnik, etažni lastniki pa Se Vpisujejo v splošni imenik lastnikov z označbo številke Vložka E in številke B lista posameznega dela Stavbe istega etažnega lastnika v smislu 12. točke tega navodila. 8 Za vsako zemljišče s stavbo v etažni lastnini se odpre poseben zemljiškoknjižni vložek. Glavna knjiga »E« ima za vsak vložek en popisni list (A) in en lastninski list (B) več, kot ima Stavba v etažni lastnini posameznih delov ter isto število bremenskih listov (C). Sodnik lahko glede na potrebo odredi tudi več rezervnih listov. 9 V popisni list knjige »E« se vpiše zemljišče, na katerem stoji stavba v etažni lastnini in zemljišče, ki Služi za redno rabo stavbe, stavba ter vsi njeni posamezni deli. Popisni list ima dva oddelka in sicer Ai in As. 10 V oddelku Ai podpisnega lista se Vpiše zemljišče, na katerem stoji stavba v etažni lastnini in zemljišče, ki služi za redno rabo stavbe ter označba stavbe na tem zemljišču z vsemi posameznimi deli v etažni lastnini. Oddelek A, popisnega lista ima dva pododdelka in sicer za zemljišče in skupne dele stavbe v etažni lastnini (A m ) in za posamezne dele stavbe (A1/2 ). V pododdelku Aj/i se vpišejo označbe stavbe njeni skupni deli in označba zemljišča ter nadaljnje spremembe stanja zemljišča, kadar se v A2 listu vpisane spremembe nanašajo na zemljišče (primeri vpisov št. 1 do 5 in št. 29). V pododdelku A 1,2 se vpišejo označbe posameznih delov stavbe in spremembe stanja — vpis novih posameznih delov stavbe npr. zaradi nadzidave ali izbris posameznega dela stavbe zaradi rušenja posameznega dela stavbe, kadar se v A» listu vpisane spremembe nanašajo na posamezni del stavbe (primeri vpisov št. 6 do 10, št. 30 do 33); v stolpiču »pripombe« v Aj/i in A1/2 listu se zabeleži številka B lista, ki se nanaša na skupne dele stavbe in zemljišče oziroma na posamezne dele stavbe, 11 V oddelku Ao popisnega lista se opravljajo odpisi in pripisi parcel zaradi zmanjšanja oziroma povečanja zemljišča, ki služi za redno rabo stavbe ali odpisi oziroma pripisi posameznih delov stavbe npr. zaradi nadzidave, rušenja posameznega dela stavbe. V popisni list knjige »E« oddelek Ag se vpiše označba zbirke listin po opr. št. Dn vpisnika in leto (primeri vpisov št. 11 do 16, 34 In 35). posameznih delov (listi B-2, B-3, B-4 itd.; primeri vpisov št. 17 do 24 in št. 36 do 40). 13 Vsakemu lastninskemu listu ustreza en bremenski tlist. Lastninskemu listu, ki se nanaša na zemljišče in stavbo v etažni lastnini — njene skupne dele (B-l), ustreza skupni bremenski list C-l. V skupni bremenski list (C-l) knjige »E« se vpisujejo bremena — stvarne služnosti, ki obremenjujejo zemljišče in skupne dele stavbe, ki so v skupni lastnini ali v skupni uporabi (primera vpisov št. 25, 26). V bremenske liste, ki se nanašajo na posamezne dele stavbe, se vpisujejo bremena, ki obremenjujejo posamezne dele stavbe (primera vpisov št. 27, 28). Hipoteke, ki bremenijo ves zemljiškoknjižni vložek, se vknjižijo v skupni bremenski list (C-l), razen — če sporazum med prizadetimi etažnimi lastniki, upniki in drugimi upravičenci ne določa khj drugega. Vpisi bremen, ki so bila vknjižena v zemljiškoknjižnem vložku pred pridobitvijo oz. ustanovitvijo etažne lastnine, ostanejo v veljavi tudi po pridobitvi oziroma ustanovitvi etažne lastnine in se prenesejo v skupni bremenski list (C-l), razen če sporazum med etažnimi lastniki, upniki in drugimi upravičenci ne določa kaj drugega. 14 V zbirko listin se vloži tudi načrt posameznih delov stavbe v etažni lastnini v smislu 2. odstavka 26. Člena zakona o pravicah na delih stavb in pogodba o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki. 15 V primerih, ko so bile za trg zgrajene stavbe po dosedanjih predpisih vpisane v knjigo »E« in so bili ob vpisu predloženi splošni pogoji v smislu 25. člena in naslednjih zakona o lastnini na delih stavb (prečiščeno besedilo, Uradni list SFRJ, št. 43/65, 57/65), v vseh lastninskih listih nanašajočih se na posamezne dele stavbe pa doslej ni bila vknjižena lastninska pravica ali pravica uporabe, se pri novi vknjižbi etažnega lastnika ne predloži pogodbe o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki; nadomeščajo jo že predloženi splošni pogoji, ki pa jih etažni lastniki lahko spremene s pogodbo o vzajemnih razmerjih. Isto velja za primere, ko so predlogi za vpis etažne lastnine v knjigo »E« prispeli zemljiškoknjižnemu sodišču do uveljavitve zakona o pravicah na delih stavb, to je do vključno 31. julija 1976. 16 Obrazci * primeri vpisov so sestavni del tega navodila. 17 To navodilo prične veljati 1. januarja 1978. leta. Št. P 714-5/77 Ljubljana, dne 25. novembra 1977. 12 Vsak zemljiškoknjižni vložek »E« obsega en lastninski Ust za zemljišče s stavbo (B-l) in toliko lastninskih listov, kolikor ima stavba v ethžni lastnini Republiška sekretarka za pravosodje, organizacijo uprave in proračun Eva Naglič 1. r. VPISOV) Katastrska občina--------------- A - POPISNI LIST Zemljiškoknjižni vložek št. E Prvi oddelek A, Pododdelek A (za zemljiške in skupne dele stavbe) 1 Površina S 1 L OZNAČBA NEPREMIČNINI po kat. E a t« ha a m* £ i 315/1 Stavbišče s stavbo, Lj Staničeva 5 90 dvorišče 8 00 B-l 2 315/1 Stavbišče s stavbo 1 60 dvorišče 2 30 3 315/2 dvorišče 5 00 4 331 dvorišče 1 70 5 315/1 Stavbišče s stavbo 1 60 dvorišče 4 00 OPOMBA: Kar je pod zaporednimi številkami 1, 2, 3 in 4 v tisku podčrtano v črni barvi, je v zemljiški knjigi podčrtano z rdečilom, kar pomeni izbrisano. 1 Drugi oddelek Aa VPISI o. Vlož. dne ............ dn. št....../76 Na podlagi pogodbe o delitvi solastnine v etažno lastnino se vpiše tu od vi. št. 112 odpisana parcela St. 315/1 stavbišče 90 jn2 in dvorišče 800 m- ter stavba Ljubljana, Staničeva 5 sestoječa iz nasl. posameznih delov stavbe: enega posl. lokala v pritljčju, stanovanja v pritličju in stanovanja v prvem nadstropju z garažo v kleti. Načrt posameznih delov stavbe in pogodba o vzajemnih razmerjih je v zbirki listin. 12 2 Vlož. dne ..........dn. št......../76 Po naznanilncm listu št........./.... geod. uprave iz .... se poočiti spre- memba kulture in delitev parcele št. 315/1 stavbišče v izmeri 90 m- in dvorišče v izmeri 800 m" v parcelo št. 315/1 stavbišče v izmeri 160 m-in dvorišče v izmeri 230 m- in parcelo št. 315/2 dvorišče v izmeri 500 m2. Po kupni pogodbi ....... (odločbi SO -...) in odpisnem dovoljenju z dne .... se odpiše pare. št. 315/2 dvorišče v izmeri 500 m2 in pripiše v (nov) vložek (spl. zknj.) št. 100 te k. o. POPISNI LIST — A > Prvi oddelek A, O Pododdelek A1/2 £• (za posamezne dele stavbe) S M E d OZNAČBA NEPREMIČNINE a 6 s« £ Posamezni deli stavbe: 6 i Poslovni lokal v pritličju v izmeri 120 m2, ki ima dva prostora in sanitarije B-2 7 2 Stanovanje štev —, stopnišče vhod v pritličju, v izmeri 90 m2, ki ima tri sobe, kuhinjo in pritikli- ne B-3 8 3 Stanovanje štev , stopnišče vhod v prvem nadstropju, ki ima dve sobi, kabinet in kuhinjo ter garažo v kleti stavbe, vse v skupni izmeri 100 m2 B-4 9 4 Poslovni lokal v prizidku stavbe na severni strani stavbe, ki obsega dva prostora in sanitarije, v skupni izmeri 110 m2 B-5 10 5 Stanovanje štev , stopnišče vhod v drugem nadstropju stavbe v izmeri 92 m2, ki ima tri sobe, kuhinjo in sanitarije Br6 OPOMBA: V opisu stanovanja je potrebno le to čimbolj točno opisati in navajati tudi številko stanovanja (kjer ta obstoja), označbo levo ali desno v nadstropju, če je več stopnišč v stavbi, tudi navedbo stopnišča, vhoda, ipd. ’13 3 Vlož. dne ........... dn. št...../76 Po pogodbi ..... sc tu poočiti pri vi. št. 100 knjižena služnost hoje in vožnje po parceli št. 315/2 v korist parcele št. 315/1. 14 4 Vlož. dne ........ dn. št....../76 Po odločbi SO ...., naznanilnem li- stu in delilnem načrtu se: a) pripiše parcela št. 331 dvorišče v izmeri 170 m2, odpisana od vi. št. E 100 tv k. o.; b) poočiti, da se je pare. št. 331 združila s pare. št. 315/1 in izbrisala ter poočiti sprememba, meje pare. št. 315/1 stavbišče 160 m2 in dvorišče 230 m2 pa novo izmero stavbišče 160 m2 in dvorišče 400 m2. 15 5 Vlož. dne .......... dn. št. .../76 Na podlagi uporabnega dovoljenja (nezn. lista) .. se pripiše prizidek kot posamezni del stavbe v Lj. Staničeva 5 lokal. Načrt posameznih delov stavbe in pogodba o vzajemnih razmerjih je v zbirki listin. 16 6 Vlož. dne .......... dn. št....../76 Na podlagi uporabnega dovoljenja SO .....št...... z dne ...se pripi- še nadzidek v 2. nad. kot. posam. del stavbe v Lj. Staničeva 5 stanovanje. Načrt posameznih delov stavbe in pogodba o vzaj. razmerjih je v zbirki listin. 'ripombe VPISOV) LASTNINSKI LIST — B B-l LASTNINSKI LIST — B B-2 K H S & 17 ii VPISI o S (Primer, kadar sta zemljišče in stavba v zasebni lasti) 1 Vlož. dne ........... dn. št....../76 Po dosedanjem pridobitnem naslovu (darilni pogodbi z dne _______, vlož. dne dn. št..........) in po po- godbi o delitvi solastnine v etažno lastnino z dne ...:. se na zemljišču in skupnih delih stavbe vpisanih v A listu, vknjiži Skupna lastninska pravica za vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe. £ "15 J 1 đez 1 VPISI Pripombe 1 Vlož. dne dn. št ...776 Na lokalu v pritličju stavbe Ljubljana, Staničeva 5 se po dosedanjem pridobitnem naslovu (odločbi SO z dne , vlož. dne , dn. št J ) in po pogodbi o delitvi solastnine v etažno lastnino vknjiži družbena lastnina, in imetnik pravice uporabe Trg. podjetje Špecerija, LASTNINSKI LIST — B B-l LASTNINSKI LIST — B B-3 S- E d . VPISI a ž (Primer, kadar je zemljišče v družbeni lasti, posamezni deli stavbe pa so v družbeni lasti ali v družbeni in zasebni lasti) 1 Vlož. dne ....-...— dn. št. _____/76 Po dosedanjem pridobitnem naslovu (odločbi SO ......, vlož. dne ____ dn. št.....) in po pogodbi o delitvi solastnine v etažno lastnino z dne ---- se na skupnih delih stavbe vpisani v A listu vknjiži skupna lastninska pravica (ali: skupna pravica uporabe; ali: skupna lastninska pravica in pravica uporabe) na vsakokratnega etažnega lastnika vseh posameznih delov stavbe, na zemljišču vpisanem v A listu pa se vknjiži družbena lastnina. i* VPISI * N Pripombe i Vlož. dne dn ftfi Na stanovanju v pritličju stavbe Ljubljana, Staničeva 5 se na podlagi dosedanjega pridobitnega naslova (kupni pogodbi z dne vlož. dne dn. št ) in po pogodbi o delitvi solastnine v etažno lastnino z dne — vknjiži lastninska pra- vica za osebi z imenom a) Franc roj. Lj. Dimiče- va 8 do 1/2 \ b) Marija roj. Lj. Staniče- va 5 do 1/2 ►HIMERI VPISOV) LASTNINSKI LIST — B B-4 S w g P5 b VPISI Pripombe 21 i v 2 Vlož. dne dn. št. V76 Na stanovanju štev stop. vhod v prvem nadstropju stav- be Lj. Staničeva 5 se na podlagi dosedanjega pridobitnega naslova (sklepa sodišča O —, vlož. dne dn. št ) in po pogodbi o delitvi solastnine v etažno lastnino vknjiži lastninska pravica za osebo z imenom Jože, roj. Lj. Staničeva 5/1 22 2 Vlož. dne dn. št. /76 Po darilni pogodbi z dne se vknjiži lastninska pravica za osebi z imenom a) Jože roj. Lj. Staničeva 5/1 do 9/10 b) Pavla — roj. Lj. Staničeva 5/1 do 1/10 OPOMBA: Za zaporedno št. 1 vpisana oznaka »v 2« je v zemlj. knjigi vpisana z rdečilom; v tisku s črno barvo podčrtano ime osebe vknjiž. pod zap. št. 1 pa je v zemlj. knjigi podčrtano z rdečilom, kar pomeni izbrisana LASTNINSKI LIST — B > B-6 Zap. št. VPISI Pripombe i Vlož. dne dn. št 776 Na stanovanju štev , stop — vhod v drugem nadstropju stavbe v Ljubljani, Staničeva 5 se po pogodbi (ali sporazumu, iz- javi s katerim, / s katero etaž- ni lastniki na drugih posam. delih stavbe dovoljujejo etažnemu solastniku vknjiženem v B-4 listu, Pavli nadzidavo stavbe ) v zvezi z uporabnim dovoljenjem SO — , vknjiži lastninska pravica za osebo z imenom Pavla , roj. , Lj. Staničeva 5/2 BREMENSKI LIST — C C-l (za zemljišče in skupne dele stavbe) LASTNINSKI LIST — B B-6 o, . N" VPHtt Pripombe 1 Na lokalu v pritličju prizidka stavbe na severni strani stavbe Lj. Staničeva 5, se po pogodbi (ali sporazumu, s katerim preostali etažni lastniki dovoljujejo etažnemu solastniku vknjiženem v B-4 listu Jožetu prizldavo ) v zvezi z uporabnim dovoljenjem SO , vknjiži lastninska pravica za osebo z imenom Jože, roj. Lj. Staničeva 5/1 JH 1 1 "daz vme Pripombe 1 Vlož. dne - dn. št /76 Na podlagi odločbe SO - - v zvezi s pogodbo o delitvi solastnine se na zemljišču v družbeni lastnini, na katerem stoji stavba Lj. Staničeva 5, vpisana v A listu, vknjiži skupna trajna pravica uporabe v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe. 2 Vlož. dne dn. št ...776 Na podlagi odločbe SO (26. čl. Zakona o razlastitvi) ali: na podlagi pogodbe se na zemljišču v skupni lasti (ali: v skupni uporabi) ustanovi služnost polaganja vodovodnih cevi , postavitev antene na strehi, vzdržev. instalacij v korist upravičenca , in vsakokrat- nega njegovega pravnega naslednika. IMERI VPISOV) BREMENSKI LIST — C 0-4 & 27 28 I« VPISI I £ 1 Vlož. dne ............. dn. St....../76 Na podlagi kreditne pogodbe z dne ____ se vknjiži zastavna pravica na stanovanju vpisanem v A1/2 listu pod zap. St. 3, last Jožeta .. (B-4) za posojilno terjatev v zn-'sku 20.00J din s 5 0/o letnimi obrestmi do izplačila kredita V korist ............-... banke iz __________ 2 Vlož. dne -............ dn. St......776 Na podlagi darilne pogodbe z dne .... se vknjiži služnost stanovanja vpisanega v A 1/2 listu pod zap. St. 3 last Jožeta , roj. dne ...... 1950 (B-4) v korist Jožeta ....., roj. dne .... 1920, Lj. Staničeva 5/1 Katastrska občina POPISNI LIST Prvi oddelek A, Pododdelek A1/2 (za posamezne dele stavbe) o d. . NS \ OZNAČBA NEPREMIČNINE Pripombe 1 Posamezni deli stavbe: Poslovni lokal v pritličju levo v iz- meri 320 m1, ki ima štiri prostore in sanitarije B-2 2 i oslovni lokal v pritličju desno v izmeri 140 m2, ki ima dva prostora in sanitarije B-3 3 . Stanovanje št. — stopnišče, 4 vhod v prvem nadstropju levo, ki ima tri sobe in kuhinjo ter sanitarije v skupni izmeri 80 m* B-4 do izpuščeno — B-5 7 do 8 8 stanovanje št. , stopnišče vhod — v četrtem nadstropju des- no, ki ima tri sobe in kuhinjo ter sanitarije v skupni izmeri 82 m* B-9 A POPISNI LIST Zemljiškoknjižni vložek St _______ E Prvi oddelek A, Pododdelek A1/1 (za zemljišče in skupne dele stavbe) Štev. 1 pare. OZNAČBA NEPREMIČNINE Površine po kat. Pripombe ha a m* 1 229 Stavbišče s stavbo, Ljubljana, Prešernova 99 dvorišče 2 3 00 40 B-l Dragi odđeMl X, n” v«ai Pripombe I 34 1 Vlož. dne _ dn. št -Na podlagi dosedanjega pridobitnega naslova (odločbe SO v zvezi z uporabnim dovoljenjem) se vpiše tu od vL št. 1230 odpisana parcela št 229 stavbišče 200 m» in dvorišče 340 m2 ter stavba, Ljubljana, Prešernova 99, sestoj eča iz dveh poslovnih lokalov in osmih trisobnih stanovanj. Načrt posameznih delov stavbe je v zbirki listin. 35 2 Vlož. dne dn. št /76 V zvezi z vknjižbo etažnega lastnike pod zap. št. 2 v B-4 listu se predloži pogodba 0 vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki ter je v zbirki listin. ■ ISOV) LASTNINSKI LIST — B B-l £ o M E > LASTNINSKI LIST B-4 | E s VPISI 1 w g n VPISI E o E K 5« S 38 i Vlož. dne dn. št 776 (Primer, kadar sta zemljišče in stavba v družbeni lastnini, posamezni deli stavbe pa so v družbeni in zasebni lastnini) • Na stanovanju št stopnišče vhod - , levo v prvem nadstropju stavbe, Lj. Prešernova 99, se na podlagi dosedanjega pridobitnega naslova (odločbe SO , pogodbe 1 Vlož. dne dn. št. /76 - v 2 v zvezi z uporabnim dovoljenjem SO ) vknjiži Po dosedanjem pridobitnem naslovu (odločbi SO , pogodbe v zvezi z uporabnim dovoljenjem) se 39 9 družbena lastnina in imetnik pravice uporabe Gradbeno podjetje (investitor) na skupnih delih stavbe, ki je vpisana v A i/2 listu, vknjiži skupna pravica uporabe in skupna lastnin- Po kupni pogodbi z dne se vknjiži lastninska pravica za osebo ska pravica za vsakokratnega etažnega lastnika na posameznih delih stavbe, na zemljišču vpisanem v Franc , roj. Lj. Prešernova št. 99 OPOMBA: za zaporedno št. 1 vpl- A i/i listu pa se vknjiži družbena lastnina. sana oznaka »v 2« je v zemljiški knjigi vpisana z rdečilom; prav tako je v zemljiški knjigi z rdečilom podčrtana oznaka »družbena lastnina« in ime imetnika pravice uporabe vknjiženo pod zaporedno št. 1, kar pomeni »izbrisano«, ker je postal novi etažni lastnik občan. LASTNINSKI LIST — B B-2 a . S" VPISI Pripombe 37 i Vlož. dne dn. št 776 Na poslovnem lokalu levo v pritličju stavbe, Ljubljana, Prešernova 99, se na podlagi dosedanjega pridobitnega naslova (odločbe SO , pogodbe v zvezi z uporabnim dovoljenjem SO -..) vknjiži družbena lastnina in imetnik pravice uporabe Gradbeno podjetje (investitor) I.ASTNINSKI LIST — B B-9 VPISI Pripombe 40 1 Vlož. dne dn. št. 776 Na stanovanju št , stopnišče vhod desno v četrtem nad- stropju stavbe, Lj. Prešernova 99, se na podlagi dosedanjega pridobitnega naslova (odločbe SO, pogodbe v zvezi z uporabnim dovoljenjem SO ), vknjiži družbena lastnina in imetnik pravice uporabe Gradbeno podjetje (investitor) 1400. Na podlagi 2. točke drugega odstavka in 1. točke tretjega odstavka 48. člena zakona o evidencah na področju dela (Uradni list SFRJ, št. 2-12/77) izdaja republiški sekretar za delo PRAVILNIK o določanju sredstev in obrazcev za vodenje evidenc na področju dela 1. člen S tem pravilnikom se določajo sredstva in obrazci za vodenje evidenc na področju dela, ki jih vodijo skupnosti za zaposlovanje in sicer: — evidenca o osebah, ki iščejo zaposlitev, — evidenca o potrebi po delavcih, — evidenca o sklenitvi delovnega razmerja, — evidenca o letnih potrebah po kadrih, — evidenca o državljanih SFRJ, ki so začasno zaposleni v tujini, — evidenca o tujih državljanih in osebah brez državljanstva, ki so zaposlene v Socialistični republiki Sloveniji. 2. člen Evidenca o osebah, ki iščejo zaposlitev se vodi na obrazcu DOK na podlagi javnih listin in izjave, ki jo da oseba, ki išče zaposlitev in se prijavi skupnosti za zaposlovanje. 3. člen Evidenca o osebah, ki iščejo zaposlitev, se za posamezno osebo neha voditi: — ko se oseba zaposli, — ko se sama odjavi, — če je črtana iz evidence. Oseba, ki išče zaposlitev, se črta iz evidence v naslednjih primerih: — zaradi ugotovljene popolne nezmožnosti za delo, — zaradi upokojitve, — zaradi izpolnitve starosti 65 let (moški) oziroma 60 let (ženska), — zaradi vključitve v redno šolanje, — zaradi prestajanja zaporne kazni daljše od 6 mesecev, — z dnem pričetka samostojnega opravljanja dejavnosti z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, — zaradi preselitve na območje druge skupnosti za zaposlovanje, — zaradi nerednega javljanja pri skupnosti za zaposlovanje v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov skupnosti za zaposlovanje, — zaradi smrti. 4. člen Organizacije in delovni ljudje, ki uporabljajo dopolnilno delo drugih delavcev, iz prvega odstavka 2. člena zakona o evidencah na področju dela (Uradni list SFRJ, št. 2-12/77) pošiljajo skupnosti za zaposlovanje prijavo o potrebi po delavcu in poročilo o sklenitvi delovnega razmerja na obrazcu PD. 5. člen Evidenca o potrebah po delavcih se vodi s kartotečnim hranjenjem vseh prijav potreb po delavcih po poklicih iz šifranta in s pomožno kartoteko na obrazcu PD-e. 6. člen Evidenca o letnih potrebah po kadrih zajema naslednje podatke: — ime in naslov organizacije oziroma delovnega človeka, ki uporablja dopolnilno delo drugih delavcev, — šifro dejavnosti, — registrsko številko zdravstvenega zavarovanja, — število zaposlenih na dan 1. v mesecu javljanja, — planirano število dodatnih (novih) potreb po delavcih, pripravnikih in učencih, — število štipendistov na dan 1. v mesecu javljanja, — število štipendistov, za katere bodo razpisane štipendije, — predvideno število delavcev, katerih delo ne bo več potrebno. Evidenca iz prejšnjega odstavka se vodi na podlagi prijave letnih potreb po kadrih, ki jih pošiljajo organizacije in delovni ljudje, ki uporabljajo dopolnilno delo drugih delavcev, skupnosti za zaposlovanje na obrazcu LP. 7. člen Evidenca o državljanih SFRJ, ki so začasno zaposleni v tujini se vodi na obrazcu E-l. Evidenca iz prejšnjega odstavka se vodi na podlagi prijav in poročil, ki jih pridpisuje Zvezni komite za delo in zaposlovanje in jih skupnostim za zaposlovanje pošiljajo državljani SFRJ, ki so začasno zaposleni v tujini, občani,, ki odhajajo na začasno delo v tujino in organizacije združenega dela, ki napotijo svoje delavce na začasno delo v tujino za izvajanje investicijskih del oziroma na podlagi poslovno-tehničnega sodelovanja s tujimi poslovnimi partnerji ter poročil oziroma podatkov o vrnitvi delavcev z začasnega dela v tujini. 8. člen Evidenca o tujih državljanih in osebah brez državljanstva, ki so zaposlene v Socialistični republiki Sloveniji, se vodi na obrazcu TD v obliki knjige. Evidenca iz prejšnjega odstavka se vodi na podlagi prijav o tujcih, zaposlenih v Socialistični republiki Sloveniji, prijav o spremembi podatkov o zaposlenih tujcih in prijav o prenehanju dela tujca, ki jih pošiljajo organizacije in delovni ljudje, ki uporabljajo dopolnilno delo drugih delavcev, skupnosti za zaposlovanje ter na podlagi prijav tujcev pri skupnosti za zaposlovanje, da iščejo zaposlitev. 9. člen Prijava o tujcu, zaposlenem v Socialistični republiki Sloveniji se pošlje na obrazcu TD-z, prijava o spremembi podatkov o zaposlenem tujcu na obrazcu TD-s in prijava o prenehanju dela tujca na obrazcu TD-p. 10. člen Obrazci za vodenje evidenc DOK, PD, PD-e, LP, E-l, TD, TD-z, TD-s in TD-p so sestavni del tega pravilnika. 11. člen Navodila za vpisovanje podatkov v obrazce iz tega pravilnika izda Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. 12. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje. St. 03-10-1/77 Ljubljana, dne 28. novembra 1977. Republiški sekretar za delo Pavle Gantar 1. r. Ki- roKe- S 2KoN H »J e 5 «5 I £ 5 c s 01 S DOK Priznano DN (DP) 1 Karakteristični znak 2| I 1 I 1 1 1 1 1 1 1 24 1 3 m 2 6 m 3 9 m 4 12 m 5 nad 12 m 7 DP 28 1 1 2 Priimek in ime 12 | || | | | | | 1 1 1 1 1 1 1 1 II 1 f 25 Pravica od 29 1 1 1 1 1 1 1 3 Spol 1 M 2 2 33 J 1 26 pripada do 35 1 1 1 1 1 1 1 4 Datum in kraj rojstva (kraj, občina, SR oz. SAP) 34| 1 1 1 1 1 1 27 4 5 41 1 1 5 Narodnost 40 1 1 1 28 42 U Poklic 421 M | Šolska Izobr. Naslov prebi- vališča stalnega začasnega Zakonsko — i ---- stanje 1 samski 2 poročen 3 razvezah 4 vdovec 55 število vzdrževanih 56 57 članov OD ......SD ........ 5« I Velikost 58 59 posestva IZ .......OD .... 60 SD Gl ... SG.. Število obrti 62 OD . 63 ... SD . ,58| J Redni dohodki 65 OD 66 .... SD 65 I I Delovno razmerje prenehalo dne zaradi 74 I Datum prijave pri skupnosti 76 MII Skupna delovna doba ......l.....m Specialnost v poklicu 121 | I I I m 20 Zaposlitev, Ul Jo Išče 1 prva g ponovna 3 . ^os?tre“go 1 nedol. 2 dol. 3 kr. 4 soz. 5 prlpr. 1 D [ 2 M J 3 S I 4 J I 5 T 23 1 1 9 1 rehabilitiran 2 nerehabllitlran 3 odločba 4z 1 — -a------------------—----------------------—----- . - ! 1VVI 2VMI 3DI 4KM 5OI 44 1 leluli 2vld 3OTP 4GIC, 5DI' gKDT 7KTP 45 j lil 2Ut 3Hla 4111 b'giv sv 7VI gvii 9 osi 46 j ____________47| I Vzroki težje zaposljivosti 1. Priučevanje I Napoten 2. Funkc. uspos na 1 2 3 4 5 6 dne 4g j l. Prek'vaMikf' I Tp'etinU-2 todh osnovno I —3 dovršil dne 50 j 5" 6' c ftd. poklicno | usposobil | se je za _5t M_ | Odklonil zaposlitev zaradi 56 | | 38 dne Crtan iz____________________ evidence zaradi zaposlitve __________ oz drncih vzrokov s posredovanjem skupnosti IDA 531 I I I I I 64 | | ONE 66 | ID 2M 3S 4BIH 5CG 6H 7M 8SR 9’T 1 nedol. 2 dol. 3 kr. 4 sez. 5 prlpr. 63 I I 73 I Kraj, ulica In h. št. 7 o hj H O o ■O «8 ti « •s -o 3 U 1 2 1 ponoči popoldne dopoldne •S g S >2 a > o ti š i i £ I? a. > niap ex «u u^J^s ou)qjq ipn) iu[odzi o 'c cd > o c ro GO D- "m O C s a ta 9 > o o "m ai c "S 'o 5 O) o D Ć 0 11« IS 5!« 3 e S -o >N M fsS ® = 5" o5 -g__ ss tlš p li SiS _ ^ »ž fil ea ■” = E « ■o “ °l 1w 13 °<0 sr 11 X 2 > •d 4< c E "S ■2S c E 8 € »as N OO -O fl) C o o c c TJ T3 TJ O O TJ <0 5 1 S 1 Oj s CO . N id to m efSgg S o-” -bsS £3^=5 t s > e rt S^H d ”3 e! aa "3 « >7? ■O« 5S I1 °ro ^ 66 .§š So 2n 3 •O o o N £ 0, 1 0) iti ds ti 2 t; ai Sgač-afl •5> U O & , 2 ! D< i cd i* ir 51 i;= ^ -g 3 N'l nQ 2§ Oj •»-« ra bc ▻ d @> > 5 ^ y "ai o T) c 3 H 3 .ti O ^5 3 .s ° a'cSb > , :5 73 c « a > e ^ #! - 8 «D Si-I I 3 i- .« lEI Q ^ = N ,—i.S O @ m a •” c y c g •E.1 o, 8 |rtj N o H I a| I -s IšElg alElg a E o* u > CB r n e š-s-hii: O-0 “gS 5 N « =22 I £3 1-4 © o. Bh PSO as a, V rt P. "m rt ti *rt s aT 8 > 8 > rt 'ti N bč a, PS cd •S " k3 --§ — 25 s ti > ■ rt _ 57" 73 - i «i 3 te o o a N o •o § "S 5 ■<< co co IP* o ti o s M ti o £ C/D 8 Se S •o % 73 s ti «S3 N O KJ 73
  • N >■ 1 S Ih tO Pt N •o co t-: T-4 r-J bi o c. hc /3 y 5) 2 o t/3 pci 8 co m* a P 13 P. M O rt OBRAZEC PD SPOROČILO 1. O SKLENITVI DELOVNEGA RAZMERJA DELAVCU PRIPRAVNIKU UCENCU (4. del, prva stran) (v ustrezno okence vpišite znak X) 4. del Za oddajo pri Skupnosti zdrav, zavarovanja 2. Ime, kraj In naslov prijavitelja MP SZ 4. Šifra dejavnosti 6. 7. ali MIN 3. občina-------- Milili 5. Reg. št. zdrav. zav. poklic iz šifranta 8. Kratek opis del oz. nalog 9. Dodatna strokovna usposobljenost 10. Potreba je 11. Starost 12. Spol 13. Stanovanje nadomestna zaradi: 1 dodatna (nova) do 18 let nad 18-30 let nad 30 let M z M ali 2 -ii dru- žin- sko sam- sko sku- pin- sko odhoda delavca (fluktuacija) smrti ali Izaradi povečanja upokojitve! števila delavcev 1 14. Zaposlitev bo za nedoločen čas za določen čas sezonska z delovnim časom do 3 mes. nad 3—6 mesecev nad 6—10 mesecev polnim krajšim od polnega št. ur: 15. Približni mesečni OD din 18. Rok zal od dne kritje > 17 i i i Reg. št. Datum prijave VK (11. 12, 13) 1 1 1 1 prijave 25. Spornčamn vam, da jp dn^ oll M M 26. Sklenil delovno razmerje tov 15"l 1 27. | M | | 2 I23. roj. leta .... občina (republ.) _______17 MM 29. Stanujoč(a) v občini (republiki)_________________ 30. Po poklicu _______a______________________________ 26 I I 31. Zaposleni delavec je neposredno iz: !_l_j druge OZD (TOZD) v Sloveniji v občini............... I 2 I šolanja I 3 I druge republike SFRJ I 4 I tujine I 5 I delovnih rezerv 1 I je v del. razmerju v drugi OZD 32. Zaposlen je bil I 1 I ni bil I 2 I prijavljen pri Skupnosti za zaposlovanje 33. Zaposlitev delavca je prva !_!_!, ni nrva I 2 I 34. Storno I 1 I 31 M 32 MJ 34 M 35 M 36 Li datum MP podpis OBRAZEC PD-e (prva stran) OBRAZEC PD-e SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE OBRA5SEC LP (prva stran) Obrz. LP — I Prijava potreb po kadrih v letu 19— izpolni skupnost za zaposlovanje 1. Ime in naslov prijavitelja: .... 2. Šifra dejavnosti: ------------ 3. Reg. št. zdr. za v. ---------------- 4. število zaposlenih: ......... 5. V letu 19 bodo znašale dodatne (nove) potrebe ........delavcev, pripravnikov in učencev, ki jih izka- zujemo v tabelah I, II, III in VI: I. POTREBNO ŠTEVILO NOVIH DELAVCEV BREZ STROKOVNE ŠOLE (delavcev brez poklica — pomožnih (PK) delavcev raznih strok) Šifra poklica VK i Poklic iz šifranta SKUPAJ sez. d. delavci brez poklica VK i • • • e^e^e • • •^^• m •••»••••••••«•»,»« ___I 39 J VK i 23l I I. 1 I 27 j________1 42l I I VK 1 II. POTREBNO ŠTEVILO NOVIH DELAVCEV S SREDNJO. OBRAZEC LP (druga stran) VIŠJO IN VISOKO SOLO — BREZ PRIPRAVNIKOV: Zap. št. Poklic iz šifranta Šifra poklica SKUPAJ od tega sez. d. 1 2 l 3 4 5 6 7 8 9 10 - - " - ' ' ' ' 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 III. POTREBNO ŠTEVILO PRIPRAVNIKOV (S SREDNJO. VIŠJO IN VISOKO Zap. št. Poklic iz šifranta Šifra poklica SKUPAJ 1 - 2 3 4 5 6 7 A * 9 8 VK lili 4 11 J 1 1 1 1 I ! 1 1 1 1 1 2 ,1 1 I 301 1 3r ! 1 1 1 1 J i i 1 1 421 i 4, i ! 1 1 ! 1 J 1 M I 541 I 1 i i ii 1 1 sal 1 1 1 63 1 661 1 I 1 J 71 1 1 1 J ! 1 1 VK 1 4 |2| It MII 1 23 III , i j 30 1» 39 1 J 47 51 | 54 1 59 63 | 65 71 75 im VK i 4|3| 18 Hill 23 m 1 27 | 30 35 39 42 J 51 54 59 63 66 „ 75 VK ,1 4 <1 „ lili t>:J UH 27 l 30 35 '39 42. 47 51 54 59 i 63 66 711 75 IZOBRAZBO), VK i 5 1 IV. ŠTIPENDISTI, KI JIH ZE STIPENDIRATE NA DAN OBRAZEC LP (tretja stran) V. POTREBNO ŠTEVILO ŠTIPENDISTOV, ZA KATERE BODO RAZPISANE STIPENDIJE V LETU 19...-..- Zap. št. Poklic iz šifranta Šifra poklica SKUPAJ vk,I6M j iti I i j i m 1 - - - - 2 2 J 31L 39I . 3 34 _ 4 JJJJJ1 JIH II * 5 VI. POTREBNO ŠTEVILO NOVIH UČENČEV (Vpišite poklic, katerega se bodo učili) Zap. št. Poklic iz šifranta Šifra poklica SKUPAJ od tega ženske VK 1 - - - - - 13 Hill., II 2 29 1 H 371 . -■ 3 40 45 50 J 4 51 59 5 62 67 70 r VII. PREDVIDENO ŠTEVILO DELAVCEV, KATERIH DELO NE BO VEC ,POTREBNO V LETU 19 Zap. št. Presežki Število delavcev s strokovno izobrazbo JIIUIIUIIUIIL visoko višjo sred- njo po- klicno brez strok, izobr. pomožni brez poklica 1 1. polletje 2 2. polletje 36, _ 39. „ _ 42., 45 _ 48 3 SKUPAJ 54. „ - 57, 60. „ 63 66 Kratko opišite vzroke: si. 69. EVIDENČNI LIST OBČANA, KI JE ZAČASNO ZAPOSLEN V TUJINI OBRAZEC E-l (prva stran) a) Podatki o delavcu na delu v tujini 1. Priimek in ime.......... 2. Spol: 1. moški (za poročene tudi priimek pred sklenitvijo zakonske zveze) 2. ženski 3. Dan, mesec in leto rojstva: ......... dan leto 4. Kraj rojstva: kraj .........................................*...................... občina ............................................-................. republika oziroma avtonomna pokrajina ............................... 5. Zadnje stalno prebivališče v SFRJ: kraj .................................. ulica .................... št........ občina republika oz. avtonomna pokrajina .................................................. 6. Zakonsko stanje: 1. samski-a 2. poročen-a 3. razvezan-a 4. vdovec-a 7. Šolska izobrazba: ................................................................. 8. Stopnja strokovne usposobljenosti: ............................................................... 9. Poklic pred odhodom v tujino: ............................................... šifra: 10. Delovna doba do odhoda v tujino:.... dni........mesecev......let 11. Država zaposlitve: ................................................................ 12. Način zaposlitve v tujini: 1. s posredovanjem skupnosti za zaposlovanje 2. z napotilom jugoslovanske organizacije združenega dela 3. na drug način 13. Ali je občan — nabornik-obveznik DA NE — oseba v rezervnem sestavu DA NE 14. Člani ožje družine, ki žive v SFRJ in jih preživlja: Ime in priimek Datum rojstva Sorodstvo Stalno prebivališče (kraj, ulica in št.) Člani ožje družine, ki so z njim v tujini in jih preživlja: Ime in priimek Datum rojstva Sorodstvo Začasno prebivališče v tujini (kraj, ulica in čt.) OBRAZEC E-l (druga stran; 15. Družinski člani, ki so zdravstveno zavarovani v breme tujega nosilca zavarovanja: Družinski člani, ki so ostali v SFRJ Ime in priimek Datum rojstva Sorodstvo Stalno prebivališče (kraj, ulica in št.) ! Družinski člani, ki so z njim v tujini Ime in priimek Datum rojstva Sorodstvo Začasno prebivališče v tujini (kraj, ulica in št.) * 16. Številka potnega lista: datum izdaje:.............................................. ime organa, ki je izdal potni list:........................ rok veljavnosti: .......................................... 17. Datum odhoda na delo v tujino: ........ dan ....... mesec.......leto 18. Državljanstvo, ki ga je delavec sprejel, če je sprejel poleg državljanstva SFRJ šc katero drugo državljanstvo ............................................................................................................ datum sprejema tujega državljanstva: ........................................................................ 19. Ime (firma) in naslov tujega delodajalca: 20. Poklic, s katerim se ukvarja v tujini: 21. Kraj in naslov stanovanja v državi zaposlitve: kraj .................................................ulica....................................St. 22. Ime in naslov tujega nosilca zavarovanja (bolniške blagajne) pri katerem je delavec socialno zavarovan: 23. Datum vrnitve z dela v tujini:....dan.......mesec.........leto / 24. Skupen čas, prebit na delu v tujini .... dni ..... mesecev ....... let , 25. Ali se je pred odhodom iz SFR Jugoslavije prijavil skupnosti za zaposlovanje: kdaj:*.........................-....,............ kateri: ........................................... 26. Ali je kdaj prej prijavil začasno zaposlitev ali prebivanje v tujini diplomatskemu ali konzularnemu predstavništvu SFR Jugoslavije v tujini: kdaj: ........................................... kateremu: ......................................... 27. Ime in naslov organizacije združenega dela, ki ga je napotila na delo v tujino OBRAZEC E-l (tretja stran) b) Podatki o posredovanju pri zaposlitvi v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji: 1. Ali delavec želi, da mu skupnost za zaposlovanje t> « NE posreduje pri zaposlitvi v SFR Jugoslaviji 2. Kakšno zaposlitev išče (dela oziroma naloge) ........................................................... 3. Kje išče zaposlitev: 1. v kraju stalnega prebivališča 2. na območju skupnosti za zaposlovanje 3. na območju republike 4. izven območja republike 4. Dela, za katera se je usposobil z delom v tujini: 5. Stopnja strokovne izobrazbe, ki si jo je pridobil z delom v tujini: 6. Strokovna usposobljenost, pridobljena z delom v tujini: 7. Datum, kdaj lahko sprejme ponujeno zaposlitev: .............................................................. 8. Ali je bila delavcu ponujena zaposlitev in kolikorat: 1. DA 2. NE 3. enkrat 4. dvakrat 5. trikrat 6. večkrat 9. Ali je delavec sprejel ponujeno zaposlitev DA NE 10. Datum zaposlitve v SFR Jugoslaviji: ........ dan ......... mesec ....... leto 11. Ime in naslov organizacije oziroma delovnega človeka, ki uporablja dopolnilno delo drugih delavcev, pri kateri se je zaposlil: SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE OBRAZEC TD-z Reg. št. prijave PRIJAVA O ZAPOSLENEM TUJEM DRŽAVLJANU OZIROMA OSEBI BREZ DRŽAVLJANSTVA 1. Priimek in ime:... (za poročene tudi priimek pred sklenitvijo zakonske zveze) 2. Spol: 1. moški 2. ženska 3. Datum rojstva ........ dan ...... mesec ...... leto 4. Država in kraj rojstva: država..................................... kraj ............................. 5. Državljanstvo:.......................................................................................... 6. Zakonsko stanje: 1. samski-a 2. poročen-a 3. razvezan-a 4. vdovec-a 7. Šolska izobrazba:..................................................................................... 8. Poklic (specialnost): ................................................................ šifra J I I poklic iz šifranta 9. Delo oziroma naloge, ki jih opravlja: ................................................................ 10. Država, iz katere je prišel:......................... 11. Datum prihoda: ------- dan ____mesec leto 12. Položaj ob prihodu: 1. zaposlen 2. nezaposlen 13. Ime in naslov organizacije oziroma delovnega človeka, ki uporablja dopolnilno delo drugih delavcev, pri katerem je tuji državljan zaposlen (prijavitelj): Ime: ... Naslov: Šifra delavnosti III Občina 14. Ali se je zaposlil: i. kot tujec, ki ga je angažirala tuja organizacija 2. kot tujec, ki je prišel, da se zaposli v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji 3. kot tujec, ki uživa politično pribežališče 4. kot tujec, ki je bil rojen v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji 5. kot družinski član oseb, zaposlenih pri tujih diplomatsko-kpnzularnih predstavništvih v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji ’ 6. kot drugo 15. Datum sklenitve delovnega razmerja: .......... dan ...... mesec ....... leto 16. Naslov najbližjega sorodnika tujca v tujini: ................................. ■ 17. Naslov tujca v SFR Jugoslaviji: SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE OBRAZEC TD-s Reg. št. prijave PRIJAVA O SPREMEMBI PODATKOV O ZAPOSLENEM TUJEM DRŽAVLJANU OZIROMA OSEBI BREZ DRŽAVLJANSTVA X. Ime, kraj in naslov prijavitelja / 2. Občina.............................................3. Šifra dejavnosti 4. Priimek in ime zaposlenega tujca: 5. Datum rojstva: ........ dan ....... mesec ....... leto 6. Datum in registrska številka prijave zaposlitve pri skupnosti za zaposlovanje: .... reg. št. •' !' ‘ " • • _ i • 1 7. Nastala spremeba podatkov: PREJŠNJI PODATEK NOVI PODATEK 1 9. Datum nastanka spremembe: ..... dan .... mesec ..... leto SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE l OBRAZEC TD-p Reg. št. prijave PRIJAVA O PRENEHANJU DELA TUJEGA DRŽAVLJANA OZIROMA OSEBE BREZ DRŽAVLJANSTVA 1) Ime, kraj In naslov prijavitelja 2) Občina ......................................................... 3) Šifra dejavnosti i_____1 I I I 1 . ' i 4) Priimek in ime zaposlenega tujca: ..................................................................... 5) Datum rojstva: ....... dan ..... mesec ........ leto 6) Datum in registrska številka prijave zaposlitve pri skupnosti za zaposlovanje: ........................ ............................................................................. reg. št. 7) Datum prenehanja delovnega razmerja: .......... dan ..... mesec ...... leto s S) Delovno razmerje prenehalo zaradi: ............................................................;........ I 1481. Na podlagi 22. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72 in 35/72) so sklenili predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov SPORAZUM o spremembi zadržanih cen azbest-ccmcntnih izdelkov l 1. Predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov so dne 29. septembra 1977 sklenili in podpisali sporazum o spremembi zadržanih cen azbest-ce-mentnih izdelkov s tem, da se sedanje proizvajalčeve cene teh izdelkov lahko povečajo linearno največ za 8 e/o ob nespremenjenih prodajnih pogojih in po cenikih, ki so sestavni del tega sporazuma in se nahajajo v Gospodarski zbornici Slovenije. 2. Udeleženci tega sporazuma se zavezujejo, da bodo prodajali oziroma kupovali izdelke iz prve točke tega sporazuma po cenah in ob pogojih kot to določa sporazum. 3. K temu sporazumu je dal soglasje Zavod SRS za cene s svojo odločbo št. 021-07/77 z dne 24. novembra 1977. 4. Zvišanje cen azbest-cementnih izdelkov po tem sporazumu se lahko uporablja takoj oziroma od 24. novembra 1977. Predstavnik proizvajalcev: Salonit — industrija cementa in azbest-cementa Anhovo. Predstavniki kupcev — potrošnikov: »Krivaja« Zavidoviči, Panonija — TOZD »Agrosavez« Sombor, Gramat — TOZD >Veletrgovina« Zagreb, Agrovojvo-dina — TOZD »Vodo i elektro instalacije« Novi Sad, Catal Štip, Kosovo drvo — TOZD »Preklctje« Peč, Ku-rivdprodaja Ljubljana, Slovenijales trgovina Ljubljana, Unipromet Sarajevo, Drvoimpex Titograd, Gra-mex Ljubljana, Dom smreka Maribor, Dom Rijeka, T. P. »Obnova« Lističa — TOZD »Veletrgovina« Zagreb, Instalotehna Zagreb, »Kopaonik« TOZD »Kopao-nik — Velikoprodaja« Beograd, Metalka Ljubljana, Merkur Kranj. 1402. . Na podlagi 27. člena samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini in SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 je sprejela skupščina skupnosti na seji 15. novembra 1977 , SKLEP o ugotovitvi veljavnosti saihoupravnega sporazuma e skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini in SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 I Skupščina skupnosti ugotavlja, da je več kot dve tretjini udeležencev sklenilo samoupravni sporazum o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini in SR Sloveniji za obdobje 1976—1980. Skupščina ugotavlja, da je samoupravni sporazum skladno s 27. členom sklenjen. II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. ■ Št. 016-2/77 Ljubljana, dne 15. novembra 1977. Skupščina skupnosti socialnega skrbstva Slovenije Predsednik Franc Dolenc 1. r- . ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1403. Na podlagi 122. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) ter 1. in 9. člena odloka o postopku in načinu označevanja imen ulic, cest, trgov in naselij ter zgradb na ureditvenem območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 26/75) je Skupščina mesta Ljubljane na 39. seji zbora občin dne 24. novembra 1977 sprejela ODLOK o določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na ureditvenem območju mesta Ljubljane 1. člen Na območju občine Ljubljana Bežigrad: e Spremeni se: 1. Dosedanji Samovi ulici se spremeni opis tako, da poteka od Titove ceste proti jugozahodu do železniškega nadvoza. 2. Dosedanji Podmilščakovi ulici sc spremeni opis tako, da poteka od križišča Samove ulice in Parmove ulice proti severu do Vodovodne ceste. 3. Dosedanji Parmovi ulici se spremeni opis tako, da poteka od gorenjske železniške proge proti severu do Samove ulice in Podmilščakovc ulice. Dopolni se: Dosedanji Severjevi ulici se spremeni ime v Ulico Staneta Severja. 2. člen Na območju občine Ljubljana Šiška: Na novo se imenuje: 1. Ulica, ki se odcepi od Sojerjeve ulice med hišo št. 25 in 27 in poteka v dveh zavojih proti jugovzhodu do ploščadi med novimi bloki, se imenuje Klopčičeva ulica. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. št. 015-2/77 Ljubljana, dne 24. novembra 1977. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. f, 1404. Na podlagi 5. Člena odloka o pooblastilu Ljubljanskega geodetskega biroja in Ljubljanskega urbanističnega zavoda za opravljanje storitev v zadevah geodetske službe na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 4/77) in 21. ter 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 38. seji zbora združenega dela dne 24. novembra 1977 in na 38. seji zbora občin dne 27. tobra 1977 sprejela SKLEP o soglasju k najvišjim cenam za opravljanje storitev v zadevah geodetske službe na območju mesta Ljubljane I Ljubljanskemu geodetskemu biroju in Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu se daje soglasje k najvišjim cenam za opravljanje storitev v zadevah geodetske službe na območju mesta Ljubljane. Urne cene v storitvah, ki so normirane (2. člen odloka o pooblastilu Ljubljanskega geodetskega biroja in Ljubljanskega urbanističnega .zavoda za opravljanje storitev v zadevah geodetske službe na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 4/77) so: a) za delokrog z visokošolsko izo- din brazbo 200 b) za delokrog z višješolsko izobrazbo 170 c) za delokrog dela s srednjo šolsko izobrazbo 150 d) za delokrog dela za geodetskega risarja 95 e) za delokrog dela za figuranta — šoferja 60 Posebej se zaračunajo pripadajoči dejanski stroški za porabljeni material. II Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Celje za leto 1976, ki izkazuje: din din Skupnih dohodkov 86,151.585 od tega izločeno v rezervo 829.334 — izločeno na račun solidarn. 1,236.000 — Izločeno na posebni račun upravnih organov 2,317.821 porabljeno za dejavnosti proračuna 81,849.466 skupaj porabljeno 86,232.621 2. člen Proračunski primanjkljaj v znesku 81.036 dinarjev se poravna iz sredstev občinskega proračuna za leto 1977. 3. člen Ker niso bili doseženi kalkulativnl dohodki po družbenem dogovoru, se za solidarno prelivanje sredstev uporabijo sredstva rezerv občine v znesku 479.000 dinarjev. Sprejme se zaključni račun sredstev rezerve občine za leto 1976, ki izkazuje: din skupnih dohodkov 3,938.257 in skupnih izdatkov 1,908.931 saldo računa 31. 12. 1976 2.029,326 • • 5. člen Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna občine Celje je sestavni del tega odloka. 6. člen St. 38-8/77 Ljubljana, dne 24. novembra 1977. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. Inž. 1. r. CELJE Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-12/77-2 Celje, dne 17. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1405. Občinska skupščina Celje je po 35. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 146. členu statuta občine Celje na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. novembra 1977 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Celje za leto 1976 Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna občine Celje za leto 1976 A. DOHODKI Dohodki Plan za 1976 Realizacija 1976 Ind. 3 : 2 1 2 3 4 Vrsta 1 — davki na dohodek in davek iz OD Davek iz OD iz delovnega razmerja 28.008 Davek iz OD iz kmetijske dejavnosti Davek iz OD od samostojnega opravljanja obrtnih in 1,700.000 1,849.946 109 drugih gospodarskih dejavnosti 14,100.000 14,086.731 100 Davek iz OD od avtorskih pravic, patentov in tehnič- ♦ h ih izboljšav 1,200.000 1,440.513 120 Davek iz skupnega dohodka občanov 2,900.000 2,944.513 101 Skupaj vrsta 1 — davek na dohodek in davek iz OD 19,900.000 20,349.711 102 Vrsta 2 — davki Posebni občinski davek od prometa proizvodov 31,504.800 34,351.065 109 Posebni občinski davek od alkoholnih pijač 15,725.000 15,592.173 99 Posebni občinski davek od storitev 3,262.000 3,245.461 99 Davek na promet nepremičnin in pravic 2,600.000 1,770.412 68 Davek na dohodek od premoženja 1,000.000 1,047.772 105 Davek na dohodek od zgradb in ostalo 1,100.000 1,001.642 91 Davek na dediščine in darila 700.000 427.779 61 Davek na tovorna motorna in priklopna vozila 1,550.000 1,365.407 88 Skupaj vrsta 2 — davki 57,441.800 58,801.711 102 Vrsta 3 — Takse Občinske upravne takse 2,100.000 2,022.641 96 Komunalne takse 880.000 682.317 . 77 Občinske sodne takse 1,400.000 1,216.668 87 Republiške takse na promet parklarjev in kopitarjev 8.000 37.822 — Skupaj vrsta 3 — takse 4.388.000 3,959.448 90 Vrsta 5 — Dohodki po posebnih predpisih Del denarnih kazni za prekrške — 624.372 — Skupaj vrsta 5 — dohodki po posebnih predpisih — 624.372 — Vrsta 6 — Dohodki upravnih organov in drugi dohodki Ostali občinski dohodki 1,173.500 98.522 Dohodki upravnih organov — 2,317.821 — Skupaj vrsta 6 — dohodki organov in drugi dohodki 1,173.500 2,416.343 200 SKUPAJ DOHODKI ZA RAZPOREDITEV 82,903.300 86,151.585 104 B. SPLOSNI RAZPORED DOHODKOV Klasitut. št. razp. pod- Splošni razpored dohodkov sku-pma pinc Plan 1976 Doeeteeo 01 0 Glavni namen 01 dej a v. org. družbenopolitičnih skupnosti 01-1 Sredstva za redno dejavnost 36,051.780 36,054.730 Sredstva za posebne namene Skupaj glavni namen 01 — dejavnost org. druž. političnih skupnosti 8,591.000 8,485.289 44,642.780 44,539.999 02 Glavni namen 02 — ljudska obramba 6,031.000 6,124.501 03 Glavni namen 03 — dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 3,510.000 3,493.054 04 Glavni namen 04 — negospodarske investicije 04-1 Sredstva za obveznosti po odlokih 5,000.000 5,000.000 04-2 Sredstva za odplačevanje anuitet 3,600.000 3,590.166 Skupaj glavni namen 04 — negospodarske investicije 8,600.000 8,590.166 Klasifik. št. razp. sku- pina pod- sku- pine Splošni razpored dohodkov Plan 1976 Doseženo 07 Glavni namen 07 — kulturnoprosvetna dejavnost 380.000 382.322 08 Glavni namen 08 — Socialno skrbstvo 2,552.100 2.511.299 09 Glavni namen • 09 — Zdravstveno varstvo 418.300 486 289 10 Glavni namen 10 — komunalna dejavnost 7,820.000 7,834.515 11 11-1 11-2 Glavni namen 11 — Dejavnost krajevnih skupnosti Sredstva za redno dejavnost Sredstva za posebne namene 4.000.000 500.000 4.003.909 500.000 Skupaj glavni namen 11 4,500 000 4,503.909 16 Glavni namen 16 — intervencije v gospodarstvu 1,717.920 1,711.288 17 Glavni namen 17 — tekoča proračunska rezerva in obveznosti preteklih let 1,853.000 1,672.124 18 Glavni namen 18 — Krediti vezana in izložena sredstva 829.100 3,147.155 Odvedena na račun solidarnosti 49.100 1,236.01)0 SKUPAJ 82,903.300 86,232.621 1406. Občinska skupščina Celje in Skupščina občinske skupnosti za socialno varstvo sta na svojih sejah dne 5. in 6. oktobra ter 23. novembra 1977 po 25.a členu zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74 in 14/75) in po 146. členu statuta občine Celje sprejeli ODLOK o prispevku za socialno skrbstvo v letu 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Zavezanci za prispevek za socialno skrbstvo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva Celje za obdobje 1976—1980 plačujejo v letu 1977 prispevek iz osebnega dohodka za socialno skrbstvo po zakonu o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 29/75, 10/76, 23/76 in 31/76) — po stopnji 0,67°/». 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-14/77 Celje, dne 23. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Celje 1407. Občinska skupščina Celje in Skupščina občinske skupnosti socialnega varstva sta na svojih sejah dne 5 in 6. oktobra ter 23. novembra 1977 po 16. členu zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74 in 14 77) in po 146. členu statuta občine Celje sprejeli ODLOK o prispevku za otroško varstvo v letu 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen Zavezanci za prispevek za otroško varstvo, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih ‘plana občinske skupnosti otroškega varstva Celje za obdobje 1976—1980, plačujejo v letu 1977 prispevek iz osebnega dohodka za otroško varstvo po zakonu o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76 in 31/76) — po stopnji 1,96 °/o. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-14/77 Celje, dne 23. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. Jože Marolt Lr. 1408. Občinska skupščina C$1 j e je po 81. členu zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74) in 146. člena statuta občine Celje na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. novembra 1977 sprejela ODLOK o podstanovalskih razmerjih v občini Celje 1. člen Nosilci stanovanjske pravice, etažni lastniki stanovanj in lastniki stanovanjskih hiš (v nadaljnjem besedilu: najemodajalci) lahko oddajajo podstanovalcem v uporabo stanovanjske prostore po sklenjeni pogodbi in v skladu š VI. poglavjem zakona o stanovanjskih razmerjih ter na način in ob pogojih, ki jih predpisuje ta odlok. 2. člen V podnajem se daje praviloma opremljen stanovanjski prostor. Predmet podnajema ne more biti pri nosilcih stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih celo stanovanje, temveč samo posamezni prostori. Celo stanovanje ali stanovanjsko enoto lahko oddajo v podnajem etažni lastniki in lastniki stanovanjskih hiš. 3. člen Najemodajalec sme oddajati podstanovalcem v podnajem stanovanjske prostore tako, da vsakemu podstanovalcu pripada najmanj 6 m8 stanovanjske površine. Podstanovalec ne sme oddati podstanovalskega stanovanja v nadaljni podnajem. 4. člen Za opremljen stanovanjski prostor se šteje, kadar je v njem: — toliko ležišč (postelj), kolikor podstanovalcev spi v prostoru; — miza; — omara, v kateri ima vsak podstanovalec možnost zakleniti svoj del; — toliko število stolov, kolikor je podstanovalcev v sobi; — umivalnik s priborom za umivanje, razen če imajo podstanovalci možnost opravljanja osebne higiene v drugem prostoru. 5. člen Najemodajalec, ki je nosilec stanovanjske pravice v družbenem stanovanju, ki je nesmotrno izkoriščeno (drugi odstavek 81 člen zakona o stanovanjskih razmerjih), ne sme oddajati posameznih prostorov v podnajem brez dovoljenja občinskega upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve. Občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve, odloča na predlog samoupravne stanovanjske skupnosti, drugih zainteresiranih ali po uradni dolžnosti o tem, ali je stanovanje nesmotrno izkoriščeno. V kolikor se v postopku z odločbo ugotovi nesmortna izkoriščenost stanovanja, je treba o tem obvestiti imetnika pravice razpolaganja z družbenim stanovanjem in mu dostaviti odločbo, po kateri ta izvede postopek za zamenjavo stanovanja v skladu z zakonitimi predpisi. 6. člen Občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve, bo v primeru iz prejšnjega člena lahko dal dovoljenje za oddajanje v podnajem nesmotrno izkoriščena stanovanja v primerih, ko dobi ustrezno mnenje občinskega skrbstvenega organa, da je imetnik stanovanjske pravice socialno ogrožen in da mu je dohodek od podstanarin glavni dohodek za preživljanje. 7. člen Oddajanje stanovanjskih prostorov v podnajem se šteje kot dejavnost, če najemodajalec oddaja stanovanjske prostore: — več kot trem podstanovalcem; — več kot eno sobo; — večjo stanovanjsko površino od tiste, ki ostane v uporabi najemodajalcu. 8. člen Občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve, vodi evidenco podstanovalskih pogodb, podstanovalcev in najemodajalcev. Najemodajalec je dolžan po predpisanem obrazcu skleniti podstanovalsko pogodbo s podstanovalci najmanj v treh izvodih. En izvod vsake podstanovalske pogodbe je dolžan v roku 15 dni po sklenitvi, dostaviti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za stanovanjske zadeve. 9. člen Kdor se namerava ukvarjati z oddajanjem stanovanjskih prostorov v podnajem kot z dejavnostjo (7. člen), si mora priskrbeti dovoljenje. Dovoljenje izda občinski upravni organ, ki je pristojen za stanovanjske zadeve, potem ko dobi mnenje hišnega sveta. 110. člen Občani so dolžni pri prijavi, odjavi, spremembi stalnega bivališča in pri prijavi začasnega bivališča izpolniti poseben obrazec, po katerem je možna notranja evidenca podstanovalcev. 11. člen Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje za prekršek najemodajalec: — če ne upošteva minimalno določene stanovanjske površine na podstanovalca (3. člen); — če odda v podnajem stanovanjske prostore stanovanja, ki je nesmotrno izkoriščeno brez privolitve občine (5. člen) — če ne sklene podstanovalske pogodbe in je v predpisanem roku ne dostavi občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za stanovanjske zadeve (8. člen), — če ne zaprosi za dovoljenje, ko se poklicno ukvarja z oddajanjem stanovanjskih prostorov v podnajem (9. člen). Z denarno kaznijo se kaznuje za prekršek podstanovalec: — če odda podstanovalsko stanovanje v nadaljni podnajem (drugi odstavek 3. člena), — če pristane na podstanovalsko razmerje brez sklenitve podstanovalske pogodbe (drugi odstavek 8. člena). 12. člen Obstoječa podstanovalska razmerja je treba prilagoditi določbam tega odloka v treh mesecih od dneva uveljavitve tega odloka. 13. člen Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o ureditvi podstanovalskih razmerij v občini Celie (Uradni vestnik Celje, št. 45-484/60). 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-7/77-5 Celje, dne 17. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1409. Občinska skupščina Celje je po 186. členu ustave SR Slovenije in 146. členu statuta občine Celje na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. novembra 1977 sprejela ODLOK o javnih pogrebnih svečanostih na območju občine Celje 1. člen Ob pokopu umrlih se v občini Celje organizirajo javne pogrebne svečanosti na način, ki ga predpisuje ta odlok. Javna pogrebna svečasnost se ne organizira, če se pogreb na želj p ppkojnika ali najbližjih svojcev opravi v družinskem krogu. 2. člen Za pokop članov zveze združenj borcev NOV se poleg tega odloka uporablja tudi pravilnik o izkazovanju časti ob pokopu borcev NOV, ki ga sprejme občinski odbor zveze združenj borcev NOV. 3. člen Udeležencem javne pogrebne svečasnosti je zagotovljeno, da lahko svobodno in nemoteno prisostvujejo javni pogrebni svečanosti. 4. člen Od vsakega umrlega občana se mora na javni pogrebni svečanosti posloviti vsaj en predstavnik družbene skupnosti, ki ga določi krajevna skupnost, v kateri je pokojnik prebival. Krajevna skupnost pa se lahko dogovori tudi z organizacijo, v kateri je pokojnik delal oziroma katere čian je bil, da se njen predstavnik poslovi od pokojnika v imenu družbene skupnosti. 5. člen Tisti, ki je dolžan poskrbeti za pokop pokojnika, mora pogreb prijaviti upravljalen pokopališča najrpobj 24 ur pred predvidenim pogrebom. pri tem mora navesti tudi podatke, v kateri krajevni skupnosti je pokojnik prebival ter v katerih organizacijah je delal ali bil njih član. 6. člen Javno pogrebno svečanost organizira upravljalen pokopališča, pri čemer glede obsega svečanosti upošteva želje najbližjih svojcev. O javni pogrebni svečanosti obvesti upravljalen pokopališča krajevno skupnost, kjer je pokojnik prebival in organizacije v katerih je delal oziroma bil njih član ih jih povabi, da sodelujejo pri javni pogrebni svečanosti. Pri tem upravljalen pokopališča zlasti opozori organizacije, da določijo predstavnike, ki se bodo v imenu družbene skupnosti poslovili od pokojnika. 7. člen Na željo pokojnika ali naj bližjih svojcev se lahko pri javni pogrebni svečanosti opravi tudi verski obred. Udeležbo predstavnikov verske skupnosti, ki opravijo verski obred na javni pogrebni svečanosti, zagotovijo naj bližji svojci. 8. člen Javna pogrebna svečanost se začne z dvigom pokojnikove krste z mrliškega odra. Pred začetkom pogrebnega sprevoda se pravilpma zaigra, zapoje ali predvaja žalostinka. Po uvodni žalostinki sledi nagovor predstavnika družbene skupnosti. Za njim se razvrstijo drugi govorniki. Ce se opravlja tudi verski obred, se ta opravi po opravljeni svečanosti iz prvega odstavka tega člena. 9. člen Pogrebni sprevod se začne od mrliške veže, od pokojnikovega doma ali od določenega mesta pred vhodom na pokopališče in gre po pokopališki poti do groba. Ce se med javno pogrebno svečanostjo opravlja tudi verski obred v sakralnem objektu, se svečanost za ta čas prekine. V tem primeru je treba zagotoviti, da zastave, prapori, odlikovanja in uniformirano moštvo počakajo na zaključek verskega obreda zunaj sakralnega objekta. 10. člen Na čelu pogrebnega sprevoda gre zastavonoša z državno zastavo z žalnim trakom in vodja pogrebnega obreda. Za nosilcem državne zastave se razvrstijo nosilci drugih zastav, praporov, godba, pevci, nosilci vencev, odlikovanj in drugih priznanj pokojnika, pogrebni voziček s krsto, najožji svojci in sorodniki ter končno drugi udeleženci pogreba. Ce se javne pogrebne svečanosti udeležujejo enote oboroženih sil ali milice, se razporedijo na čelu pogrebnega sprevoda oziroma na način, kot to predpisujejo pravila oboroženih sil ali milice. 11. člen Ce so pri javni pogrebni svečanosti navzoči predstavniki verske skupnosti, gredo v sprevodu pred krsto pokojnika. Verska pheležja in simboli sp nosijo neposredno pred predstavniki verske skupnosti. 12. člen Ko pride pogrebni sprevod do groba, ga obstopijo svojci pokojnika, nosilci zastav, praporov in odlikovanj ter nosilci vencev. Za njimi se razporedijo drugi udeleženci javne pogrebne svečanosti. Ko položijo krsto s pokojnikom v grob, spregovori predstavnik družbene skupnosti, sledijo drugi poslovilni govori, žalne pesmi, žalna glasba ter pozdrav z zastavami in prapori. Če se izstreli častna salva, se to naredi pred zaključkom svečanosti. Če se pri javni pogrebni svečanosti opravlja tudi verski obred, se ta opravi po končanih dejanjih iz drugega odstavka tega člena. 13. člen Najkasneje pol ure po končanih pogrebih tistega dne grob zasujejo. 14. člen Če se telo pokojnika upepeli, se lahko javna pogrebna svečanost opravi pred ali po upepelitvi. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe tega odloka. 15. člen Krajevna skupnost zbira za financiranje javnih pogrebnih svečanosti namenska sredstva ali ustanovi poseben sklad, kamor se stekajo sredstva krajevne skupnosti, organizacij združenega dela in drugih organizacij ter posameznikov. 16. člen Z denarno kaznijo od 100 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba — upravljalec pokopališča: — če ne organizira javne pogrebne svečanosti kot določa 6. člen odloka, — če javno pogrebno svečanost izvede drugače kot je določeno v 8., 9., 10. in 12. členu tega odloka, — če ne zasuje groba v določenem času (13. člen). Z denarno kaznijo od 20 do 1.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena. 17. člen Z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba: — če se proti volji naj bližjih svojcev udeleži pogreba, ki je organiziran v družinskem krogu (drugi odstavek 1. člena), — če koga ovira, da ne more svobodno in nemoteno prisostvovati javni pogrebni svečanosti (3. člen), — če proti volji organizacije spremeni potek javne pogrebne svečanosti, ki je določen v 8., 9., 10., 11. in 12. členu tega odloka. 18. člen Izvrševanje tega odloka nadzorujejo delavci občinske straže. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 512-1/72-2 Celje, dne 17. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1410. Občinska skupščina Celje je po 9. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 146. člena statuta občine Celje na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. novembra 1977 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu občine Celje 1. člen V odloku o urbanističnem redu občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 12-164/69, 5-50/70 in Uradni list SRS, št. 12-335/71 ter 4-142/76) se 4. člen spremeni in se glasi: Gradnja počitniških hišic in zidanic je dovoljena na območju ter na način in ob pogojih, ki so določeni z urbanističnim redom za objekte osebne rekreacije, ki ga je izdelal zavod za napredek gospodarstva v Celju pod št. 157/75. Gradnja počitniških hišic in zidanic je izjemoma možna tudi na drugih območjih v občini, če se y posebnem postopku ugotovi, da gradnja ne bo prizadela značilne podobe pokrajinskega predela in da ni y nasprotju z veljavnimi predpisi o varstvu narave in o kmetijskih zemljiščih. Lokacijsko dovoljenje za gradnjo počitniških hišic ali zidanic po drugem odstavku tega člena, se lahko izda le s soglasjem kmetijske zemljiške skupnosti, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, ki ji je poverjeno urbanistično planiranje v občini in zavoda za spomeniško varstvo. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/1976-2 Celje, dne 17. novembra 1977. Predsednik • Skupščine občine Celje Jože Marolt I r. 1411. Občinska skupščina Celje je po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/ 67 in 27/72) in 146. člena statuta občine Celje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. novembra 1977 sprejela ODLOK o zazidalnem »gospodarske cone« v Celju 1. člen Zazidalni načrti L »Lahka industrija«, izdelan v maju 1964, 2. »Industrija sever«, izdelan v maju 1964, 3. »Kompleks lahke industrije Lava II«, izdelan v juliju 1967, št. projekta 240/67. 4. »Industrija jug«, št. projekta 216/70, izdelan v aprilu 1970 in 216/a/1970, izdelan v avgustu 1971, 5. »Levi breg Voglajne — obrtna cona«, št. projekta 124/71, izdelan v maju 1971, 6. »Lanovž«, št. projekta 156/73, izdelan v marcu 1974, se združijo in sprejmejo kot zazidalni načrt »gospodarske cone« v Celju, ki je ponazorjen v grafičnem prikazu št. 202/77, ki ga je izdelal Razvojni center Celje. 2. člen Sestavni del tega odloka je izračun poprečnih stroškov urejenih stavbnih zemljišč na območju gospodarskih con v Celju, ki ga je izdelal Razvojni center Celje pod št. 142/77 v mesecu juniju 1977. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam, pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urbanizem. 4. člen Lokacijska in gradbena dovoljenja za gradnjo objektov na območju zazidalnega načrta izdaja občinski upravni organ, pristojen za urbanizem in gradnjo objektov. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati: — odlok o uskladitvi in sprejetju urbanističnih projektov. Izdelanih po določilih zakona o urbanističnih projektih (Uradni vestnik Celje, št. 26-261/68 in Uradni list SRS, št. 37-747/71) v delu, ki se nanaša na zazidalne načrte lahka industrija, industrija sever in levi breg Voglajne — obrtna cona, — odlok o zazidalnem načrtu za kompleks lahke industrije Lava II (Uradni vestnik Celje, št. 30-322/68), — odlok o zazidalnem načrtu industrija jug (Uradni list SRS, št. 37-745/71), — odlok o zazidalnem načrtu Lanovž (Uradni list SRS, št. 15-351/74). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-13/1977-2 Celje, dne 17. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1412. Občinska skupščina Celje je po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 146. členu statuta občine Celje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. novembra 1977 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu OTOK 1. člen Zazidalni načrt Otok (Uradni vestnik Celje, št. 28-300/63, 5-48/70 in Uradni list SRS, št. 42-829/72, 10-211/74, 15-353/74, 24-1200/75 in 13-594/76) se spremeni in dopolni po projektu št. 134/77, ki ga je izdelal Razvojni center Celje v mesecu juliju 1977. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na gradnjo dijaških domov. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-9/1977-2 Celje, dne 17. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1413. Občinska skupščina Celje je po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 146. členu statuta občine Celje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. novembra 1977 sprejela ODLOK I o spremembi zazidalnega načrta Polule 1. člen Zazidalni načrt Polule (Uradni vestnik Celje, št. 26-261/68) se spremeni in dopolni po lokacijski dokumentaciji št. 816/76, ki jo je izdelal Razvojni center Celje v mesecu decembru 1976. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-78/77-8 Celje, dne 17. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1414. Občinska skupščina Celje je po 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/1965 in 27/72) in 146. členu statuta občine Celje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. novembra 1977 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu za del zdraviliškega kompleksa na Dobrni 1. člen V odloku o zazidalnem načrtu za del zdraviliškega kompleksa na Dobrni (Uradni list SRS, št. 11-593/77) sc v 1. členu namesto besedila »v projektu št. 199/77«, napiše »v projektu št. 292/77,«. /— 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-5/77-2 Celje, dne 17. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1415. Občinska skupščina Celje je po 152. členu statuta občine Celje na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. novembra 1977 sprejela ODLOK o spremembah odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Celje 1. člen V odloku o Izvršnem svetu Skupščine občine Celje (Uradni list SRS, št. 10-421/76) se 36. člen spremeni in se glasi: , Za opravljanje strokovnih zadev s področja kadrovske politike ima izvršni svet službo za kadrovska vprašanja. Vodjo službe za kadrovska vprašanja imenuje izvršni svet. Pravico in dolžnost predstojnika glede uresničevanja samoupravnih pravic delavcev v službi za kadrovska vprašanja ima član izvršnega sveta, ki ga določi izvršni svet. 2. člen črtajo sc 37., 39. in 40. člen. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od I. januarja 1978. St. 020-2/1976-2 Celje, dne 17. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1116. Občinska skupščina Celje je po 129. in 165. členu slatufa občine Celje na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. novembra 1977 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih organih 1. člen V odloku o občinskih upravnih organih (Uradni list SRS, št. 10-422/76) se 2. člen spremeni in sc glasi: Občinski upravni organi so: oddelek za notranje zadeve, oddelek za ljudsko obrambo, oddelek za splošne zadeve, davčna uprava, občinski inšpektorat, svet za gospodarstvo, svet za urbanizem, svet za družbene dejavnosti. 2. člen V 4. členu se spremeni drugi odstavek in se glasi: Oddelek za notranje zadeve upravlja tudi upravne naloge, ki se nanašajo na družbeno samozaščito in skrbi za izvajanje obrambnih priprav na svojem delovnem področju. 3. člen 6. člen se spremeni in se glasi: Oddelek za splošne zadeve opravlja strokovna, administrativna in druga opravila, ki so potrebna za delo občinske skupščine in izvršnega sveta. Oddelek za splošne zadeve opravlja tudi splošno pisarniško službo (sprejemna in glavna pisarna ter arhiv), kadrovsko službo, službo ekonomata in vzdrževanja prostorov in stavb ter tehnično službo za občinske upravne organe, občinsko skupščino in izvršni svet. V oddelku za splošne zadeve je služba za elektronsko obdelavo podatkov. Služba za elektronsko obdelavo podatkov daje pobudo za uvajanje računalništva v delo občinskih upravnih organov ter organizira in programira konkretne rešitve na tem področju. V sodelovanju z občinskimi upravnimi organi skrbi za ažurnost vseh obstoječih evidenc na računalniku. Skrbi za strokovno izpopolnjevanje delavcev občinskih upravnih organov na področju računalništva. Oddelek za splošne zadeve opravlja tudi tiste upravne naloge iz občinske pristojnosti, za katere je s predpisi tako določeno oziroma za katere s predpisi ni določeno, kateri občinski upravni organ je stvarno pristojen, in se to ne da dognati niti po naravi stvari. 4. člen V 7. členu se za četrtim odstavkom dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita: V davčni upravi je tudi odsek za proračun. Odsek za proračun opravlja zadeve, ki se nanašajo na pripravo in izvrševanje občinskega proračuna in finančnih načrtov občinskih upravnih organov, na nadzor nad računovodskim poslovanjem občinskih organov in organizacij, katerim se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu. Dosedanji peti odstavek 7. člena postane sedmi odstavek. 5. člen 9. člen se spremeni in se glasi: Svet za gospodarstvo opravlja upravne naloge iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na industrijo, gradbeništvo, obrt, turizem in gostinstvo, kmetijstvo in gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, promet in zveze, energetiko, promet blaga in storitev, družbeno kontrolo cen, na delovna razmerja in statistiko. Svet usmerja in usklajuje delo na področju družbenega planiranja ter opravlja naloge, ki se nanašajo na izdelavo srednjeročnih družbenih planov razvoja občine in na izdelavo dolgoročnih osnov razvoja občine. Svet opravlja tudi naloge, ki se nanašaj6 na oblikovanje tekoče družbenoekonomske politike in pripravo aktov o vsakoletni družbehoekonofnski politiki in razvoju občine. Strokovne zadeve, ki se nanašajo na družbetlb planiranje opravlja za svet pooblaščena organizacija združenega ■ dela po posebni pogodbi. Svet skrbi tudi za izvajanje obrambnih priprav na svoj etn delovhem pbdročjti. 6. člen Za 9. členom se doda nov 9.a člen, ki se glasi: Svet za urbanizem opravlja upravne naloge Iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na urbanistično urejanje, ureditev objektov, stanovanjsko, komunalno in vodno gospodarstvo, varstvo okolja, urejanje prometa, na določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, na izvajanje predpisov o naseljih, ter na premoženjskopravna razmerja (agrarna reforma — zemljiški maksimum, razlastitve, nacionalizacija, promet z zemljišči). Svet skrbi tudi za izvajanje obrambnih priprav na sVojem delovnem področju. 7. člen 10. Člen se spremeni in se gl a Svet za družbene dejavnosti opravlja upravne naloge iž občinske pristojnosti, ki se nanašajo ha vzgojo in izobraževanje, kulturo in telesno kulturo, raziskovalno dejavnost, zdravstveno in socialno varstvo, vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov, vzdrževanje spomenikov NOB ter na odnose z verskimi skupnostmi. Svet skrbi tudi za izvajanje obrambnih priprav na svojem delovnem področju. 8. člen V 3., 4., 5.* 7. in 8. členu se besedi »upravne zadeve« nadomestita z besedami »upravne naloge«. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978. St. 021-8/1976-2 Celje, dne 17. novembra 197.7. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1417. Izvršni svet Skupščine občihe Celje je po 11. členu zakona o urbanističnetn planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), na seji dne 23. novembra 1977 sprejel ODLOK o Javni razgrnitvi osnutka sprememb in dhpolhltev zazidalnega načrta ftfckreacijskl«čenter »Na GoloVeii« (programski del) 1 Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta rekreacijski center »Na Golovcu«, (programski del) (v nadaljnjem besedilu: zazidalni na- črt). Zazidalni načrt je grafično ponazorjen v dokumentaciji št. 237/77, ki jo je V mesecu novembru 1977 izdelal Razvojni center Celje. 2 Zazidalni načrt bo javno razgrnjen v prostorih oddelka za gradbene, gospodarske in splošne zadeve občine Celje in v prostorih sVetov krajevnih skupnosti Gaber j e — hudinja ih Nova vas. 3 Pripombe k zazidalnemu načrtu lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa. St. 350-2/1967-2 Celje, dne 23. novembra 1977. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r. 1418. Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na seji dne 7. decembra 1977 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev urbanističnega načrta Celja (daljnovod Podlog—Celje— —Štore) 1 Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev urbanističnega načrta Celja (v nadaljnjem besedilu: urbanistični načrt), ki se nanaša na spremembo trase daljnovoda Podlog—Celje—Štore. Urbanistični načrt je izdelal Razvojni center Celje pod št. 377a/77 v mesecu novembru 1977. 2 Urbanistični načrt bo javno razgrnjen v prostorih oddelka za gradbene, gospodarske in splošne zadeve občine Celje. 3 Pripombe k urbanističnemu načrtu lahko dajejo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa. St. 350-22/1977-2 Celje, dne 7. decembra 1977. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje CERKNICA 1419. Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75 in 7/77) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela dne 16. decembra 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. decembra 1977 sprejela t ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem Občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 1/74, 16/75, 18/75, 1/76, 10/76 in 20/76) se v tarifni številki 1 druga točka opombe spremeni in glasi: »2. Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od umetnih brezalkoholnih pijač in sodavice. Z umetnimi brezalkoholnimi pijačami iz te tarifne številke so mišljeni proizvodi iz prvega odstavka 20. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence, obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 25/77 in 47/77). Davčna osnova za umetne brezalkoholne pijače in sodavico je: — za gostinske organizacije združenega dela in za samostojne gostince — nabavna cena; — za proizvajalce na drobno, ki take pijače trošijo sami, ali jih prodajajo drugim končnim potrošnikom — prodajna cena. Davčni zavezanci za umetne brezalkoholne pijače in sodavico so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki kupijo te pijače za nadaljnjo prodajo končnim potrošnikom oziroma za lastno končno porabo, in enote, ustanovljene izključno za gostinske storitve članom delovnih skupnosti in članom organizacij (gostinske enote negostinskih organizacij). Za drugo točko opombe se doda nova tretja točka, ki se glasi: »3. Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od učnih filmov, gramofonskih plošč, posnetih magnetofonskih in video kaset ter posnetih magnetofonskih in magnetnih trakov, razen tistih iz prvega odstavka 3. člena zakona o posebnem republiškem prometnerh davku; od koledarjev, telefonskih imenikov, voznih redov, raznih prospektov in podobnih grafičnih izdelkov.« 2. člen Tarifna številka 2 se spremeni in glasi: »Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek: 1. od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 odstotkov iz domačih surovin, računano po vrednosti: dinarjev — od naravnega vina, vina tipa od lltra »biser« in vinskih sadnih pijač 2,00 — od penečega vina 4,00 dinarjev v °/o — od medice 15 — od piva 35 — od naravnega žganja in vinjaka 40 — pd drugih alkoholnih pijač 60 2. Od alkoholnih pijač vseh vrst proizvedenih z manj kot 50 % iz domačih surovin, računano po vrednosti 60 Opomba: 1. Davčna osnova za alkoholne pijače iz prve in druge alinee 1. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače; za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače. Davčna osnova za alkoholne pijače iz tretje, četrte, pete in šeste alinee 1. točke in 2. točke te tarifne številke je: — za gostinske organizacije združenega dela in za samostojne gostince — nabavna cena; — za proizvajalce, uvoznike, prodajalce na debelo ali prodajalce na drobno, ki take pijače trošijo sami ali jih prodajajo drugim končnim potrošnikom — prodajna cena. 2. Glede opredelitve davčnega zavezanca po tej tarifni številki se uporablja zadnji odstavek 2. točke opombe k tarifni številki 1. 3. Z alkoholnimi pijačami so v smislu te tarifne številke mišljene pijače, ki vsebuje več kot 2 °/o alkohola ter pivo. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o njihovi proizvodnji in kakovosti. Z vinsko sadnimi pijačami so v smislu te tarifne t številke mišljene alkoholne pijače, sestavljene iz naravnega viha, naravnih sadnih sokov ali njihovih koncentratov, sladkorja, naravne arome in vode. 4. Davek po tej tarifni številke se ne plačuje od jabolčnika in medicinskega vina, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978. St. 421-9/72-1 Cerknica, dne 16. decembra 1977. Predsednik Skupščine občine Cerknica Jože Hren 1. r. GROSUPLJE 1420. A Na podlagi 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zborad ne 23. novembra 1977 sprejela ODLOK o prekrških zoper javni red in mir v občini Grosuplje 1. člen Po tem odloku se kaznujejo kot prekrški zoper javni red in mir dejanja, s katerimi se v primerih, navedenih v odloku, na nedovoljen način moti mir, razvedrilo in počitek občanov, krši družbeno disciplino ali javno moralo, ogroža splošno varnost ljudi in premoženja, zanemarja vzgojo otrok in mladine, kvari zunanji izgled naselij na območju občine Grosuplje. 2. člen Prepovedano je kurjenje ognja v vetrovnem vremenu v bližini zgradb in drugih objektov, gozdov, na pašnikih in drugih krajih, če ogenj ni ustrezno nadzorovan. 3. člen Kartanje ali druge igre v javnem lokalu lahko prepove pristojni organ za notranje zadeve, če ugotovi, da je taka prepoved potrebna za izboljšanje raz* mer na področju javnega reda in miru v kraju. Kartanje ali druge igre lahko prepove v svojem lokalu tudi delovna organizacija in zasebni gostinec. Sklep o prepovedi mora biti objavljen na vidnem mestu. 4. člen Za vzdrževanje reda in miru v gostinskih lokalih ter prireditvenih prostorih je odgovoren prireditelj oziroma za to odgovorna oseba gostinskega ali drugega javnega lokala. Ukreniti mora vse potrebno, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo red in mir, vzbujajo zgražanje ali žalijo občane in skrbeti, da prireditev ne traja preko dovoljenega časa. 5. člen Roditelj oziroma skrbnik mladoletnika, ki je storil prekršek, je odgovoren za prekršek, če je storjeni prekršek posledica opuščene dolžne skrbi roditelja oziroma skrbnika za mladoletnika. 12. meče kamenje ali druge predmete, strelja z zračno puško, lokom ali fračo na kraju, kjer s tem dejanjem lahko ogroža varnost ljudi ali premoženja; 13. pušča predšolske otroke brez nadzorstva na javnih prometnih površinah; 14. se sanka, smuča ali se kotalka ter igra z žogo na javnih prometnih površinah; 15. ugasne, poškoduje ali odstrani javne svetilke, postavljene za osvetljevanje javnih prostorov ali prometnih površin; 16. pušča živino na javnih prostorih ali prometnih površinah brez nadzorstva; 17. vozi ali parkira vozila na stezah, poteh ali zelenih površinah parkov ali drugih zelenih površinah, kjer to ni dovoljeno; 18. pušča šolske otroke na javne površine v času pouka ali varstva brez nadzorstva; 19. poškoduje, uniči ali odstrani smetnjake, košare ali drugo posodo za odpadke, postavljene na jav-nii^ mestih; 20. poškoduje, prevrača, prestavlja ali zamaže klopi, mize, ograje ter druge naprave na javnih mestih ali igriščih; 21. odmetava cigarete in druge ogorke, sežiga odpadke oziroma kuri ogenj v gozdovih, pašnikih ali na drugerti odprtem prostoru, v bližini zgradb ali drugih naprav tako, da moti občane s smradom, dimom ali lahko povzroči požar; 22. pravočasno ne poskrbi za odstranitev vinjenih oseb, ki ogrožajo red in mir ali vzbujajo zgražanje iz javnega lokala ali drugega prireditvenega prostora; 23. prenočuje na senikih, kozolcih ali drugih gospodarskih poslopjih brez dovoljenja lastnika ali upravljalca objekta. 6. člen Z denarno kaznijo od 100 do 5.000 dinarjev se kaznuje kdor: 1. na javnih shodih, prireditvah, v lokalih ali na drugih javnih mestih nosi predmete, s katerimi se lahko prizadene težjo poškodbo ali povzroči materialna škoda; 2. kdor trga ali pobira sadje ali druge poljske pridelke brez dovoljenja lastnika ali upravitelja, poškoduje sadno drevje ali drugo okrasno grmičevje na tujem zemljišču; 3. pusti otroka ali mladoletnika do 15. leta starosti, da po 21. uri hodi po cestah, se brez spremstva zadržuje po lokalih, kinematografih, veselicah in drugih podobnih prireditvah; 4. pusti otroka ali mladoletnika prodajati časopise, 'cvetlice, sadje ali drugo trgovsko blago na javnih mestih; 5. tabori izven kraja, kjer je določeno za taborjenje; x 6. pusti smeti in odpadke na kraju, kjer je dovoljeno taboriti; 7. po pikniku ne počisti za seboj prostora; 8. prinaša in toči brez dovoljenja alkoholne pijače na športnih igriščih in drugih prireditvah; 9. stepa preproge in posteljnino skozi okno ali z balkona, vrže ali zalije nesnago na ulico in obeša perilo na balkone in okna proti ulici ali cesti; 10. spi na klopeh ali drugih napravah, ki so namenjene splošni rabi; 11. opušča namestitev opozorila »Hud pes« ali takega psa ne priveže; 7. člen Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje za .prekršek kdor: 1. izziva k pretepu, neredu ali prepiru, smeši ali kako drugače nadleguje občane; 2. se kljub opozorilu zadržuje preko dovoljenega obratovalnega časa na prireditvenem prostoru, v gostinskih ali drugih lokalih; 3. kadi v kinematografih, javnih prostorih ali na drugih mestih, kjer je to izredno prepovedano; 4. vodi pse ali druge živali v javne lokale ali trgovine. Izjema so le službeni psi in psi, ki vodijo slepe; 5. prosto spušča pse v javnih parkih, igriščih in pokopališčih; 6. hodi po zelenih površinah v parkih ali drugih zelenicah, kjer je to prepovedano; 7. v javnem lokalu igra karte ali druge igre, kljub izredni prepovedi; 8. Z brezobzirno vožnjo ali kako drugače oškropi, oblati ali'ponesnaži ljudi in zgradbe. 8. člen Poleg pravne osebe se za prekršek iz tega odloka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 20 do 2.000 dinarjev. 9. člen Za prekrške iz 7. člena tega odloka lahko izterja kazen na kraju samem delavec milice. O plačani denarni kazni se izda potrdilo. 10. člen Predlog za uvedbo postopka o prekrških po tem odloku lahko poda postaja milice ali pristojni občinski upravni organ za notranje zadeve. 11. člen Nadzorstvo nad določili tega odloka opravlja postaja milice in pristojni občinski organ za notranje zadeve. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 6/77). 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 22/A-5'77 Grosuplje, dne 23. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 1421. Na podlagi zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73). zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29'72), sklepa o razpisu referenduma na območju krajevne skupnosti Muljava in izida referenduma dne 20. novembra 1977 je zbor delegatov krajevne skupnosti Muljava dne 22. novembra 1977 sprejel S K I. E P o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Muljava f 1. člen Uvede se krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Muljava, ki obsega naselja: Muljava, Potok, V. Vrhe, M. Vrhe. Mevcc, Leščevje, Sušica, V. Kompolje, M. Kompolje, B. vrh, Oslica in Trebež. 2. člen Samoprispevek se predpisuje za sofinanciranje gradnje šolskega centra Ivančna gorica-Stična in za sofinanciranje posodobitve krajevnih cest v krajevni skupnosti Muljava. 3. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1982. 4. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Muljava po stopnji: — 2 ®/o delovni ljudje iz razmerja v združenem delu in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov ter upokojeni občani od neto pokojnin, — 3 °/o občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opiyvljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske pravice od osnov, od katerih se plačuje davek. — 5% delovni ljudje ali občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti. 5. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek tudi ne plačujejo: delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo 1500 din, delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 100 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. 6. člen Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka oz. pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oz. skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja. Kmečkim gospodarstvom in drugim osebam, ki se ukvarjajo z obrtjo in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Grosuplje. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način kot se odmerjajo prispevki in davki občanov. 7. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se uporabljajo izključno za izvajanje del iz 2. člena tega sklepa ter se zbirajo na zbirni račun: 50130-842-009-794 — krajevni samoprispevek občine Grosuplje s pripisom »za krajevno skupnost Muljava«. 8. člen Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se te prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna uprava Skupščine občine Grosuplje. 9. člen Samoprispevek se plačuje v denarju. S samoprispevkom bo zbranih 850.303 din sredstev, ki bodo uporabljena po naslednjem programu: — 70 %> ali 595.210 din za sofinanciranje gradnje šolskega centra Ivančna gorica-Stična, — 30«/o ali 255.093 din za sofinanciranje posodobitve krajevnih cest v krajevni skupnosti Muljava. S sredstvi zbranim s samoprispevkom upravlja svet krajevne skupnosti Muljava, ki je dolžan o zbranih sredstvih in porabi le-teh, seznanjati občane na krajevno običajen način. O razdelitvi morebitnega presežka odloča zbor delegatov krajevne skupnosti Muljava. 10. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje. Predsednik zbora delegatov KS Muljava 1422. Volilna komisija krajevne skupnosti Muljava daje po 10. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, St. 29/72) POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Muljava in to naselja: Muljava, Potok, V. Vrhe, M. Vrhe, Mevce, Leščevje, Sušica, V. Kompolje, M. Kompolje, B. Vrh, Oslica in Trebež, ki je bil dne 20. novembra 1977 Referendum je razpisala krajevna skupnost Muljava s sklepom o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje šolskega centra Ivančna gorica-Stična in za sofinanciranje posodobitve krajevnih cest v krajevni skupnosti Muljava, ki je bil predpisan za dobo .petih let in to od 1. l! 1978 do 31. 12. 1982. Referendum je bil 20. novembra 1977. Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovnih spisov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. Po ugotovitvah izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 477 volilnih upravičencev glasovalo 452 volilcev, da je glasovalo »za« 398 volilcev, »proti« 49 volilcev, neveljavnih glasovnic je bilo 5, glasovanja pa se je vzdržalo 25 volilcev. Na podlagi prej navedenega izida glasovanja volilna komisija ugotavlja: da je predlog za uvedbo samoprispevka sprejet, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Muljava, dne 20. novembra 1977. Volilna komisija krajevne skupnosti Muljava Tajnik Predsednik Anton Lampret 1. r. Danica Kastelic 1. r. Član Anton Tekaveć 1. r. 1423. Na podlagi zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Stična (Uradni list SRS, št. 18/77) in izida referenduma dne 23. oktobra 1977 je svet krajevne skupnosti Stična na seji dne 19. novembra 1977 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Stična 1. člen Uvede se krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Stična, ki obsega vasi: Stična, Vir pri Stični, Gaber j e pri Stični in Mala Dobrava. 2. člen Samoprispevek se predpisuje za sofinanciranje ;radnje šolskega centra Stična—Ivančna gorica in za sofinanciranje gradnje trgovskega objekta v Stični ter za izgradnjo komunalnih naprav po letnem programu krajevne skupnosti Stična. 3. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo pet let in sicer od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1982. 4. člen Samoprispevek se plačuje v denarju in bo z njim zbrano 2,303.800 din. 5. člen S Sredstvi zbranimi iz samoprispevka se financira naslednji program: — 80 “/u ali 1,843.040 din za sofinanciranje gradnje šolskega centra Stična—Ivančna gorica. — 10 °/o ali 230.380 din kot prispevek krajevne skupnosti trgovski delovni organizaciji za gradnjo trgovskega objekta v Stični. — 10 %> ali 230.380 din za gradnjo komunalnih naprav po letnem programu krajevne skupnosti Stična. 6. člen Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci: 1. — 2 "/o delovni ljudje iz razmerja v združenem delu in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov, vključno od nagrad in dela na domu ter upokojeni občani, ki prejemajo neto pokojnino nad 1500 dinarjev. 2. — 1 %> upokojeni občani, ki prejemajo neto pokojnino do 1500 dinarjev. 3. — Občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske pravice: a) 2 “A od neto osebnega dohodka, b) 1 % od presežka nad bruto osebnim dohodkom, ki ga ugotovi davčni organ, zmanjšanega za davek. 4. — 5 °/o delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti. 5. — Občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka zmanjšanega za obračunan davek po stopnji 2 %. 7. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek tudi ne plačujejo: — delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 100 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, — delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov, — delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov, razen za učence v gospodarstvu. f 8. člen Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu se po 151. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka. . > 9. člen Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka oz. od pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oz. skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja. Kmečkim gospodarstvom in drugim osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo ter intelektualnimi storitvami, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Grosuplje. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo prispevki in davki občanov. 10. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se uporabljajo izključno za sofinanciranje gradnje šolskega centra Stična—Ivančna gorica in za sofinanciranje gradnje trgovskega objekta v Stični ter za izgradnjo komunalnih naprav po letnem programu krajevne skupnosti Stična. Sredstva se zbirajo na zbiralni račun številka 50130-842-009-749 — Krajevni samoprispevek občine Grosuplje s pripisom »za krajevno skupnost Stična«. Izplačevalci osebnega dohodka in pokojnin so dolžni pri nakazilu odtegnjenega samoprispevka točno navesti za katero krajevno skupnost se isto nanaša ter posredovati krajevni skupnosti podatke za katere zavezance je znesek plačan. 11. člen Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna služba pri Skupščini občine Grosuplje. 12. člen S sredstvi zbranimi s samoprispevkom upravlja svet krajevne skupnosti Stična, ki je dolžan o zbranih sredstvih seznaniti zbor delegatov krajevne skupnosti in občane na letnih zborih občanov. O morebitni spremembi ali dopolnitvi sprejetih programov iz 10. člena prvi odstavek razpravlja in sklepa zbor delegatov in svet krajevne skupnosti Stična ter svoje sklepe predloži v potrditev zboru občanov. 13. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje. St. 278/77 • Stična, dne 2. decembra 1977. Predsednik sveta krajevne skupnosti Stična 1424. Na podlagi 8. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Stična (Uradni list SRS, št. 18/77) daje volilna komisija krajevne skupnosti Stična POROČILO o izidu glasovanja na referendumu 23. oktobra 1977 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje gradnje šolskega centra Stična—Ivančna gorica, sofinanciranje gradnje trgovskega objekta v Stični in za gradnjo komunalnih naprav po letnem programu krajevne skupnosti Stična I Na območju krajevne skupnosti Stična so bili na referendumu 23. oktobra 1977 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja: 1. v volilni imenik je bilo vpisanih 633 glasovalcev; 2. na dan (glasovanja) referenduma je glasovalo 620 ali 97,8 % vseh glasovalcev; 3. za uvedbo samoprispevka se je izreklo 606 glasovalcev ali 95,7 % vseh glasovalcev; 4. proti uvedbi samoprispevka se je izreklo 10 glasovalcev ali 1,5 % vseh glasovalcev; 5. na referendumu so bile oddane 4 neveljavne glasovnice ali 0.6 "/o od vseh glasovalcev; 6. glasovanja se ni udeležilo 13 glasovalcev ali 0,2 »/o. II Volilna komisija ugotavlja na podlagi glasovalnih spisov, da je za uvedbo samoprispevka glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja, in da je na podlagi 9. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) v krajevni skupnosti Stična sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje šolskega centra Stična—Ivančna gorica, sofinanciranje gradnje trgovskega lokala v Stični in za gradnjo komunalnih naprav po letnem programu krajevne skupnosti Stična za dobo pet let, od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1982. Stična, dne 23. oktobra 1977. Volilna komisija krajevne skupnosti Stična Tajnik Predsednik Ignacij Lesjak 1. r. Janez Seme 1. r. Član Janez Celarc 1. r. LAŠKO 1425. Na podlagi 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74) in v zvezi s 14. členom družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin^, udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list SRS, št. 18/ 77) je Skupščina občine Laško na seji družbenopolitičnega zbora, dne 2. decembra 1977, na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 3. decembra 1977 sprejela ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskih vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso ' zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih. 2. člen Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Laško. 3. člen Pravico do stalne priznavalnine imajo: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oziroma 13. oktobrom 1943; 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno všct v pokojninsko dobo; 3. udeleženci narodnoosvobdilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju če od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. septembru 1943 oziroma 13. oktobrom 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 5. borci za severno mejo v letih 1918—1919, slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918. 4. člen Priznavalnine in druge oblike pomoči so: 1. stalna priznavalnina 2. občasna priznavalnina 3. enkratna priznavalnina 4. enkratna priznavalnina nosilcem partizanske spomenice 1. 1941 5. pomoč pri zdravljenju 6. zdravstveno varstvo 7. Sosedska pomoč 8. pogrebnine 5. člen Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz L, 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni meSečnl dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presegajo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih po- kojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu,'’ne presega 80 % vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do drugih oblik družbene pomoči po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen listih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Cc je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, sc dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva. Za pokojnino upravičenca in družinskih članov se šteje pokojnino iz meseca januarja tekočega leta. Za osebni dohodek iz delovnega razmerja se šteje povprečni mesečni osebni dohodek iz preteklega leta. 6. člen Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. m 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4. in 5. točke 3. člona tega odloka „ do 80 % vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost. Kolikor sta upravičena do občinske priznavalnine zakonca, ki živita v skupnem gospodinjstvu, se odmerjena priznavalnina zviša za 50% in nato nakazuje vsakemu zakoncu eno polovico skupnega zneska. Na enak način se na novo odmeri priznavalnino zakoncema, ki že prejemata ali že prejema eden od njiju priznavalnino po predpisih, ki so veljali pred sprejetjem tega odloka. 7. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna ali enkratna priznavalnina. 8. člen Uživalci stalne priznavalnine in'hjihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance — delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 9. člen Če se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. in 11. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, se praviloma ugotavljajo v začetku vsakega leta. Uživalci stalne priznavalnine so,dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ občine Laško o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin. Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali. Kolikor uživalec priznavalnine med letom ne sporoči spremembe, ki bi imela za posledico znižanje ali ukinitev stalne priznavalnine, je dolžan preveč izplačani znesek povrniti. 10. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena odloka. Ne glede na določila 1. in 2. odstavka tega člena so upravičeni do enkratne priznavalnine nosilci partizanske spomenice leta 1941 in udeleženci ustanovnega sestanka OF za Štajersko, ki sc jim podeli ob Dnevu borca. Višino enkratne priznavalnine za upravičence iz prejšnjega odstavka določi Skupščina občine Laško vsako leto s proračunom. 11. člen Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki po dose-daj veljavnem odloku prejemajo priznavalnino ali stalno družbeno pomoč, jo obdržijo, dokler ne presežejo v tem odloku določenega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji oz 80 %> tega zneska glede na čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni. 12. člen Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne s priznano posebno dvojno dobo pred 9. septembrom 1943 oziroma od 13. oktobra 1943 neprekinjeno do 15. maja 1945, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje nujno potrebno. Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se podeli pomoč po naslednji premoženjski lestvici: — upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega SO0/« vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, sc lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve; — upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne pre- sega 100 »/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, se lahko plača največ SO6/« zneska za hotelske storitve; — upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130% vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov se lahko plača največ 25% zneska računa za hotelske storitve. Pri izračunu povprečnega osebnega dohodka na družinskega člana, se računa povečan katastrski dohodek iz preteklega leta. Pri povečanju se uporabi faktor, ki ga določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za izračunavanje varstvenega dodatka v tekočem letu. 13. člen Krajevnim organizacijam združenj borcev NOV se lahko podeli denarna pomoč za organizacijo sosedske denarne pomoči za bolne in osamele borce, ki nimajo ožjih družinskih članov. Pomoč iz prvega odstavka tega člena lahko znaša do 30 % vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov. 14. člen Pogrebni stroški se plačajo tistim upravičencem, ki ob smrti niso imeli nobenih ožjih sorodnikov oziroma nikogar, ki bi bil dolžan zanje te stroške plačati. 15. člen Komisija za vprašanja borcev NOV* in vojaških invalidov pri Skupščini občine Laško obravnava vse zahtevke strank in predloge, ki so jih podale krajevne in občinske organizacije ZB NOV Laško, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, upravni organi in posamezniki na seji po določilih tega odloka. Upravičenosti zahtevkov in predlogov sklepa komisija na sejah z večino glasov. Komisija j c za svoje delo odgovorna Skupščini občine Laško. * Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov, ki jo izda upravni organ občine Laško, pristojen za varstvo borcev NOV, je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije. 16. člen Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova priznavalnin po tem odloku, razen priznavalnin iz 12. člena odloka se zagotavljajo v proračunu občine Laško v okviru dogovorjene porabe. Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin iz 12. člena ter za druge oblike družbene pomoči iz 4., 5. in 7. ter 8. točke 4. člena tega odloka zagotavlja Skupščina občine Laško v svojem proračunu iz lastnih sredstev. 17. člen i Določila lega odloka se izvajajo v mejah zagotovljenih sredstev. 18. člen Za uradno tolmačenje tega odloka je pristojna komisija za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov pri Skupščini občine Laško. 19. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni denarni pomoči udeležencem NOB (Uradni vestnik okraja Celje, št. 42/64 in 68/64, Uradni vestnik Celje, št. 42/65, 21/67 in 28/67 in Uradni vestnik občine Laško, št. 9/71). 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se ga od lt 1. 1977 dalje, razen za oblike pomoči iz 12. in 13. člena, za katere se uporablja od 1. 1. 1978 dalje. Št. 191-7/77 Laško, dne 3. decembra 1977. Predsednik Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r. 1426. Skupščina občine Laško je na podlagi prvega od-savka 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 26/73) na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Laško in krajevnih skupnosti na podlagi 132. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. decembra 1977 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev-kmetij 1. člen V 2. členu odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni vestnik občine Laško, št. 8/75) se v posameznih krajevnih skupnostih dodajo naslednje kmetije: I. Krajevna skupnost Jagnjenica 1. Kreže Albin, Cimerno 9 2. Strniša Franc, Jagnjenica 27 3. Perniša Blaž, Jagnjenica 41 II. Krajevna skupnost Marija Gradec 1. Lapornik Frančiška in solastniki, Reka 34 III. Krajevna skupnost Sedrai 1. Nemec Stanko, Sedraž 3 2 3 2. člen Zemljiškoknjižni in katastrski podatki za kmetije iz prejšnjega člena so podani v posebni prilogi, ki je sestavni del tega odloka, 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. > St. 320-123/77 Laško, dne 3. decembra 1977. Predsednik Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r. 1427. Skupščina občine Laško, je na podlagi 152. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74) na seji družbenopolitičnega zbora, dne 2. decembra 1977, na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 3. decembra 1977, sprejela SKLEP o spremembi sklepa o določitvi funkcionarjev občinske skupščine in članov izvršnega sveta, ki za svoje delo sprejemajo stalno nadomestilo osebnega dohodka 1 V 2. točki sklepa o določitvi funkcionarjev občinske skupščine in članov izvršnega sveta, ki za svoje delo sprejemajo stalno nadomestilo osebnega dohodka (Uradni vestnik občine Laško, št. 6-46/74) se črta 1. alinea »predsedniku občinske skupščine«. 2 Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. novembra 1977. St. 113-15/77 Laško, dne 3. detembra 1977. Predsednik Skupščine občine Laško Rudi Grosar 1. r. litija 1428. Na podlagi 42. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljiškimi (Uradni list SRS, št. 7-320/77), 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. decembra 1977 sprejela ODLOK o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča 1. člen Za uporabo stavbnega zemljišča se na območju mesta Litije s Šmartnim in krajevne skupnosti Kresnice prepisuje plačevanje nadomestila za stavbno zemljišče. 2. člen Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano stavbno zemljišče znotraj meja urbanističnega načrta za mesto Litija s Šmartnim (Ur. 1. SRS, št. 42/67) ter zazidano in nezazidano stavbno zemljišče znotraj meje zazidalnega načrta za naselje Kresnice (Ur. I. SRS, št. 31-1442/76). 3. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice). Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, ki so neposredno uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka. 4. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne predpisuje za zemljišče, ki se uporablja: — za potrebe ljudske obrambe, — za objekte tujih držav, — za tuja diplomska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje ob pogojih vzajemnosti, — za osebje mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno, — za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzete iz nacionalizacije. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od nezazidanega zemljišča se tudi ne predpisuje zavezancem, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in mu je to edini poklic oz. vir preživljanja, s pogojem, da obdeluje in uporablja sam zemljišče. V primeru pridobitve prednostne pravice na zemljišču se zavezancu odmeri nadomestilo od tega stavbnega zemljišča. 5. člen Plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je za dobo petih let oproščen občan: a) ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe, b) ki je zgradil novo družinsko stanovanjsko hišo, ob pogoju, da je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno vplačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določilih zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. Prav tako je plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča oproščen občan, kateremu stanovanjska skupnost subvencionira stanarino in občan, ki prejema samo družbeno pomoč. Podatke o občanih, ki prejemajo subvencijo stanarine'daj e Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, o občanih, ki prejemajo družbeno pomoč pa Skupnost socialnega varstva. 6. člen Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se predpisuje od kvadratnega metra nezazidanega zemljišča, ki je po urbnističnem ali zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Prav tako se predpiše nadomestilo tudi za tisti del zazidalnega stavbnega zemljišča, ki znatno presega površino, ki je potrebna za normalno rabo stavbe, razen če gre za zemljišče, katerega obseg je določen z zazidalnim načrtom in ko ga zaradi terenskih razmer ni možno uporabiti za gradbeni namen. Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se predpiše od kvadratnega metra tlorisne površine stanovanj in poslovnih prostorov. . 7. člen Za znatno preseganje površine za zazidano stavbno zemljišče iz drugega odstavka prejšnjega člena se smatra tisto zazidano stavbno zemljišče, ki presega površino: a) 800 m2, če stoji na njem stanovanjska hiša b) 800 m2, če stoji na njem obrtna delavnica c) 1200 m2, če stoji na njem stanovanjska hiša z obrtno delavnico. 8. člen Merila po katerih se določa višina nadomestil po tem odloku so: a) stopnja opremljenosti zemljišča s komunalnimi napravami, b) smotrno izkoriščanje zemljišča, c) namembnost predela, v katerem je zemljišče. 9. člen Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se predpisujejo: 1) v mejah urbanističnega načrta za mesto Litija s Šmartnim: a) din 1,00 od m2 tlorisne površine stanovanj in garaž v stanovanjskih hišah ali stanovanjskih naseljih, na mesec, b) din 0,50 od m2 tlorisne površine prostorov, ki se uporabljajo za vzgojo izobraževalno in vzgojno varstveno dejavnost, na mesec, c) din 2,00 od m2 tlorisne površine poslovnih prostorov, kateri se uporabljajo za opravljanje gospodarske, negospodarske in obrtne dejavnosti, na mesec, d) din 0,50 od m2 nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je namenjeno za poslovno dejavnost gospodarstva, negospodarstva in obrti, na mesec, e) din 0,60 od m2 nezazidanega stavbnega zemljišča, ki leži v mejah urbanističnega načrta in zazidalnega otoka LS 9, LS 10, LS 12, LS 13-del, SS 18, SS 23, GS 1, GS 2, na mesec, f) din 0,40 od m2 za vsa ostala nezazidana stavbna zemljišča, na mesec. 2) v mejah sprejetega zazidalnega načrta za Kresnice v višini: a) din 0,80 od m2 tlorisne stanovanjske površine stanovanj, na mesec, b) din 0,40 od m2 tlorisne površine prostorov, ki se uporabljajo za vzgojo izobraževalne in vzgojno varstvene dejavnosti, na mesec, c) din 1,60 od m2 tlorisne površine poslovnih prostorov, v katerih se opravlja gospodarska, negospodarska in obrtna dejavnost, na mesec, d) 0,40 od m2 nezazidanega stavbnega zemljišča, na mesec. 10. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi z odločbo zavezancu iz 3. člena tega odloka pristojni občinski upravni organ. 11. člen Za zavezance plačila nadomestila, ki stanujejo v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini s katerimi upravlja samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, se nadomestilo določi z odločbo za vsakega imetnika stanovanjske pravice in najemnika poslovnega prostora. Podatke o tlorisnih površinah stanovanj, poslovnih prostorov in garaž v družbeni lastnini in etažnih stanovanj je dolžna oddelku za gospodarstvo dati Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija. 12. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija, mesečno za nazaj. 13. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se lahko uporablja za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjena za skupno porabo. 14. člen Zaradi pravočasne in pravilne določitve nadomestila so dolžni vsi zavezanci nadomestila, razen iz 11. člena za katere daje podatke Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, v roku 15 dni od dneva nastopa obveznosti dati občinskemu upravnemu organu — oddelku za gospodarstvo, točne podatke o površinah zavezanih plačilu nadomestila. 15. člen Z denarno kaznijo od 100 do 20.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba: — če v določenem roku ne prijavi površine iz 14. člena tega odloka, — če prijavi nepravilne površine iz 14. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od .20 do 3.000 din sc kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 16. člen Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1978. 17. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v občini Litija z vsemi sprejetimi spremembami in dopolnitvami (Uradni list SRS, št. 13/72, 51/72, 26/74 s popravkom 28/74 in 18/76). St. 010-10/66 Litijo, dne 6. decembra 1977. Predsednik Skupščine- občine Litija Jože Dcrnovšek 1. r. 1429. Na podlagi določil zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77), določil zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. decembra 1977 sprejela ODLOK o prispevku za komunalno urejanje zemljišč, načinu in obsegu komunalne ureditve stavbnih zemljišč v naseljih občine Litija 1. člen Ta odlok določa način plačevanja- prispevka za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, kriterije za izračun višine prispevka ter način in obseg komunalne ureditve in ureditve okolice objektov v naseljih občine Litija. I. PRISPEVEK ZA KOMUNALNO UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ 2. člen Investitor, ki bo gradil: — na novih še nezuzidalhih stavbnih zemljiščih na območjih, ki se urejajo z zazidalnim načrtom ali lokacijsko dokumentacijo, — v obstoječih, že zazidanih naseljih, za katere zazidalni načrt ni izdelan, — v naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom. mora skleniti pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča s Samoupravno komunalno skupnostjo občine Li-litija (v nadaljnjem besedilu: komunalna skupnost), kot pooblaščenim upravljalcem s stavbnimi zemljišči v občini Litija. S pogodbo se morajo določiti tudi stroški za urejanje stavbnega zemljišča. 3. člen Komunalna skupnost mora stavbna zemljišča iz prve alinee 2. člena tega odloka dokončno komunalno opremiti, pred oddajo stavbnega zemljišča na natečaju. 4. člen Izjemoma lahko komunalna skupnost odda investitorju v uporabo za gradnjo delno urejeno stavbno zemljišče s pogojem, da se investitor s posebno pogodbo obveže, da bo na lastne stroške v sporazumno določenem roku zgradil manjkajoče komunalne objekte in naprave. Sporazumno določen rok ne sme biti daljši od dveh let. r 5. člen Za posamezne primere komunalnega urejana stavbnega zemljišča iz druge in tretje alinee 2. - člena tega odloka se lahko komunalna skupnost s sporazumom dogovori s krajevno skupnostjo. Za komunalno urejanje stavbnih zemljišč iz prejšnjega odstavka tega člena z objekti in napravami primarnega in sekundarnega pomena, namenjenih za individualno rabo v stanovanjskih soseskah, komunalna skupnost sklepa s krajevnimi skupnostmi samoupravne sporazume s katerimi odstopa del namenskih sredstev. 6. člen Krajevna skupnost komunalno opremlja stavbna zemljišča v skladu z določili tega odloka in pod enakimi pogoji kot komunalna skupnost. ‘ 7. člen Investitor, ki preureja, nadzida ali prizida obstoječi objekt, plača dejanske stroške za zgraditev potrebnih novih komunalnih objektov in naprav ali za niihovo potrebno povečanje 8. člen Občan, ki v stanovanjski hiši ureja sanitarne prostore je oproščen plačila stroškov za zgraditev vodovoda in kanalizacije. 9. člen Prispevek za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča sc ne plača v primeru gradnje nadomestnega stanovanjskega objekta, če je obstoječi objekt že ustrezno komunalno opremljen. Za nadomestno gradnjo se šteje gradnja novega stanovanjskega ali poslovnega objekta v primerih, če je obstoječi objekt prizadet ob elementarnih nesrečah, ko gre za rušenje objekta zaradi gradnje širšega družbenega interesa (ceste, kompleksna stanovanjska in druga graditev) in ko želi občan zaradi starosti zgradbe ali nefunkcionalnosti zgradbe zgraditi novo hišo. Oprostitev plačila komunalnega prispevka iz prvega in drugega odstavka tega člena ne velja za gradnjo nadomestnega objekta, katerega obseg za več kot SC/o presega tlorisno površino stanovanjskih prostorov prejšnjega objekta. Če pa novozgrajeni stanovanjski ali poslovni objekt za več kot 50 "/o presega tlorisno površino stanovanjskih prostorov prejšnjega objekta, plača investitor prispevek za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča v sorazmerju s povečanjem tlorisnih stanovanjskih površin. Investitorji, kateri izkoristijo ugodnosti tega člena, morajo v roku dveh mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja za novozgrajeni objekt, starega porušiti in odstraniti material ter okolico primerno urediti. 10. člen Pogodba iž 2. člena tega odloka je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. V primerih iz 8. in 9. člena tega odloka investitor namesto pogodbe priloži vlogi za izdajo lokacijskega ali gradbenega dovoljenja potrdilo komunalne skupnosti, da je" oproščen plačila prispevka za komunalno urejanje stavbnega zemljišča. II. VISINA PRISPEVKA ZA KOMUNALNO UREJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 11. člen Investitor je dolžan povrniti komunalni skupnosti stroške za pripravo stavbnega zemljišča ter sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena. Investitor stanovanjskega objekta ali objekta družbenega standarda v stanovanjski soseski plača komunalni skupnosti stroške za pripravo stavbnega zemljišča ter sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih objektov in naprav sekundarnega pomena, ki so namenjene za skupno rabo. 12. člen Sorazmerni del stroškov po prejšnjem členu se določi na podlagi poprečnih stroškov za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav, glede na njihov pomen in rabo na določenem območju. Poprečni stroški se ugotovijo tako, da se vsi dejanski stroški za graditev komunalnih objektov in naprav na območju, ki ga določa zazidalni načrt ali na območju, ki je z odlokom občinske skupščine namenjeno za kompleksno graditev, preračunajo na kvadratni meter skupne tlorisne uporabne površine stavce. Od tako določenega poprečnega stroška za urejanje stavbnega zemljišča- so investitorji dolžni plačati delež, ki ga določi komunalna skupnost s soglasjem občinske skupščine. 13. člen Višina prispe,vka za komunalno urejeno stavbno zemljišče v obstoječih že zazidanih soseskah, se določi na podlagi poprečja stroškov komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč v soseskah tega naselja, ki se urejajo z zazidalnim načrtom. 14. člen Kolikor se zaradi specifičnosti lokacije objekta po prejšnjem členu s poprečnimi stroški ne more pokriti popolna opremljenost stavbnega zemljišča, se prispevek za komunalno opremljenost tega zemljišča določi z izračunom dejanskih stroškov komunalne opremljenosti. 15. člen Prispevek za komtinalno opremljenost zemljišča v naseljih, ki se urejajo z urbanist(.‘nim redom, se določi na podlagi dejanskih stroškov komunalne opremljenosti, ki jo določa ta odlok. 16. člen Investitor je praviloma dolžan plačati stroške za urejanje stavbnega zemljišča ob podpisu pogodbe. Komunalna skupnost lahko investitorju odloži plačilo stroškov za urejanje stavbnega zemljišča ali pa se z njim dogovori, da bo stroške odplačeval na obroke; odlog plačila oziroma odplačevanje posojila ne more trajati več kot tri leta. Člani stanovanjskih zadrug, ki v okviru stanovanjske zadruge kupujejo ali gradijo stanovanje v kompleksu družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, plačajo stroške za urejanje stavbnega zemljišča v obrokih, tako, da plačajo celoten znesek v sedmih letih, ko je nastopila njihova obveznost plačila po pogodbi, sklenjeni s komunalno skupnostjo. 17. člen Investitor, uporabnik ali lastnik objekta je dolžan plačati sorazmeren del stroškov za komunalne objekte in naprave, ki jih je komunalna skupnost v skladu z zazidalnim načrtom oziroma urbanističnim redom naknadno zgradila oz. jih je zgradila potem, ko je bilo zemljišče oddano v uporabo. 18. člen Do ugodnosti glede plačevanja stroškov za komunalno urejanje stavbnega zemljišča imajo pravico: a) občani z manjšim osebnim dohodkom (po od- loku o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu), / b) občani z večjim številom družinskih članov, c) borci NOV, d) mlade družine. e) osebe, ki prejemajo družbeno pomoč kot edini vir dohodka, f) občani, ki gradijo družinske hiše v okviru sa-novanjske zadruge. Komunalna skupnost je dolžna v roku 60 dni po sprejetju tega odloka izdelati ustrezne kriterije do ugodnosti. Na kriterije daje soglasje občinska skupščina. III. KOMUNALNA UREDITEV STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 19. člen V občini Litija so glede na komunalno opremljenost štiri kategorije urejenosti stavbnega zemljišča: I. kategorija obsega: napeljavo elektrike v kabelski izvedbi, napeljavo vodovoda, kanalizacije, javne razsvetljave ter ureditev asfaltiranih cest z robniki in pločniki, II. kategorija obsega: napeljavo elektrike, vodovoda, kanalizacije ter ureditev7 cest delno v asfaltni izvedbi ter delno v makadamu, III. kategorija obsega: napeljavo elektrike in vodovoda; priključitev na triprekatno greznično jamo (brez pretoka) ter ureditev cest v makadamski izvedbi, IV. kategorija obsega: priključitev na triprekatno greznično jamo (brez pretoka) ter ureditev cest v makadamski izvedbi. 20. člen Pooblaščena organizacija za izdelavo zazidalnih načrtov mora pri izdelavi teh upoštevati vse elemente komunalne opremljenosti po tem odloku. IV. KONČNE DOLOČBE 21. člen Sredstva, ki jih komunalna skupnost dobi z oddajo stavbnega zemljišča se smejo uporabljati samo za urejanje stavbnega zemljišča in za kritje stroškov dejavnosti komunalne skupnosti. 22. člen Pogoji za zunanjo ureditev okolice objekta je potrebno določiti v gradbenem dovoljenju v skladu z odlokom o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij na območju občine Litija in so obvezni za investitorja. 23. člen Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS. St. m 0-12/77 Litja, dne 6. decembra 1977. , Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dcrnovšek 1. r. 1430. Na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77), 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. decembra 1977 sprejela ODLOK o upravljanju, obvezni uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini Litija I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Kanalizacijsko omrežje in pripadajoči objekti ter naprave do uporabnikovega priključka na glavno kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu: javna kanalizacija) so družbena lastnina In so v: — mestu Litija s Šmartnim, — naselju Kresnice v upravljanju Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija (v nadaljnjem bestedilu: komunalna skupnost), v ostalih naseljih pa v upravljanju krajevne skupnosti na katere območju so. Krajevne skupnosti lahko prepustijo upravljanje javne kanalizacije komunalni skupnosti. 2. člen Javno kanalizacijo vzdržuje organizacija, ki je z občinskim odlokom pooblaščena za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalec javne kanalizacije). Krajevne skupnosti skrbijo za vzdrževanje javne kanalizacije na njihovem območju. 3. člen Vzdrževalec javne kanalizacije in krajevne skupnosti so dolžne skrbeti za nemoteno delovanje javne kanalizacije. Vzroke poškodb javne kanalizacije, za katere se sklepa, da so nastale po krivdi koristnikov oziroma po tretji osebi, ugotovi strokovna komisija, katero imenuje komunalna skupnost. Take poškodbe se popravijo na stroške povzročitelja poškodbe. Povzročitelji poškodb so dolžni poravnati stroške popravila javne kanalizacije in vso nastalo škodo in so razen tega tudi pravno kazensko odgovorni. Prav tako je odgovoren tudi kdor pokvari spojni kanal ali hišno kanalizacijsko omrežje. 4. člen Uporabnik javne kanalizacije je vsak občan ali pravna oseba, ki ima svojo stavbo ali stavbno parcelo posredno ali neposredno priključeno na javno kanalizacijo. 5. člen Vsako stavbo ali stavbno parcelo na območju javne kanalizacije mora lastnik ali upravljalec priključiti na javno kanalizacijo, čim je ta položena oz. ko je dana možnost za priključek. Smatra se, da je priključek možno izvesti takrat, kadar je javna kanalizacija oddaljena od objekta man* kot 50 m. Gradnja greznic za odvod fekalij, odplak in meteornih voda ni dovoljena tam, .kjer že obstaja kanalizacijsko omrežje. Izjemoma lahko pristojni občinski upravni organ dovoli gradnjo greznice, če priključitev na javno kanalizacijo ne bi bila ekonomsko upravičena oziroma, če je objekt oddaljen od javne kanalizacije več kot 50 m. če lastnik stavbe ali upravljalec stavbe ne napelje spojnega kanala v predpisanem roku, se mu to naloži z odločbo pristojnega občinskega upravnega organa. Pristojni občinski upravni organ lahko lastnika ali upravljalca stavbe ali stavbne parcele oprosti dolžnosti napeljave spojnega kanala in priključitve na javno kanalizacijo, če je to povezano z nesorazmerno visokimi stroški in če tega ne zahtevajo higiensko-sa-nitarni predpisi. / 6. člen Lastniki in upravljale! stavb v družbeni lastnini, katerih stavbe so priključene na javno kanalizacijo, ne morejo prepovedati ali onemogočiti stanovalcem teh stavb uporabo kanalizacije ali priključkov nanjo če imajo za to ustrezno soglasje. II. JAVNI KANALI IN OBJEKTI 7. člen Javni kanali so vsi cevovodi, ki omogočajo odvajanje fekalij, odplak in meteornih voda iz določenega zazidalnega območja, posameznih ulic, naselij in stavb od spojin kanalov, s katerimi so priključeni na javno kanalizacijo. Javne kanale v obstoječih in novih naseljih, kakor tudi razširitev obstoječih kanalov, določi komunalna skupnost, na predlog vzdrževalca javne kanalizacije. Javni kanali, spojni vodi in kanalizacijske in čistilne naprave tvorijo kanalizacijsko omrežje določenega naselja. 8. člen Javni kanali se lahko podaljšajo do novih objektov in zgradi nova kanalizacija v naseljih samo v soglasju s komunalno skupnostjo. Soglasje komunalne skupnosti je potrebno tudi za vsa investicijska vzdrževalna dela in rekonstrukcijo javne kanalizacije. 9. člen Na podlagi gradbenega dovoljenja in v skladu s prejšnjim členom lahko zaradi vzdrževalec javne kanalizacije, na stroške naročnika, javni kanal do stavb in stavbnih zemljišč, ki še niso spojena z glavno kanalizacijo. III. PRIKLJUČKI NA JAVNO KANALIZACIJO 10. člen Za priključek na javno kanalizacijo si mora uporabnik pridobiti soglasje upravljalca javne kanalizacije. Priključek na javno kanalizacijo je spojna cev od triprekatne vodotesne greznice ali objekta do javne kanalizacije in je last uporabnika, O zahtevku za soglasje k priključku ali razširitvi mora upravljalec odločiti v 30. dneh od dneva vložitve zahtevka. 11. člen Priključek na javno kanalizacijo lahko izvede samo vzdrževalec javne kanalizacije. Stroški izvedbe priključka bremene uporabnica. Vzdrževalec javne kanalizacije je dolžan izvesti priključek v smislu določil tega odloka. 12. člen Novo zgradbo je treba priključiti na javno kanalizacijsko omrežje pred izdajo uporabnega dovoljenja ali istočasno ob zgraditvi novega omrežja v neposredni bližini stavbe. 13. člen Lastniki in upravljale! stavb so dolžni stalno vzdrževati spojne kanale. Vzdrževalec javne kanalizacije je dolžan stalno nadzirati stanje spojnih kanalov, javnih kanalov in čistilnih naprav ter način njihovega uporabljanja. Če ugotovi pri tem poškodbo, jo je dolžan takoj popraviti oziroma opozoriti lastnika, če so take poškodbe na ' spojnih kanalih, ki jih mora le-ta popraviti na svoje stroške. IV. PLAČILQ KANALŠČINE IN PRISPEVKA ZA PRIKLJUČEK NA JAVNO KANALIZACIJO 14. člen Uporabniki javne kanalizacije so dolžni plačati stroške za vzdrževanje le-te (v nadaljnjem besedilu: kanalščina). Cena kanalščine mora pokrivati: amortizacijo, red-n'o in investicijsko vzdrževanje javne kanalizacije in čistilne naprave ter stroške vzdrževalca javne kanalizacije (24. člen zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena). Kanalščina se obračunava od ms porabljene vode. Ceno kanalščine, na predlog, vzdrževalca javne kanalizacije in v soglasju Izvršnega sveta Skupščine občine Litija, določi komunalna skupnost. 15. člen Krajevna skupnost kot upravljalec javne kanalizacije na svojem območju sama, v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine Litija, določi ceno kanalščine. Če krajevna skupnost prenese javno kanalizacijo v upravljanje komunalni skupnosti, le-ta določi ceno kanalščine. 16. člen Uporabniki javne kanalizacije morajo v rokih, katere določi vzdrževalec javne kanalizacije oz. krajevne skupnost (praviloma mesečno za nazaj) plačevati kanalščino. Uporabniki javne kanalizacije plačujejo kanalščino vzdrževalcu. Vzdrževalec vodi sredstva kanalščine ločeno ter jih sme uporabljati v skladu z določbami 14. člena tega odloka. V. PREHODNE DOLOČBE 17. člen Priključki na javno kanalizacijo in čistilne naprave so bodo izvajali po navodilu upravljalca kanalizacije po predhodnem soglasju sanitarne inšpekcije. 18. člen Vsi lastniki in uporabniki stavb, ki imajo zgrajene greznice ali imajo hišne odpadne vode speljane v ponikovalnico in ki imajo po določbah tega odloka pogoje za priključitev na javno kanalizacijo, se morajo priključiti na javno kanalizacijo. Priključke morajo izvesti v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka. 19. člen Občinski inšpekcijski organ izvede ugotovitveni postopek oz. 18. člena in o ugotovitvah oziroma izvedbi priključka izda ustrezno odločbo. 20. člen Ce krajevna skupnost prenese javno kanalizacijo v upravljanje komunalni skupnosti, jo je vzdrževalec javne kanalizacije takoj dolžan prevzeti v vzdrževanje. Prenos se mora izvesti s sporazumom in zapisnikom, s katerim je ugotovljeno stanje javne kanalizacije. Komunalna skupnost je dolžna zagotoviti vzdrževalcu javne kanalizacije sredstva za vzdrževanje. Komunalna skupnost lahko odkloni prevzem v upravljanje javno kanalizacijo, dokler krajevna skupnost ne odpravi vsp, napake in poškodbe na javni kanalizaciji, katere so bile zapisniško ugotovljene. VI. KAZENSKE DOLOČBE 21. člen Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje za prekršek: 1. kdor poškoduje kanalizacijo, kanalizacijske naprave ali spojne kanale ter hišne naprave (3. člen), 2. kdor obnovi ali razširi spojni vod brez soglasja upravljalca javne kanalizacije (10. člen), 3. kdor gradi spojne kanale in opravi priključitev, pa za to ni strokovno usposobljen oziroma nima tovrstne registracije ali obrtnega dovoljenja (11. člen). Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena z denarno kaznijo do 30.000 din, odgovorna oseba pravna osebe pa se kaznuje z denarno kaznijo do 2.000 din. Vzdrževalec javno kanalizacije sc kaznuje do 10.000 din, če ne skrbi za nemoteno delovanje javne kanalizacije (3. člen). 22. člen Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje za prekršek: 1. kdor v predpisanem roku ne priključi stavbe na javno kanalizacijo, ki je položena (18. člen), 2. lastnik ali upravljalne stavbe, ki prepove nosilcem stanovanjske pravice uporabo hišne kanalizacije, ki je priključena na javno kanalizacijo (6. člen), 3. kdor ne vzdržuje spojnega kanala ali kljub odločbi pristojnega organa ne odpravi poškodb na spojnem kanalu (13. člen), 4. kdor odklanja plačilo kanalščine oziroma ne plačuje kanalščine v določenih rokih (14. in 16. člen). Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena z denarno kaznijo do 20.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa se kaznuje z denarno kaznijo do 1.000 din. VII. KONČNE DOLOČBE 23. člen Navodila in pojasnila za izvajanje tega odloka daje komunalna skupnost. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja strokovna služba komunalne skupnosti. Strokovna služba poda pismeno prijavo pristojni občinski inšpekciji, katera v lastni presoji poda predlog za upravno kazenski postopek sodniku za prekrške. 24. člen Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-13/77 Litija, dne 6. decembra 1977. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 1431. Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list (3RS, št. 23/70), 27 člena zakona o sredstvih za delo upravnih organov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/73) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) jc Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in ,zbora krajevnih skupnosti dne 6. decembra 1977 sprejela , ODLOK o cenah za geodetske storitve 1. člen S tem odlokom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilnopravnih oseb, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve na območju občine Litija. 2. člen Za zadeve geodetske službe, za katere se uporabljajo cene po tem odloku, se štejejo storitve, ki neposredno ali posredno vplivajo na podatke geodetske službe, ali se dajo opraviti le na podlagi teh podatkov. Te storitve so: — parcelacije zemljišč, — prenos stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov, ki jih vzdržuje geodetska služba. 3. člen Cene geodetskih storitev iz drugega člena tega odloka znašajo: dtn — za terensko geodetsko delo od ure 120 — za pisarniško geodetsko delo od ure 100 — za figurantsko delo od ure 40 Stroški prevoza se zaračunavajo posebej po dejanski uporabi in v skladu z veljavnimi predpisi. > 4. člen Dohodki, ki še ustvarjajo s to dejavnostjo so dohodki posebne postavke proračuna občine Litija, namenjeni za redno dejavnost geodetske uprave. 5. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o cenah za geodetske storitve v občini Litija (Uradni list SRS, št. 14/71) kakor tudi sklep 6. seje izvršnega sveta občinske skupščine Litija z dne 16. 7. 1974 o dosedanjih cenah geodetskih storitev. 6. člen Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS. ' St. 010-12/71 Litija, dne 6. decembra 1977. Predsednik Skupščine občine Litija • Jože Dernovšek 1. r. 1432. Na podlagi določil drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) z namenom, da se zagotovijo sredstva za financiranje programa požarnega varstva, opredeljena v samoupravnem sporazumu o obsegu in načinu združevanja ter uporabi sredstev, namenjenih za zadovoljevanje potreb in realizacije programa skupnosti požarnega varstva za leto 1978, je na predlog samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom občine Litija, Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. decembra 1977 sprejela ODLOK o osnovah in stopnjah prispevka za financiranje požarnega varstva v občini Litija L člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, pa niso pristopili k samoupravnim sporazumom, navedenim v glavi tega odloka, so po določilih tega odloka dolžni ulačevati prispevek za financiranje programa skupnosti požarnega varstva v občini Litija. 2. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela, ki niso podpisale samoupravnega sporazuma o financiranju programa samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom na območju občine Litija, plačujejo ta prispevek po stopnji 0,84 "/o od osnove za izračun republiškega davka 3. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela plačujejo od osnove za obračun republiškega davka ugotovljene na dan 30. 9. 1977. Akontacije po dvanajstinah se plačujejo mesečno do vsakega 10. v mesecu za pretekli mesec. 4. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela, ki pa nimajo davčne osnove za leto 1977, pa po osnovi, ki je ugotovljena pri obračunu davka iz dohodka TOZD za vsako trimesečje v letu 1978, plačujejo za preteklo trimesečje. 5. člen Občani, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi plačujejo prispevek od davčne osnove po stopnji 0,84 °/o Prispevke teh občanov obračunava in pobira davčna uprava Skupščine občine Litija, po postopku, ki je predpisan za davke. 6. člen Prispevki se nakazujejo na žiro račun 50150-661--19030 SIS VPP občine Litija, pri Službi družbenega knjigovodstva Litija. 7. člen Določila tega odloka se uporabljajo od 1. januarja 1978 do 31. decembra 1978. 8. člen Odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-15/77 Litija, dne 6. decembra 1977. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 1433. Na podlagi 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) ter 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je občinska skupščina Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. decembra 1977 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o prekrških zoper javni red in mir na območju občine Lilija 1. člen Člen 7. odloka o prekrških zoper javni red in mir na območju občine Litija (Uradni list SRS, št. 1/75) sc spremeni in se glasi: »Z denarno kaznijo od 20 do 2.000 din se kaznuje za prekršek občan, ki krši določbe L, 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke 2. člena tega odloka.« Pravna oseba se iz prvega odstavka tega člena kaznuje od 100 do 20.000 din, odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje do 2.000 dinarjev. 2. člen 8. člen se spremeni In se glasi: »Za prekršek iz 3. in 4. člena tega odloka se kaznujejo pravne osebe in privatni gostinski obrati od 100 do 20.000 din«. Odgovorno osebo se kaznuje do 3.000 din. 3. člen 9. člen se spremeni in se glasi: »Za prekršek iz 1. do 19. točke 5. člena tega odloka se kaznuje občana od 20 do 3.000 din.« Pravna oseba, ki stori prekršek po 2., 3., 4., 6., 7., 15. in 17. točki 5. člena tega odloka se kaznuje od 100 do 25.000 din. Odgovorna oseba pravna osebe za prekrške iz drugega odstavka tega člena 3.000 din. 4. člen 10. člen se spremeni in se glasi: »Pravna oseba iz 1. in 2. točke 6. člena tega odloka od 100 do 30.000 din.« Odgovorna oseba pravne osebe pa za prekršek iz prvega odstavka tega člena do 3.000 din. 5. člen Črta se 11. člen odloka. 6. člen 12. člen se spremeni in se glasi: »Izvajanje določil tega odloka opravljajo delavci javne varnosti in občinske inšpekcijske službe«. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS: St. 010-31/62 Litija, dne 6. decembra 1977. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dcrnovšek 1. r. 1434. Na podlagi tretjega odstavka 4. člena zakona o vojaških pokopališčih in grobovih (Uradni list SRS, št. 26/73) in 161. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združene ;-a dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 6. decembra 1977 sprejela ODLOK o določitvi grobišč, spomenikov in spominskih obeležij borcev NOV, za katere skrbijo krajevne skupnosti 1. člen S tem odlokom se določa za katera grobišča, spomenike in spominska obeležja borcev NOV v občini Litija skrbijo krajevne skupnosti in pod kakšnimi pogoji. 2. člen Za varstvo in vzdrževanje po tem odloku se šteje: varstvo pred naravnimi in elementarnimi poškodbami objektov, ohranitev izgleda in stanja objektov, urejanje zemljiškoknjižnega stanja, gradnja, popravila, preureditev objektov in urejanje okolja. Grobišča, spomeniki in spominska obeležja, za katere skrbi občinska skupščina in krajevne skupnosti so navedeni v seznamu, ki je sestavni del tega odloka in se po sklepu občinske skupščine dopolni. 3. člen ' Program za urejanje in vzdrževanje spomenikov sprejme občinska skupščina.najmanj za dobo pet let. Program je potrebno izdelati v 6 mesecih po sprejetju odloka in ga dati v obravnavo in sprejem skupščini, 4. člen Za varstvo in vzdrževanje grobišča, spomenikov in spominskih obeležij borcev NOV skrbijo tiste krajevne skupnosti, na katerem območju so ti objekti. Določbe prvega odstavka tega člena ne veljajo za spomenike in spominska obeležja, postavljena ali vzidana na poslovnih stavbah ali poslovnih prostorih. Za te spomenike skrbijo organizacije združenega dela in drugi uporabniki oziroma lastniki ali upravljale! teh stavb. 5. člen Sredstva za varstvo in vzdrževanje grobišč, spomenikov in spominskih obeležij ter sredstva za prekop posmrtnih ostankov borcev zagotavlja skupščina občine vsako leto v proračunu in predlog komisije za zadeve borcev NOV in invalidov pri Skupščine občine Litija. Organizacija ZZB NOV, druge družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, Občinska kulturna skupnost ter druge skupnosti in družbenopolitične organizacije oziroma društva lahko tudi same financirajo urejanje in vzdrževanje posameznih grobišč, spomenikov in spominskih obeležij, nad katerimi so v sporazumu s skupščino občine prevzele neposredno skrb. 6. člen Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju nalog iz prvega odstavka 4. člena tega odloka z vzgojno-izobraževalnimi zavodi, občinsko kulturno skupnostjo, občinskim odborom in krajevnimi organizacijami ZZB NOV, krajevnimi konferencami SZDL, krajevnimi konferencami ZSMS. 7. člen Pri vzdrževanju in preurejanju ob jeko v iz 4. člena odloka morajo krajevne skupnosti upoštevati strokovna mnenja in nasvete občinskega odbora ZZB NOV in mnenja pristojnega zavoda za spomeniš’ o varstvo. 8. člen Spreminjanje grobišč in spomenikov ter prekopavanje posmrtnih ostankov borcev je možno samo z odločitvijo skupščine občine, po predhodnem mnenju občinskega odbora ZZB NOV in komisije za zadeve borcev NOV in invalidov pri Skupščini občine Litija. 9. člen Pristojni občinski upravni organ za zadeve borcev in vojaških invalidov vodi evidenco in hrani dokumentacijo grobišč, grobov, spomenikov in spominskih obeležij. Evidenca mora vsebovati tudi zemljiškoknjižne podatke in jo je pristojni organ dolžan urediti v šestih mesecih po sprejetju odloka. Zemljiško-knjižno stanje objektov iz prvega odstavka tega člena ureja premoženjsko pravna služba skupščine občine. 10. člen Za izvajanje tega odloka skrbi občinski upravni organ pristojen za zadevo borcev NOV in vojaških invalidov v sodelovanju z zavodom za spomeniško varstvo in občinskem odboru ZZB NOV Litija. 11. člen Z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek fizične osebe, ki poškodujejo grobišče, grob, spomenik in spominsko obeležje ali njegovo okolje ali odlaga smeti, odpadke in druge materiale v njegovo okolje. Z denarno kaznijo do 30.000 din se kaznuje pravna oseba in z denarno kaznijo do 3.000 din odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz 1. odstavka tega člena. 12. člen Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-14/77 Litija, dne 6. decembra 1977. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek I. r. SEZNAM SPOMENIKOV, SPOMINSKIH KAMNOV. SPOMINSKIH PLOSC IN GROBIŠČ NOV V OBČINI LITIJA PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH » 1. Krajevna skupnost Litija — levi breg: — spominski kamen na dvorišču Predilnice Litija, — spominska plošča na upravni zgradbi Lesne industrije Litija * 2. Krajevna skupnost Litija — desni breg: — spomenik NOV v Litiji na Trgu svobode, — spominska plošča na grobišču neznanih borcev NOV na pokopališču v Litiji, — spominska plošča na hiši Gorenc Jožefe (Lind-ner) na Trgu svobode 2, Litija — Spominska plošča na hiši Gorenc Andreja, Gr-binska c., Litija — spominska plošča kurirske javke Veliki vrh na hiši Koprivnikar 3. Krajevna skupnost Jablanica: — spominska plošča padlim v NOB na gasilskem domu na Bregu 4. Krajevna skupnost Gabrovka: — obilisk na Javorškem pilu — Gabrovka, — spominski kamen na grobišču na Javorškem Pilu, — spominska plošča na Klancu pri Gabrovki, — spominska plošča padlim borcem NOV na grobišču na pokopališču Gabrovka, — spominska plošča na Domu prosvete v Gabrovki, — spominski kamen v Moravški gori 5. Krajevna skupnost Vače: — spomenik na Vačah 41. padlim borcem ilegalcem, — spominska plošča na grobišču na pokopališču Vače, — spominsko obeležje na grobišču pod Vačami ob cesti Hotič, — spomenik Lojzetu Hohkravtu na Cvetežu pri Vačah, — spominski kamen v Cirkušah pri Vačah, — spominska plošča v vasi Mala sela pri Vačah, — spominska plošča na grobišču v Zg. Slivni, — spominski kamen pod vasjo Široka set padlemu polit, delavcu Kravtberger Antonu 6. Krajevna skupnost Sava: — spominska plošča na grobu Ducman Antona na pokopališču Sava, — spomenik padlim borcem NOV 1941—1945 na Savi pri pokopališču — spominski kamen na Sp. Logu, — spominsko obeležje na Sp. Logu, — spominska plošča padlemu Smuk Antonu na Sp. Logu — spominska plošča na grobu aktivista Potisek Franca na pokopališču Sava, 7. Krajevna skupnost Kresnice: — spomenik v Kresnicah pri železniški postaji Kresnice, — spominska plošča na pokopališču — (grobišču), — spominsko obeležje Kresnice — apnenca, — spominska plošča v Kresniškem vrhu na hiši Bratunovih, — spominsko obeležje Kresniški vrh 8. Krajevna skupnost Polšnik: — spominska plošča NOB na zgradbi osnovne šole Polšnik, — spominska plošča na grobišču pokopališča na Polšniku, — spominska plošča na zgradbi osnovne šole Ma-molj 9. Krajevna skupnost Ribče: — spominski kamen pod vasjo Ribče ob republiški ce'sti Litija—Ljubljana, — spominska plošča v Ribčah 10. Krajevna skupnost Primskovo: — spominska plošča na grobišču pokopališča Primskovo 11. Krajevna skupnost Jevnica: — spomenik v Jevnici, — dve spominski plošči nameščeni na mostu čez reko Savo v Jevnici, — spominska plošča v Zg. Jevnici, — spominska plošča v Golišah, — spominska plošča v Golišah, — spominski kamen pri podvozu v Kresniških Po- ljanah — spominsko obeležje ob železnici na koncu perona postaje Jevnica, posvečeno kurirjem vezistom 12. Krajevna skupnost Kostrevnica: — spomenik nad vasjo Tišje, — spominska plošča padlim borcem NOV v Veliki Kostrevnici, — spominska plošča na Gasilskem domu v Veliki Kostrevnici, 13. Krajevna skupnost Vintarjevec: — spominska plošča na Krničarjevi hiši v Vintar-jevcu 10, 14. Krajevna skupnost Šmartno pri Litiji — spomenik NOB na Ustju ob cesti Šmartno— Litija, — spomenik na dvorišču Lesne industrije Litija — obrat Šmartno 15. Krajevna skupnost Dole pri Litiji: — spominska plošča na osnovni šoli Dole, 16. Krajevna skupnost Hotič: — spominska plošča na Gasilskem domu v Sp. Hotiču, — spominski kamen ob cesti Hotič—Vače pri Sp. Hotiču, 17. Krajevna skupnost Stangarske poljane: — spominska plošča v Reka gozdu na hiši Ilovar, 18. Krajevna skupnost Velika Stanga: — spomenik padlim v Veliki S tangi. 1435. Na podlagi 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77), ter 204. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na skupni seji zbora združenega dela in zbora ' krajevnih skupnosti dne 6. decembra 1977 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 6. decembra 1977 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o izobešanju zastav v občini Litija 1. člen V odloku za izobešanje zastav v občini Litija (Uradni list SRS, št. 31/74) se spremeni 11. člen in se glasi: »Z denarno kaznijo od 100 do 10.000 din se kaznuje za prekršek organizacijo združenega dela in druge delovne organizacije: — če ne poskrbi, da so ob državnih, republiških ali občinskem prazniku in ob posebnih prilikah izobešene zastave v smislu določil tega odloka; — če v roku, ki ga določa odlok ne poskrbi za namestitev vtičnih mest ali mest za izobešanje zastav; z denarno kaznijo od 20 do 1.000 din, se kaznuje tudi odgovorno osebo delovne organizacije ali hišnega sveta oziroma občan, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Kazenska določila iz drugega odstavka tega člena, ki se nanašajo na občana se bodo uporabljala le za kršitelje v mestu Litija, v večjih strnjenih in ob glavnih prometnih cestah. 2. člen Spremeni se 13. člen odloka o izobešanju zastav v občini Litija in se glasi: »Nadzorstvo nad izvajanjem določil tega odloka upravlja občinska komunalna inšpekcija in delavci javne varnosti.« 3. člen Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-8/74 Litija, dne 6. decembra 1977. 1436. Na podlagi 161. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne C. decembra 1977 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvi plakatiranja v Litiji in Šmartnem 1. člen Spremeni se prvi odstavek 4. člena odloka o ureditvi plakatiranja v Litiji in Šmartnem (Uradni list SRS, št. 31/74) in se glasi: »Nameščanje plakatov sme opravljati proti plačilu naročnika pooblaščena komunalna organizacija združenega dčla«. 2. člen V 8. členu odloka o ureditvi plakatiranja v Litiji in Šmartnem se doda nov odstavek, ki se glasi: »Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska komunalna inšpekcija«. 3. člen Ta odlok velja po o' javi v Uradnem listu SRS. St. 010-7/74 ^ Litija, dne 6. decembra 1977. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dcrnovček 1. r. 1437. Na podlagi 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23'74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 6. decembra 1977 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o sestavi koordinacijskega odbora za vprašanja družbene zaščite 1. člen Preneha veljati odlok o sestavi koordinacijskega odbora za vprašanja družbene samozaščite, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 35/74. 2. člen Ta odlok velja po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-1/70 Litija, dne 6. decembra 1977. Predsednik Predsednik Skupščine občine Litija Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. . Jože Dernovšek 1. r. 1438. Na podlagi 19. člena zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov«^ motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19/ 76), sklepa zbora delovnih ljudi posebne osnovne šole Litija in statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščine občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 6. decembra 1977 sprejela SKLEP o soglasju k preimenovanju posebne osnovne šole Litija 1 Skupščina občine Litija daje soglasje k preimenovanju posebne osnovne šole Litija v Osnovno šolo »Milan Borišek« Litija. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 61-9/77 Litija, dne 6. decembra 1977. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 1439. Na podlagi zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69) je svet krajevne skupnosti Vintarjevec dne 22. novembra 1977, po odločitvi referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Vintarjevec dne 28. oktobra 1977 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Vintarjevec 1. člen Uvede se krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Vintarjevec. 2. člen Samoprispevek se predpisuje-za modernizacijo naslednjih cest v krajevni skupnosti: 1. asfaltiranje ceste Črni potok—Vintarjevec, 2. razširitev oz. prestavitev ceste Leskovica—Javorje, 3. razširitev ceste Leskovica—Vrata. Skupna predračunska vrednost modernizacije znaša 1,800.000 din (vrednost po cenah v letu 1977). Samoprispevek se predpisuje za dobo od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1982, plačuje se v denarju. 5. člen Zavezanci za krajeyni samoprispevek so: 1. občani, ki sprejemajo osebni dohodek iz razmerja v združenem delu oz. nadomestil in uživalci pokojnin 2%, 2. zavezanci od dohodkov iz kmetijske dejavnosti v višini 2 % ali več od katastrskega dohodka in poseka lesa letno, 3. občani, ki imajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost ter intelektualne storitve 2 V« od ugotovljenega čistega dohodka, 4. občani, ki so na začasnem delu v tujini s stalnim bivališčem na območju krajevne skupnosti v znesku 1.000 din letno. 6. člen Z lastniki počitniških hišic na območju krajevne skupnosti Vintarjevec, ki nimajo na njenem območju stalnega bivališča, bo krajevna skupnost sklenila pogodbo o plačevanju primernega prispevka za modernizacijo cest. 7. člen Plačevanja samoprispevka so oproščeni: 1. občani, ki imajo osebni dohodek iz razmerja združenem delu, nadomestil in pokojnin, ki ne presegajo 60 °/o od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto, 2. občani od socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, invalidnin, od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter učenci v gospodarstvu od nagrad, 3. občani, ki so oproščeni davkov od kmetijske dejavnosti. 8. člen Zavezanci iz 5. člena sklepa plačujejo samoprispevek: 1. samoprispevek iz delovnega razmerja pod 1. točko 5. člena obračunavajo izplačevalci osebnih dohodkov ob vsakem izplačilu. Obračunani samoprispevek se vplačuje banki na račun krajevne skupnosti Vintarjevec ob vsakem dvigu gotovine za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki so zaposleni v organizacijah združenega dela izven občine Litija in stanujejo na območju krajevne skupnosti Vintarjevec obračunavajo in vplačujejo samoprispevek izplačevalci osebnih dohodkov in na način, ki je določen v prvem odstavku te točke. 2. za upokojence obračunava samoprispevek ustrezni zavod za socialno zavarovanje in ga nakazuje ob vsakem izplačilu na račun krajevne skupnosti Vintarjevec, 3. samoprispevek iz druge in .tretje točke 5. člena tega sklepa se'plačuj e v roku in na način kot prispevek iz osebnega dohodka teh zavarovancev. 4. občani, ki so na začasnem delu v tujini plačujejo samoprispevek pri blagajni krajevne skupnosti ali na drug urejen način. 4. člen 9. člen Denarna sredstva zbrana na podlagi samoprispev- Če je obveznost samoprispevka začela ali prene- ka se nakazujejo krajevni skupnosti na račun 50150- hala tekom leta, se ta obračunava ob zapadlosti ozi-780-19051 KS Vintarjevec — krajevni samoprispevek. roma prenehanju 10. člen Vsak obvezanec samoprispevka je dolžan poravnati zapadlo obveznost iz samoprispevka v roku, ki je določen s tem sklepom, sicer se bremeni z zamudnimi obrestmi po veljavnih predpisih. 11. člen Za zbiranje sredstev je odgovoren svet krajevhe skupnosti. 12. člčn Modernizacija cest, za katero je uveden samoprispevek, mora biti končana do 1. 7. 1983. 13. člen S sredstvi, zbranimi po tem sklepu, upravlja svet krajevne skupnosti, ki o porabi poroča zboru delegatov oziroma zborom občanov vsaj enkrat letno. 14. člen S sredstvi samoprispevka, ki ostanejo na razpolago po končanih delih programa samoprispevka — višek sredstev, se ta uporabijo za modernizacijo cest Vintar-jevec—Podroje—Kot, na področju Javorja pa za modernizacijo cest, ki jih določi zbor delegatov krajevne skupnosti. 15. člen Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1982. Vintarjevec, dne 23. novembra 1977. Predsednik sveta KS Viritarjevčc Martin Hostnik 1. r. 1440. POROČILO o izidu glasovanja ha referendumu dne 20. 11. 1977 v krajevni skupnosti Vintarjevec V krajevni skupnosti Vintarjevec je 408 glasovalnih Upraviččncčv. ZA uvedbo referenduma je glasovalo 351 glašbvdlčev, PROTI je glasovalo 53 glasovalcev, 1 glasdvalhlća j6 bila neveljavna, 3 upravičenci niso glasovali. Na podlagi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je predlog za uvedbo krajevnega samoprispevka sprejet, ker se je zanj na referendumu izreklo 86,03 %, glasovalnih upravičencev. Referendum je razpisala krajevna skupnost Vjn-tarjevec s sklepom o razpisu referenduma (Ur. 1. SRS, št. 20/77) za modernizacijo krajevnih cest. Predsednik sveta KS Vintarjevec Martin Hostnik 1. r. LJUBLJANA CENTER 1441. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občihe Ljubljana Center na 34. seji zbora združenega dela, dne 6. decembra 1977 in na 33. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 6. decembra 1977 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/7 »Trg revolucije« 1. člen Sprejmejo se spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/7 Trg revolucije, ki se nanašajo na jugozapadni del območja zazidalnega otoka, to je območje izgradnje bodočega kulturnega centra »Ivan Cankar«. 2. člen Projekt sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/7 Trg revolucije je v avgustu 1977 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v sodelovanju z Investicijskim zavodom za izgradnjo Trga revolucije pod šifro projekta 2353. 3. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/7 Trg revolucije obsegajo programski in tehnični del ter pravilnik ga izvajanje sprememb in dopolnitev v smislu 2. odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 4. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za obriibčje zazidalnega otoka CO-1/7 Trg revolucije so stalno na vpogled občanom in organizacijam združenega dela pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Center, pristojnemu za urbanizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskem urbanističnem zavodu in Geodetski upravi pri Skupščini mesta Ljubljane. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. 6. člen Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljdti tista določila odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/7 Trg revolucije (Uradni list SRS, št. 23/70), ki se nanašajo na območje navedeno v 1. členu tega odloka. 7. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Št. 351-100/77 Ljubljana, dne 7, decefnbra 1977. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Cener Hugo Kcržan, dipl. Inž. 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1442. Na podlagi 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) in v zvezi z 2. točko 96. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1977, seji zbora združenega dela dne 22. novembra 1977 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. novembra 1977 sprejela ODLOK o ustanovitvi štaba za teritorialno obrambo občine Ljubljana Moste-Polje 1. člen Ustanovi se štab za teritorialno obrambo občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljevanju: občinski štab za teritorialno obrambo) pot poseben organ Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. 2. člen Občinski štab za teritorialno obrambo je vbjaško-strokovni organ, ki vodi štabe, enote in zavode teritorialne obrambe na območju občine. 3. člen Občinski štab za teritorialno obrambo skrbi za organizacijsko, mobilizacijsko in borbeno pripravljenost teritorialne obrambe na območju občine v skladu s sklepi in stališči skupščine občine, njenega sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter povelji in navodili nadrejenih štabov za - teritorialno obrambo. 4. člen Sestav občinskega štaba za teritorialno obrambo predpiše po enotnem sistemu teritorialne obrambe v republiki komandant teritorialne obrambe Slovenije. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje potrjuje njegov sestav in mobilizacijski razvoj. 5. člen Komandanta teritorialne obrambe občine imenuje in razrešuje komandant teritorialne obrambe Slovenije na predlog sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje po predhodnem mnenju pokrajinskega odbora. 6. člen Za organiziranje in pripravljenost štabov, enot in zavodov teritorialne obrambe je komandant teritorialne obrambe občine odgovoren svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine ter komandantu teritorialne obrambe mesta Ljubljane, za bojno pripravljenost in uporabo enot pa komandantu teritorialne obrambe pokrajine. 7. Člen Komandant teritorialne obrambe občine je odgovoren za uresničevanje nalog teritorialne obrambe, ki so določene z obrambnim načrtom občine, svetu občinske skupščine za ljudsko obrambo, Varnost in družbeno samozaščito, v vojni pa predsedstvu skupščine občine. 8. člen Sredstva za delovanje občinskega štaba za teritorialno obrambo zagotavlja Skupščina občine Lj ubij aha Moste-Polje v skladu z 241. in 242. členom zakona o ljudski obrambi. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-9/77-S Ljubljana, dne 28. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje^ * Marjan Moškrič 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1443. Na podlagi prvega odstavka 13. člena zakona o. urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, ŠV16-119/67) ter 148. člena statuta občine Ljublj'ana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. novembra 1977 sprejela ODLOK o sprejemu zazidalnega načrta za del območja VS 245/1 Škofljica »Hribi« 1. člen S tem odlokom se sprejme zažidalni načrt za del območja zazidalnega otoka VS 245-1 Škofljica — »Hribi«, ki ga je izdelal Urbanistični zavod — Projektivni atelje Ljubljana pod Št. 2016 V januarju 1977. 2. člen Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del po določilih drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 3. člen Investitorji, ki so zgradili ali so začeli graditi objekte brez lokacijskega dovoljetija, morajo pred izdajo lokacijskega dovoljenja plačati akontacijo za pokritje stroškov priprave in komunalne opreme v Višini 7% vrednosti objekta, revalorizirane ha leto izdaje dovoljenja, razliko do končne vrednosti pa V skladu z načrtom urejanja soseske, vendar ne kasneje kot v treh letih. 4. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 350-3-77 Ljubljana, dne 22. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 1444. Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Uradni list SRS, št. 26/73) in 14j). člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) ter na predlog kmetijske zemljiške skupnosti in krajevnih skupnosti po opravljeni javni razpravi je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. novembra 1977'sprejela ODLOK o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) 1. člen S tem odlokom se na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik določijo kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij). 3. Kržišnik Franc, št. 7 4. Trobec Franc, št. 8, 5. Maček Jože, št. 16 6. Bradeško Janez, št. 20 7. Košir Marjana, št. 23 8. Pustovrh Pavel, št. 24 9. Kožuh Antonija, št. 29 10. Bozovičar Marko, št. 42 11. Košir Maks, št. 43 12. Setnikar Jože, št. 46 13. Dolenc Janez, št. 49 14. Osredkar Ignac, št. 54 15. Jereb Alojz, št. 57 16. Buh Janez, št. 58 17. Crni vrh 35, last Ljubljanskih mlekarn 18. Crni vrh 41, last Ljubljanskih mlekarn Smolnik 1. Justin Jože, št. 3 2. Bizjan Anton, št. 4 3. Koprivec Jože, št. 7 4. Bizjan Jože, št. 10 5. Kožuh Anton, št. 13 6. Gerjolj Stanko, št. 14 Srednji vrh 1. Mrzlikar Janez, št. 10 2. Rus Ludvik, št. 11 3. Trobec Martin, št. 14 4. Trobec Anton, št. 16 5. Bradeško Luka, št. 17 6. Jankovec Tomaž, št. 19 7. Buh Anton, št. 25 8. Košir Anton, št. 18 2. člen Posebna ureditev o dedovanju kmetij po 1. členu tega odloka velja za kmetije, ki so navedene po krajevnih skupnostih in naseljih v naslednjem seznamu: I. Krajevna skupnost Brezovica Brezovica 1. Skodlar Peter, št. 51 2. Jamnik Jernej, št. 148 3. Urbančič Marija, št. 142 4. Rotar Filip, št. 146 ' 5. Žitko Marija, št. 136 6. Kušar Ivan, št. 51 7. Urbančič Janez, št. 49 ’ 8. Japelj Izidor, št. 52 9. Tomšič Leopold, št. 11 10. Pikec Dore, št. 67 II. Mravlje Alojzij, št. 64 12. Bokavšek Antonija, št. 74 13. Rotar Andrej, št. 119 14. Slana Frane, št. 106 15. Pezdir Alojzij, št. 143 16. Marinko Pavla, št. 152 17. Remškar Pavla, št. 153 18. Trček-Rode Frančiška, št. 56 19. Urbančič Lovro, št. 96 II. Krajevna skupnost Črni vrh Crni vrh 1. Osredkar Jernej, št. 2 2. Osredkar Ignac, št. 6 Rovt 1. Burjak Luka, št. 1 2. Malovrh Jakob, št. 5 3. Buh Peter, št. 9 4. Malovrh Rok, št. 10 5. Alič Frančiška, št. 17 6. Pustovrh Jože, št. 19 III. Krajevna skupnost Dobrova 1. Rihar Jernej, št. 42 2. Kušar Ivan-Marija, št. 30 3. Oven Ivan, št. 39 4. Dimnik Anton, št. 36 5. Armič Franc, št. 1 6. Božič Marija, št. 29 7. Sko£ Rozalija, št. 66 8. Vampelj Izidor, št. 78 9. Birtič Matija, št 43 10. Tomc Franc, št. 86 11. Podobnikar Francka, Jože, št. 87 Brezje 1. Plestenjak Ludvik, št. 1 2. Lenaršič Jože, št. 3 3. Koprivec Jernej, št. 10 4. Remškar Anton, št. 16 5. Kogovšek Jernej, št. 20 6. Dolinar Franc, št. 22 7. Dolenc Anton, št. 28 8. Vidmar Ana, št. 30 9. Škof Leopold, št. 46 10. Podobnikar Franc, št. 48 11. Grdadolnik Slavko, št. 50 12. Tehovnik Lovro, št. 49 H r u š e v o 1. Jeseriovec Matija, št. 9 2. Žirovnik Avguštin, št. 10 3. Camernik Franc, št. 29 4. Pritekel) Alojz, št. 3 Osredek 1. Dobnikar Anton, št. 5 2. Podobnikar Vinko, št. 4 3. Kršinar Marjeta, št. 2 10. Rozina Jože, št. 3 11. Osredkar Franc, št. 38 12. Osredkar Jakob, št. 39 13. Čarman Frančiška, št. 19 Šujica 1. Suhadolc Jernej, št. 6 2. Zdešar Janez, št. 28 3. Rozman Franc-Marija, št. 38 4. Vrhovec Alojz, Šujica 23 IV. Krajevna skupnost Golo-Za]x>tok Podsmreka 1. Kušar Andrej, št. 4 2. Gregorc Ivan, št. 6 3. Rotar Anton, št. 7 4. Erbežnik Marija, št. 12 5. Rotar Franc, št. 13 6. Seliškar Anica, št. 17 7. Malavašič Franc, št. 18 8. Plevnik Franc, št. 24 9. Zalaznik Jože, št. 22 10. Dolenc Franc, št. 1 11. Kržišnik Anton, št 21 12. Češnovar Slavko, št. 28 13. Mikuž Jože, št. 30 14. Rotar Avgust ml., št. 10 15. Berdnik Anton, št. 25 Stranska vas 1. Dolinar Alojz, št. 27 2. Kozamernik Franc, št. 26 3. Košak Janez, št. 6 4. Zdešar Franc, št. 5 5. Selan Marija, št. 8 6. Marinko Ivan, št. 12 7. Verbič Frančiška, št. 23 8. Škerlj Stane, št. 39 Razori 1. Dolinar Franc, št. 10 2. Dolinar Julka, št. 1 3. Vrhovec Polde, št. 4 4. Babnik Matija, št. 5 5. Lenarčič Anton, št. 7 6. Alič Ivan, Razori št. 9 Golo 1. Peček Srečko, št. 36 2. Pangerc Franc, št. 35 3. Ciber Janez, št. 31 4. Dolščak Janez, št. 6 5. Kraljič Alojz, št. 34 6. Lenič Zvone, št. 8 7. Mavec Janez, št. 12 8. Ponikvar Albert, št. 10 9. Virant Anton, št. 9 10. Strumbelj Alojz, št. 40 Skrilje 1. Lenič Frančiška-Anton, št. 16 2. Usenik Martin, št. 14 3. Glavan Anton, št. 37 4. Gradišar Jože, št. 21 5. Centa Ivan, št. 7 6. Golob Anton, št. 30 7. Kunilo Jakob, št. 28 8. Lavrič Urška, št. 20 Visoko. 1. Stembal Franc, št. 6 2. Lenaršič Ivan, št. 5 3. Kališčar Alojz, št. 3 4. Železnikar Marija, št. 13 5. Srnjak Alojz, št. 7 S e 1 n i k 1. Steblaj Albin, št. 3 2. Mihelič Justin, št. 9 3. Intihar Ivan, št. 4 4. Krnc Janez, št. 1 Draževnik 1. Lampret Franc, št. 1 2. Lampret Ivan, št. 5 3. Perko Anton, št. 4 4. Kušar Ivan, št. 3 K o m a 1 i j a 1. Lampret Jože, št. 4 2. Jarc Anton, št. 1 G a b e r j e 1. Setničar Ivana, št. 37 2. Cemažar Jože, št. 12 3. Prek Franc, št. 14 4. Rihar Ivan, št. 8 5. Rihar Franc, št. 6 6. Suhadolc Ivana, št. 5 7. Zorc Slavko ml., št. 13 8. Molk Marija, št. 4 9. Trpin Marija, št. 2 Z a p o t o k 1. Steblaj Pavla, št. 20 2. Steblaj Ana, št. 15 3. Ganoni Lado, št. 14 4. Purkat Milena, št. 24 5. Mlakar Vida, št. 15 6. Usenik Antonija, št. 10 V. Krajevna skupnost Horjul Horjul 1. Čepon Antonija, št. 11 2. Lončar Franc, št. 17 3. Čepon Stanko, št. 33 4. Oblak Anton, št. 34 5. Leban Alfonz, št. 67 6. Zdešar Anton, št. 118 7. Setnikar Jože, št. 76 8. Filipič Lovro, št. 96 9. Stanovnik Franc, St. 89 10. Trček Franc, št. 106 11. Kavčič Alojz, št. 124 12. Slovša Francka, št. 100 13. Prebil Franc, št. 87 14. Rožnik Janez, št. 38 15. Logar Franc, št. 37 16. Gabrovšek Andrej, št. 115 17. Gabrovšek Ana, št. 109 18. Čepon Franc, št. 29 Samotorica 1. Sečnik Marija, št. 1 2. Slovša Jože, št. 3 3. Gorjol Frančiška, št. 4 4. Samotorčan Anton, št. 5 5. Bradeško Franc, št. 6 6. Jerala Peter, št. 8 7. Sečnik Janko, št. 11 8. Sečnik Anton, št. 10 9. Žakelj Franc, št. 13 10. Grdadolnik Franc, št. 15 Koreno 1. Malovrh Franc, št. 15 2. Marolt Franc, št 14 3. Marolt Jože, št. 13 4. Marolt Stanko, št. 12 5. Kozjek Stefan, št. 8 6. Kozjek Janez, št. 9 7. Kržišnik Janez, št. 10 8. Marolt Janez, št. 5 9. Končan Ivan, št. 6 10. Škof Janez, št. 4 11. Marolt Franc, št. 3 12. Sečnik Janez, št. 2 13. Setnikar Julijana, št. 1 14. Gutnik Frančiška, št. 16 Ljubgojna 1. Pohleven Marija, št. 2 2. Mrziikar Pavel, št. 3 3. Plestenjak Jože, št. 8 4. Rode Anton, št. 7 5. Čepon Janez, št. 9 6. Kozjek Bernard, št. 10 7. Končan Marija, št. 5 8. Vrhovec Alojz, št. 6 Podolnica 1. Smrtnik Matevž, št. 3 2. Bizjan Francka, št. 17 3. Urbančič Janez, št. 21 4. Grabelšek Rudolf, št. 28 5. Vrhovec Janez, št. 13 6. Lešnjak Janez, št. 19 7. Nagode Peter, št. 9 8. Rožmanec Alojz, št. 14 9. Smrtnik Janez, št. 15 10. Slovša Janez, št. 10 11. Verbič Franc, št. 18 12. Košir Franc, št. 20 Zaklanec 1. Dolinar Ignac, št. 23 2. Koprivec Peter, št. 28 3. Erbežnik Marija, št. 29 4. Jurca Ivan, št. 5 5. Kršmanec Julka, št. 22 6. Logar Jakob, št. 17 7. Nagode Franc, št. 21 8. Prebil Ivana, št. 19 9. Skopec Rudolf, št. 20 10. Škof Alojz, št. 2 11. Zdešar Marija, št. 14 12. Zalaznik Milka, št. 6 13. Fajdiga Franc, št. 11 Lesno brdo 1. Tome Jože, št. 13 2. Vrhovec Rihar, št. 9 3. Stanovnik Alojz, št. 11 4. Jazbar Jože, št. 12 5. Potrebuješ Ivana, št. 8 6. Janša Peter, št. 5 Vrzdenec 1. Kogovšek Mici, št. 57 2. Škof Franc, št. 62 3. Kogovšek Marjana, št. 56 4. Rožmanec Jože, št. 61 5. Trček Ivan, št. 60 6. Zalaznik Lovrenc, št. 54 7. Sedej Jože, št. 11 8. Slovša Avguštin, št. 14 9. Vrhovec Peter, št. 30 10. Vrhovec Jože, št. 36 11. Celarc Franc, št. 37 12. Mrziikar Jože, št. 63 13. Bastarda Ivana, št. 52 14. Jereb Franc, št. 39 15. Grdadolnik Julka, št. 19 16. Malovašič Janez, št. 67 17. Golc Janez, št. 64 18. Potočnik Anton, št. 73 19. Jesenovec Andrej, št. 1 20. Slovša Stane, št. 47 21. Grdadolnik Marija, št. 46 22. Sečnik Rudolf, št. 45 23. Plestenjak Jože, št. 44 24. Kogovšek Jakob, št. 43 25. Rozman Frančiška, št. 15 26. Jereb Martin, št. 34 27. Petrovič Stane, št. 28 28. Vrhovec Marija, št. 11 \ , 29. Slovša Pavel, št. 23 Butanj e v a 1. Buh Anton, št. 42 2. Malovrh Dominik, št. 45 3. Plestenjak Matevž, št. 44 4. Malovrh Ignac, št. 48 5. Kucler Pavel, št. 38 6. Celarc Rado, št. 39 7. Bradeško Avgust, št. 37 8. Grbec Jakob, št. 33 9. Sečnik Janez, št. 30 10. Osredkar Alojz, št. 28 11. Čepon Franc, št. 31 12. Slabe Henrik, št. 24 13. Dolinar Leopold, št. 1 14. Košir Stane, št. 41 15. Grbec Valentin, št. 29 16. Sečnik Viljam, št. 6 17. Šubic Marjana, št. 16 18. Tomič Andrej, št. 5 19. Krek Jakob, št. 25 20. Sečnik Lovro, št. 23 21. Demšar Ivan, št. 18 22. Slovša Anton, št. 17 23. Dolinar Franc, št. 14 Planina 1. Osredkar Marijana, št. 9 2. Malovrh Slavka, št. 1 3. Buh Štefan, št. 26 4. Buh Jožefa, št. 5 5. Malovašič Janez, št. 6 6. Slovša Alojzija, št. 27 7. Raztresen Janez, št. 9 8. Alič Martin, št. 8 9. Nartnik Janez, št. 17 10. Zakel Pavel, št. 3 11. Pustovrh Franc, št. 14 12. Lešnjak Frančiška, št. 23 2 a ž a r 1. Bogataj Pavel, št. 1 2. Mole Lovro, št. 29, 3. Mole Ana, št. 2 4. Mole Evstahij, št. 3 5. Krvina Jože, št. 4 6. Trček Rafael, št. 5 7. Vrhovec Franc, št. 6 8. Slabe Janez, št. 7 9. Jazbar Albin, št. 8 10. Slabe Pavla, št. 28 11. Janša Jakob, št. 30 12. Pišek Karol, št. 12 13. Trček Janez, št. 13 14. Malovrh Alojzij, št. 19 15. Trček Franci, št. 17 1 16. Končan Janez, št. 25 17. Pišek Franc, št. 26 18. Pišek Peter, št. 16 19. Velkavrh Jože, št. 27 20. Miklavčič Janez, št. 34 21. Troha Ivan, št. 31 22. Pišek Polde, št. 20 Sentj oš t 1. Žakelj Pavel, št. 1 2. Oblak Franc, št. 42 3. Oblak Jože, št. 43 4. Košir Matevž, št. 40 5. Tominc Jožefa, št. 50 6. Kavčič Anton, št. 21 7. Košir Marjan, št. 22 8. Demšar Vinko, št. 24 9. Maček Pavel, št. 6 10. Grdadolnik Peter, št. 5 11. Dolinar Franc, št. 11 12. Kavčič Stanko, št. 19 13. Leskovec Franc, št. 17 14. Droftina Ivan, št. 27 15. Gabrovšek Ivan, št. 28 16. Oblak Anton, št. 29 17. Končan Franc, št. 31 18. Jesenko Anton, št. 32 19. Šubic Ivan, št. 33 20. Kavčič Jakob, št. 39 21. Malovrh Adolf, št. 37 22. Žakelj Fani, št. 44 VI. Krajevna skupnost Ig Ig 1. Bolha Stane, št. 123 2. Gerbec Albin, Antonija, št. 145 3. Glavan Anton, št. 14 4. Juha Albin, št. 28 5. Kozin Jože, Terezija, št. 92 6. Kraljič Franc, št. 26 7. Kramar Rado, št. 25 8. Križman Jakob, št. 12 9. Leskovec Jože, št. 73 10. Mavec Jože, Marija, št. 18§ 11. Primc Franc, št. 43 12. Pucihar Franc, Mihaela, št. 68 13. Smole Janez, Marija, št. 129 14. Šenk Angela, Franc, št. 109 15. Steblaj Rado, št. 42 16. Strumbelj Rado, št. 46 17. Švigelj Anton, št. 1Q8 18. Virant Franc, št. 17.7 19. Žnidaršič Franc, Ivanka, št. 9 20. Zupec Franc, št. 80 21. Uršič Janez, št. 121 22. Virant Franc, št. 173 23. Zrimc Janez, št. 141 24. Švigelj Jože, št. 114 25. Toni Alojz, št. 115 26. Juha Anton, š^. 1^7 27. Mencej Ivan, št. 120 28. Repar Franc, št. 128 29. Toni Franc, št. 44 30. Bolha Martin, št. 8 31. Bolha Jože, št. 13 32. Hitejc Ernest, št. 5? 33. Možek Stane, št. 126 34. Rozman Daniel, Ivana, št. 15 Gornji Ig 1. Likovič Jakob, št. 1 2. Dolores Angela, št. 8 3. Čampa Mirko, št. 4 4. Brancelj Anton, št. 3 5. Kavčič Frančiška, Franc, št. 6 6. Grum Alojzij, Št 9 Staje 1. Janželj Franc, št. 20 2. Kozin Jože, št. 8 3. Kranjc Franc, Marija, št. 15 4. Križman Martin, št. 7 5. Ponikvar Ivan, št. 2 6. Lenarčič Franc, št. 6 7. Kocjan Franc, št. 13 8. Grebenc Kristanca, št. 19 Kot 1. Kozin Anton, št- 9 2. Platnar Franc, Vera, št. 12 3. Rozman Franc, Ana, št. 10. 4. Smole Janez, št. 15 5. Smole Josip, št 7 6. Zalar Marija, št. 5 7. Zalar Janez, št. 3 8. Švigelj Anton, št. 1 9. Cimperman Anton, št. 4 10. Možek Franc, št. 13 11. Smole Janez, št. 16 Iška vas 1. Kozina Angela, Anton, St. 65 2. Kramar Jože, št. 77 3. Opeka Angela, št. 62 4. Petrovčič Pavel, Ana, št. 58 5. Platnar Marija, št. 19 6. Rupert Alojz, št. 13 7. Rupert Frančiška, št. K" 8. Rupert Ivan, št. 35 9. Rupert Martin, št. 38 10. Stražišar Anton, št. 51 11. Škulj Alojzija, št. 54 12. Škulj Franc, Frančiška, št. 4 13. Stebla j Alojz, št. 81 14. Stembal Franc, št. 14 15. Stembal Josip, št. 1 16. Žagar Anton, št. 28 17. Žagar Martin, št. 18 18. Železnikar Jože, št. 61 19. Kržič Antonija, št. 70 20. Čepelnik Marija, št. 79 21. Kramar Frančiška, št. 88 22. Juha Ivan, št. 6 Iška 1. Mavec Andrej, št. 15 2. Škraba Jože, št. 13 3. Šušteršič Anton, št. 1 4. Šušteršič Jože, št. 17 5. Susman Anton, Urška, št. 1 6. Strle Frančiška, št. 11 7. Mazi Franc, št. 3 M a t e n a 1. Ciber Jože, št. 21 2. Černič Anton, Marija, št. 8 3. Grmek Alojz, št. 39 4. Jankovič Alojzij, št. 16 5. Jankovič Franc, št. 51 6. Juha Martin, št. 9 7. Kumše Lado, Ana, št. 2 8. Modic Ciril, št. 1 9. Potokar Pavla, št. 29 10. Strle Jože, Marija, št. 3 11. Stražišar Ivan, Frančiška, št. 25 12. Stražišar Stane, št. 19 13. Škerjanc Alojz, št. 54 14. Tavžclj Franc, št. 23 15. Tegelj Anton, Antonija, št. 27 16. Uršič Marija, št. 30 17. Ambrož Ivana, št. 12 18. Furlan Milan, št. 4 19. Štrukelj Marija, št. 9 20. Fister Janez, št. 34 21. Grmek Franc, št. 50 22. Pirman Miha, št. 10 23. Kramar Franc, št. 42 24. Pirc Alojzij, št. 28 25. Mavec Anton, Helena, št. 35 26. Skrjanc Franc, št. 53 27. Uršič Jože, št. 45 28. Zupcc Miha, št. 47 29. Modic Ivana-Antonija, št. 20 Iška Loka 1. Černič Alojz, št. 22 2. Čuden Martin, št. 18 3. Intihar Marija, št. 52 4. Jere Anton, št. 13 5. Jere Janez, št. 41 6. Kramar Franc, Marija, št. 16 7. Kumše Alojzij, št. 21 8. Modic Alojz, št. 45 9. Regina Jože, št. 7 10. Smole Franc, Marija, št. 15 11. Sivic Franc, št. 14 12. Šušteršič Franc, št. 6 13. Tancik Franc, št. 12 14. Tegelj Alojz, št. 4 15. Uršič Alojz, št. 24 16. Uršič Anton, št. 38 17. Uršič Franc, Št. 9 18. Zgonc Jože, št. 11 19. Žnidaršič Andrej, št. 40 20. Žnidaršič Anton, št. 7 21. Zupec Alojz, Marija, št. 47 22. Zupec Jože, Frančiška, št. 19 23. Tegelj Peter, št. 31 24. Jakša Angela, št. 33 25. Pirc Marija, št. 34 S a r s k o 1. Božnar Jože, št. 6 2. Ponikvar Franc, št. 2 3. Rebol Matija, Rudolf, št. 12 4. Strumbelj Martin, št. 7 5. Švigelj Ivana, Vid, št. 5 6. Lešnjak Franc, št. 4 7. Tomažin Angela, št. 7 Dobravica 1. Ciber Anton, Janez, št. 1 2. Mavec Slane, št. 6 3. Merkur Janez, št. 8 4. Virant Franc, št. 4 5. Uršič Janez, št. 2 6. Žagar Malka, št. 7 ~ 7. Anzelc Janez, št. 16 8. Repar Marija, št. 9 Kremenica 1. Jakič Janez, št. 4 2. Kraljič Janez, št. 7 3. Zgonc Anton, št. 3 4. Serjak Ivan, št. 10 VII. Krajevna skupnost Lavrica Lavrica 1. Dremelj Alojz, št. 54 2. Kastelic Alojz, št. 82 3. Glavič Jože, št. 85 4. Tomc Jože, št. 75 5. Černe Ivan, št. 83 6. Zupančič Franc, št. 38 7. Tomc Franc, Št. 12 Srednja vas 1. Babšek Karel, št. 8 2. Ahlin Anton, št. 5 3. Jeršin Stane, št. 6 4. Fink Alojz, št. 7 5. Dolinšek Ivan, št. 1 6. Japelj Anton, št. 2 7. Samec Milan, št. 4 Sela 1. Kregar Franc, št. 10 2. Vrečar Jože, Št. 12 3. Verbec Matija, št. 9 4. Ahčin Ivan, št. 3 5. Žgajnar Anton, št. 14 6. Martinec Pavel, št. 11 7. Vrečar Matija, št. 8 Babna Gorica 1. Žitnik Milan, št. 2 2. Garbajc Matija, št. 4 3. Gruden Anton, št. 3 4. Erklavec Jožef, št. 23 Orle 1. Černe, št. 7 2. Okorn Alojz, št. 3 3. Nebec Ivan, št. 24 4. Janežič Jože, št. 4 5. Frkalj Miha, št. 5 6. Okorn Marija, št. 6 7. Nebec Ivan, št. 10 8. Jager Ivan, št. 12 9. Jarc Jože, št. 13 10. Dolinšek Franc, št. 17 11. Boben Anton, št. 21 12. Mlakar Franc, št. 2r is, Vene Rozalija, št. 18 VIII. Krajevna skupnost Notranje gorice Plešivica Notranj e Gorice 1. Jeraj Štefan, št. 84 2. Seliškar Jernej, št. 87 3. Sojer Jože, št. 89 4. Kušar Alojz, št. 99 5. Japelj Ana, št. 116 6. Založnik Ivan, št. 117 7. Dolinar Valentin, št. 67 8. Kušar Ivan, št. 30 9. Novak Miro, št. 37 10. Janša Janez, št. 81 11. Rus Jože, št. 88 12. Kenk Jakob, št. 113 13. Velkavrh Stefan, št. 78 Plešivica 1. Mrak Franc, št. 18 2. Mrak Janez, št. 24 3. Sojer Jože, št. 56 4. Rus Stanislav, št. 63 5. Novak Franc, št. 64 6. Lohak Ivana, št. 70 7. Vidmar Anton, št. 40 8. Samotorčan Ivan, št. 44 9. Pleško Martin, št. 25 10. Zidanek Martin, št. 81 11. Stefančič Ivan 12. Popit Jože, št. 78 IX Krajevna skupnost Podpeč—Preserje Dolnja Brezovica 1. Mazi Jože, št. 2 2. Grum Anton, št. 6 3. Bovha Alojz, št. 5 4. Mazi Matija, št. 11 5. Drašler Janez, št. 4 6. Peršin Matevž, št. 13 Gornja Brezovica 1. Šuštaršič Franc, št. 8 2. Petelin Antonija, št. 6 3. Rogelj Ludvik, št. 5 4. Brancelj Alojz, št. 4 5. Suhadolnik Cecilija, št. 14 6. Šušteršič Janez, št. 1 7. Brancelj Anton, št. 13 8. Mikuž Frančiška, št. 15 Goričica 1. Petelin Matevž, št. 10 2. Švigelj Luka, št. 11 3. Brancelj Anton, št. 4 4. Zakrajšek Janez, št. 15 5. Petelin Frančiška, št. 16 6. Brancelj Marija, št. 13 7. Jerina Albin-Matija, št. 22 8 Mazi Anton, št. 14 9. Verbič Anton, Franc, Marija, št. 18 Jezero 1. Suhadolnik Franc, št. 40 2. Mazi Vid, št. 43 3. Lipovec Franc, št. 70 4. Mazi Jože, št. 59 5. Petelin Jožefa, št. 64 6. Rogelj Matija, št. 102 7. Lipovec Ivan, št. 67 8. Mikuž Jože, št. 68 9. Petrič Anton, št. 69 10. Rogelj Janez, št. 52 11. Petelin Alojz, št. 51 12. Peršin Ivan, št. 56 13. Stražišar Janez, št. 73 14. Zalar Matija, št. 57 15. Rogelj Jože, št. 58 Kamnik pod Krimom 1. Peršin Avgust, št. 41 2. Petelin Frančiška, št. 81 3. Šuštaršič Ignacij, št. 46 4. Petrič Franc, št. 37 5. Jerina Ivan, št. 91 6. Trček Julijana, št. 49 7. Sivic Franc, št. 36 8. Grča Franc, št. 11 9. Intihar Terezija, št. 24 10. Debevc Miroslav, št. 31 11. Žitko Jakob, št. 32 12. Hladnik Franc, št. 39 13. Šuštar Franc, št. 57 14. Rus Franc, št. 40 15. Smole Franc, št. 58 16. Bačar Stane, št. 56 17. Šuštaršič Anton, št. 66 18. Kržič Jože, št. 61 19. Možek Ivana, št. 42 Planinica 1. Mavec Srečko, št. 1 Podpeč 1. Rogelj Ivan, št. 15 2. Gruden Anton, št. n. h. 3. Rupnik Jože, št. 30 4. Pristavec Srečko, št. 39 5. Žitko Jože, št. 41 6. Zalar Jože, št. 47 7. Suhadolnik Alojz, št 50 Preserj e 1. Jerina Matija, št. 37 2. Repar Stefan, št. 29 3. Debevc Jože, št. 35 4. Kovač Jožefa, št. 26 5. Legiša Terezija, št. 25 6. Mazi Jože, št. 31 Prevalje pod Krimom 1. Svete Mirko, št. 7 2. Žitko Alojz, št. 5 3. Peršin Jože, št. 1 4. Susman Stane, št. 2 5. Mazi Ivan, št. 10 6. Troj ar Anton, št. 6 7. Suhadolnik Franc, št. 9 8. Rahtelj Stane, št. 15 X. Krajevna skupnost Polhov Gradec Setnik 1. Alič Jože, Ivanka, št. 1 2. Založnik Franc, št. 2 3. Dolinar Janez, št. 7 4. Nartnik Jože, št. 8 5. Lešnjak Peter, št. 12 6. Janša Blaž, št. 13 7. Plestenjak Ivana, št. 16 8. Malovrh Andrej, št. 17 9. Trobec Franc, št. 19 10. Trobec Alojz, št. 20 11. Malovrh Anton, št. 24 12. Gerjolj Marko, št. 25 13. Plestenjak Ana, št. 26 14. Janša Janez, št. 27 15. Setnikar Jakob, št. 30 16. Kržišnik Franc, št. 31 17. Malovrh Uršula, št. 34 18. Bur j ek Andrej, št. 37 Praproče 1. Hribernik Frančiška, št. 8 2. Setnikar Jože, št. 9 3. Založnik Franc, št. 10 4. Zalaznik Franc, št. 17 5. Založnik Jernej, št. 21 6. Skopec Ivan, št. 22 Briše 1. Končan Anton, št. 4 2. Laznik Leopold, št. 8 3. Gerjol Anton, št. 9 4. Železnik Janez, št. 11 5. Dolinar Alojz, št. 12 6. Kuclar Anton, št. 13 7. Dolinar Franc. št. 14 8. Ravnohrib Jože, št. 15 9. Košir Franc, št 16 10. Eržen Ivana, št. 17 11. Košir Anton, št. 18 12. Hribernik Franc, št. 19 13. Lamovec Franc, št. 22 14. Kozjek Ludvik, št. 23 15. Stanovnik Alojz, št. 24 Babna gora 1. Sl ovsa Marija, št. 1 2. Jamnik Franc, št. 7 Belica 1. Rihar Jože, št. 1 2. Peklaj Anton, št. 2 3. Zibelnik Anton, št. 6 Belo 1. Belec Franc, št. 1 2. Zdešar Anton, št. 3 Dvor 1. Peklaj Pavel, št. 8 2. Leben Vinko, št. 15 Dolenja vas 1. Oblak Jože, št. 3 2. Kovač Ivan, št. 6 3. Kožuh Andrčj, št. 17 4. Krvina Jakob, št. 22 5. Rožnik Franc, št. 1 Hrastenice 1. Zibelnik Vinko, št. 2 2. Peklaj Franc, št. 4 3. Rus Marija, št. 6 Log 1. Skubic Ana, št. 1 2. Češnovar Franc, št. 2 3. Trobec Andrej, št. 3 4. Rihar Frančiška, št. 4 Polhov Gradec 1. Nartnik Franc, št. 12 2. Osredkar Marija, št. 58 3. Gerjol Andrej, št. 39 Podreber 1. Velkavrh Anton, št. 4 2. Založnik Ivan, št. 5 3. Žagar Jakob, št. 6 4. Žagar Matevž, št. 7 Srednja vas 1. Velkavrh Ivanka, št. 7 2. Leben Avgust, št. 13 3. Škof Stanislav, št. 14 Selo 1. Marolt Alojz, št. 6 2. Kržišnik Janez, št. 7 3. Jankovič Jera, št. 9 4. Pekljaj Marija, št. 10 5. Krmelj Jernej, št. 11 6. Hoj kar Marija, št. 13 7. Škof Marija, št. 14 8. Ravnikar Marija, št. 15 Setnica 1. Cankar Alojz, št. 1 2. Cankar Marija, št. 2 3. Jankovič Anton, št. 3 4. Rus Frančiška, št. 4 5. Setnikar Franc, št. 5 6. Tominc Franc, št. 6 7. Trobec Anton, št. 8 8. Strušnik Janez, št. 9 9. Ločnikar Franc, št. 15 10. Božnar Franc, št. 15 11. Kozjek Lovrenc, št. 16 12. Setnikar Janez, št 17 13. Okorn Peter, št. 7 XI. Krajevna skupnost Rob na Dolenjskem Veliki Osolnik 1. Gradišar Alojz, št. 2 2. Šteblaj Lado, št. 8 3. Štrukelj Evgen, št. 15 4. Garbas Albin, št. 17 5. Gradišar Marija, št. 20 6. Tekavec Milan, št. 18 7. Geroni Janez, št. 9 8. Širaj Jože, št. 10 Skomevc 1. Centa Jože, št. 2 2. Korošec Alojzij, št. 3 v • > Srnjak 1. Lenič Franc, št. 2 2. Zgonc Franc, št. 3 3. Podlogar Milan-Jožefa, št. 8 4. Zakrajšek Marija, št. 4 Marinčki 1. Bavdek Alojz, št. 1 2. Praznik Alojz, št. 2 3. Peček Ludvik, št. 6 Dolščaki 1. Škulj Alojz, št. 6 2. Peterlin Stane, št. 12 3. Peterlin Vinko, št. 11 Podboj ni hrib 1. Arko Jože, št. 7 2. Zgonc Franc, št. 6 3. Rupar Anton, št. 5 4. Zakrajšek Franc, št. 1 Osredek 1. Bavdek Ivan, št. 4 2. Strle Terezija, št. 5 Centi . , 1. Purkat Pavla, št. 3 X v Purkače 1. Lenič Ivana, št. 4 2. Rupar Ivan, št. 3 3. Purkat Mirko, št. 2 4. Strle Anton, št. 1 Sekirišče 1. Zgonc Rajko, št. 1 '' 2. Lenič Antonija, št. 4 Krvava peč 1. Intihar Janez, št. 3 2. Cimperman Alojz, št 4 3. Strle Ivana, št. 9 4. Stražišar Jože, št. 12 5. Usenik Štefan, št. 17 6. Rupar Jože, Št. 16 7. Stražišar Jože, št. 15 Bukovec 1. Intihar Janez, št 1 Uzmani 1. Zabukovec Janez, št 5 ' # v Mački 1. Rupar Anton, št. 5 2. Strle Janez, št 6 Štrletj e 1. Kocman Angela, št. 3 Pečki 1. Jaklič Stane, št 1 2. Klančar Anton, št 2 Selo 1. Cimperman Jože, št. 6 2. Zgonc Mirko, št 5 3. Štrukelj Marija, št 7 Rupe 1. Tomažin Jože, Frančiška, št 1 2. Rupar Milan, št 3 Mohorje 1. Nered Angela, št. 1 2. Tomažin Jože, št. 3 3. Klančar Ivan, št. 2 Boštetj e 1. Zgonc Vide, št. 4 2. Zadnik Ludvik, št. 1 3. Zakrajšek Anton, št. 5 Neredi 1. Cimperman Marija, št. 6 2. Hočevar Ciril, št 9 Bani 1. Zmel Ivan, št 2 Zgon če 1. Ivanc Jože, št. 3 2. Centa Franc, št. 2 XII. Krajevna skupnost Rakitna Rakitna 1. Bezek Gabrijel, št. 100 2. Borštnik Vinko, št 24 3. Borštnik Jože, št. 83 4. Kržič Anton, št 26 5. Kržič Rudolf, št. 50 6. Kržič Franc, št 99 7. Kranjc Rudolf, št. 103 8. Kržič Lovro, št. 85 9. Knap Anton, št. 5 10. Kržič Valentin, št. 87 11. Likovič Janez, št. 20 12. Opeka Ivan, št 98 13. Petrovčič Zofija, št. 44 14. Rot Igor, št 108 15. Petrič Franc, št. 65 16. Susman Ivan, št. 47 17. Vidmar Srečko, št. 82 XIII. Krajevna skupnost Škofljica Škofljica 1. Robežnik Edvard, št. 80 2. Anžič Franc, št. 98 3. Kraškovic Franc, št. 131 4. Glavič Karol, št. 137 5. Gruden Janez, št. 125 6. Goršič Alojz, št. 17 7. Zorc Franc, št. 100 8. Lampič Vinko, št. 13 9. Javornik Ivan, št. 108 10. Skubic Jože, št. 99 11. Jamnik Janez, št. 34 12. Lipovec Ivan, št. 86 13. Švigelj Alojz, št. 15 14. Kastelic Franc, št. 127 15. Trtnik Franc, št. 123 L a n i š č e 1. Potokar Ivan, št. 19 2. Potokar Janez, št. 4 3. Žitnik Janez, št. 16 4. Skubic Jakob, št. 10 5. Hiti Ivan, št. 18 6. Jamnik Janez, št. 15 7. Kolovič Jože, št. 26 8. Tomažič Slavko, št. 24 9. Babnik Frančiška, št. 14 Reber 1. Vrečar Angela, št. 4 2. Hribar Franc, št. 2 Dole pri Škofljici 1. Mehlin Franc, št. 5 Pleše 1. Janc Marija, št. 7 2. Novak Jože, št. 9 3. Jesih Valentin, št. 8 4. Dolničar Anton, št. 6 5. Vidic Anton, št. 5 6. Kovačič Jožefa, št. 10 Zalog pri Škofljici 1. Kastelic Angela, Alojz, št. 9 2. Možina Ivan, št. 7 3. Tekavec Jože, Marija, št. 11 4. Kraljič Anton, št. 4 Glinek 1. Boh Ivan, št. 10 2. Skubic Anton, št. 7 G um n i š č e 1. Gale Jože, Antonija, št. 9 2. Erjavec Anica, št. 4 3. Kramar Alojz, Antonija, št. 1 4. Petrič Jože, št. 7 Gorenje blato 1. Boben Janez, št. 14 ' 2. Samec Janez, št. 12 3. Serjak Anton, št. 11 4. Okoren Anton, št. 2 5. Skubic Janez, št. 5 6. Bedenčič Franc, št. 18 7. Bedenčič Frančiška, št. 4 D r c n i k 1. Zupančič Metod, št. 8 2. Perme Jernej, št. 5 3. Nenard Josipina, št. 4 4. Gačnik Alojz, št. 6 5. Mehlin Janez, št. 9 Pijava gorica 1. Mohar Frančiška, št. 28 2. Vidmar Marija, št. 15 3. Zajc Ivan, št. 6 4. Hočevar Stane, št. 29 5. Jeršin Franc, št. 32 6. Jeršin Frančiška, št. 35 S m r j c n e 1. Padar Roman, št. 4 2. Mehlin Alojz, št. 6 3. Kramar Anton, št. 5 4. Marucelj Anton, št. 7 5. Marinček Anton, št. 8 6. Škrjanec Marija, št. 9 7. Krivec Anton, št. 12 8. Garvas Anton, št. 13 9. Duščak Janez, št. 19 10. Piškur Jože, št. 20 11. Gačnik.Jože, št 18 Gradišče nad Pijavo gorico 1. Fink Janez, št. 2 2. Bukovec Jože, št. 1 3. Grm Janez, št. 3 4. Žužek Janez, št. 5 5. Jamnik Franc, št. 8 I Vrh nad Z c 1 i m 1 j a m i 1. Lovšin Ana, št. 3 2. Jeršin Rudi, št. 2 3. Jamnik Albin, št. 9 4. Jakopin Jože, št. 11 1. Marinšek Alojz, št. 10 XIV. Krajevna skupnost Turjak Mali Lečnik 1. Petrič Anton, št. 5 2. Žnidaršič Jože, št. 4 3. Mencin Ciril, št. 14 4. Žužek Anton, št. 4 Veliki Ločnik 1. Podržaj Angela, št. 6 2. Podržaj Jože, št. 2 3. Kovačič Alojz, št. 7 4. Smuč Anton, št. 3 5. Mavec Andrej, it. 5 G r a d e ž 1. Krampelj Anton, št. 8 Laporje 1. Zelnik Milan, št. 1 2. Gruden Alojz, št. 11 3. Štrukelj Ivan, št. 7 4. štrukelj Stanc, št. 8 5. Mavec Alojz, št. 9 6. Zelnik Štefan, št. 6 7. Meglen Franc, št. 5 8. Zrnec Štefan, št. 10 Mali Osolnik 1. Perhaj Jože, št. 2 2. Klavs Ivan, št. 6 3. Jakič Franc, št. 1 4. Jakič Ivana, št. 3 5. Žužek Franc, št. 9 6. Kaplan Ivan, št. 10 Javorje 1. Klančar Alojz, št. 2 2. Podržaj Jože, št. 5 3. Tekavec Jože, št. 4 4. Intihar Jože, št. 1 Prazniki 1. Perhaj Jože, št. 4 2. Klavs Alojz, št. 3 C e t e ž 1. Pirman Jože, št. 1 2. Železnikar Jože, št. 6 3. Jamnik Alojz, št. 5 4. Kraševec Jože, št. 4 5. Ahčin Jože, št. 2 Turjak 1. Ahec Franc, št. 5 2. Gale Anton, št. 7 Ščurki 1. Petrič Franc, št. 2 XV. Krajevna skupnost Tomišelj Strahomer 1. Oven Stane, št. 17 2. Modic Peter, št. 10 3. Rus Anton, št. 14 4. Oblak Anton, št. 20 5., Susman Angela, št. 21 6. Brancelj Franc, št. 23 7. Glavan Franc, št. 25 8. Mavec Matevž, št. 26 9. Tavželj Vinko, št. 27 XVI. Krajevna skupnost Velike Lašče Škrlovica 1. Prijatelj Jože, št. 1 2. Polzelnik Franc, št. 2 3. Žužek Stane, št. 3 4. Petrič Franc, št. 6 Dvorskavas 1. Debeljak Franc, št. 41 2. Petrič Alojz, št. 34 3. Levstik Jože, št.18 4. Žužek Jože, št. 20 5. Ivanc Jože, št. 17 6. Virant Anton, št. 24 7. Rotar Jože, št. 23 8. Petrič Janez, št. 25 9. Drobnič Jože, št. 22 10. Ahačevič Janez, št. 21 11. Hočevar Janez, št. 8 12. Brinšek Franc, št. 26 13. Brinšek Jože Podkraj 1. Kožar Janez, št. 2 2. Žužek Alojz, št. 3 3. Jaklič Jože, št. 1 Tomišelj 1. Mazi Alojzij, št. 24 2. Modic Martin, št. 13 3. Remškar Marija, št. 19 4. Milavec Stanislav, št. 10 5. Mavec Alojzij, št. 9 6. Likovič Frančiška in solast., št/8 7. Kumše Anton, št. 20 8. Bezljaj Frančiška, št. 7 P r i 1 e s j e 1. Turšič Jože, št. 3 2. Prijatelj Jože, št. 1 3. Borštnik Franc, št. 2 Gornje Retje 1. Ahčin Franc, št. 4 2. Debeljak Alojz, št. 1 3. Žužek Anton, št. 2 -1 - Brest 1. Smole Jože, št. 10 2. Požar Janez, št. 18 3. Lenarčič Franc, št. 19 4. Švigelj Stane, št. 20 5. Modic Srečko, št. 25 6. Lenarčič Vladimir, št. 29 7. Pavlič Josip, št. 4 8. Modic Jakob, št. 35 9. Škraba Anton, št. 5 10. Tavželj Miha, št. 1 11. Tegelj Jože, št. 6 Vrbljenje 1. Bezljaj Pavla, št. 41 2. Grebenc Alojz, št. 42 3. Modic Jože, Mihaela 4. Kumše Jože, št. 24 5. Kumše Ivan, št. 49, 13 6. Susman Ivan, št. 33 7. Pavlič Franc, št. 1 Dolnje Retje 1. Gruden Leopold, št. 6 2. Gruden Janez, št. 1 Srobotnik 1. Peterlin Ivan, št. 8 2. Tomšič Anton, št. 9 Strmec 1. Žužek Janez, št. 4 2. Ivanc Alojz, št. 5 Medvejek 1. Vintar Stane, št. 6 2. Petrič Jože, št. 2 3. Drobnič Janez, št. 5 Mala Slevica 1. Hočevar Drago, št. 7 2. Dednikar Jože, št. 8 3. Zakrajšek Jože, št. 6 4. Marolt Jože, št. 23 Kot 1. Ivanc Janez, št. 2 2. Centa Alojz, št. 3 Velika Slevica 1. Prijatelj Stane, št. 7 2. Stritar Alojz, |t. 14 3. Kotlušček Alojz, št 17 4. Hočevar Ivan, št 5 Velike Lašče 1. Petrič Anton, št. 39 2. Ahčin Jože, št. 101 3. Somrak Anton, št. 40 4. Kaplan Matija, št. 38 5. Ivanc Jože, št. 56 6. Dolžina Janez, št. 65 7. Perhaj Jože, št. 109 8. Oblak Anton, št. 66 9. Žužek Franc, št. 58 Male Lašče 1. Perhaj Franc, št. 14 2. Zadnik Ivan, št. 33 3. Levstik Janez, št. 28 4. Grebenc Vinko, št. 12 5. Stritar Ivan, št. 29 6. $ajn Janez, št. 26 7. Pečnik Jože, št 15 Rašica 1. Pečnik Maks, št. 18 2. Virant Milan, št. 8 3. Zakrajšek Franc, št 9 4. Tomažin Janez, št. 5 5. Zadnik Jože, št. 39 6. Pečnik Jože, št. 31 Kukmaka 1. Tomažin Franc, št. 2 Grm 1. Zu^ek Ivan, št. 1 Jakičevo 1. Žužek Anton, št- 1 2. Zabuko- ve Franc, št. 7 3. Zabukovec Ivan, št. 3 4. Zabukovec Jože, št. 4 Hlebče 1. Zakrajšek Jože, št. 2 2. Novak Franc, št. 5 Opalkovo L Grebenc Milan, št. 2 2. Gačnik Ludvik, št. 3 Ulaka 1. Savšek Slavko, št. 1 2. Gruden Jože, St. 3 3. Škulj Karolina, št. 2 4. Peterlin Jože, št. 4 Pušče 1. Ivanc Ivan, št. 3 Brankovo 1. Dolžina Anton, št. 2 2. Adamič Franc, št 3 3. Škulj Jože, št. 5 Podsmreka 1. Zakrajšek Janez, št. 1 2. Dolžina Slavka, št. 3 3. Praznik Franc, št. 2 Logarje 1. Rigler Jože, št. 2 2. Podlogar Janez, št. 4 3. Škulj Janez, št. 3 Kaplanove 1. Zadnik Anton, št. 6 2. $kulj Janez, št. 5 Adamovo 1. Tomšič Alojz, št. 2 2. Vidmar Jože, št. 7 Polzelo 1. Hočevar Ivan, št. 2 K r k o v o 1. Škulj Anton, št. 1 Podkogelj 1. Zakrajšek Jože, št. 7 Karlovica 1. $ilc Jože, št. 1 2. Dolšak Franc, št. 2 P 1 o s o v o 1. Pikolnik Franc, št. 3 2. Virant Anton, št. 2 Podgtrmec 1. Krašovec Ivan, št. 6 Brlpg 1. Žužek Jože, št. 3 Lužarje L Adamič Jože, št. 1 2. Klančar Franc, št. 6 3. Zakrajšek Franc, št. 8 Stope 1. Tomšič Milan, št. 7 XVII. Krajevna skupnost Vnanje goric? Vnanje gorice 1. Lenaršič Marija, št. 55 2. Vampelj Milan, št. 58 3. Kermavner Terezija, št. 134 4. Modic Ludvik, št. 13 5. Marinko Anton, št. 103 6- Vampelj Ivan in Ivana, št. 69 7. Marinko Albina in Andrej, Peter, št. 53 8. Marinko Marija, št. 43 9. Japelj Martin, št. 59 10. Marinko Vinko, št. 62 11. Gregorc Alojzij, št. 57 ' ■ '...............- ■ : - 12. Jamnik Ivanka, št. 37 13. Burger Ivan, št. 41 14. Debevc Valentin, št. 40 15. Zdešar Franc, št. 119 16. Debevc Julijana, št. 54 17. Brolih Miro, št. 126 18. Marinko Ferdinand, št. 104 19. Rakovec Stefan, št. 70 20. Kozina Ivan, št 32 21. Ambrožič Franc, št. 42 XVIII. Krajevna skupnost Zelimlje 2 e 11 m 1 j e 1. Dobravec Miran, št. 8 2. Piškur Vid, št. 19 3. Podlogar Ciril, št. 20 4. Kastelic Janez, št. 21 5. Mikolič Leon, št. 23 6. Kumše Alojz, št. 40 7. Zupančič Janez, št. 30 8. Paznar Janez, št. 56 9. Podlogar Rado, št. 62 10. Perhaj Franc, št. 63 Klada 1. Golob Rudolf, št. 1 2. Golob Alojz, št. 2 3. Virant Jože, št. 3 4. Skrjanc Alojz, št. 4 XIX. Krajevna skupnost Brdo Grič 1. Dobnikar Viktor 2. Oven Ivan 3. Korenin Marija 4. Kucler Avgust XX. Krajevna skupnost Krim-Rudnik 1. Zalaznik Milan, Ižanska c. št. 35 2. Zajec Amalija, Ižanska c. 109 3. Podlipec Franc, Ižanska c. 147 4. Škraba Jože, Ižanska c. 244 5. Modic Anton, Ižanska c. 275 6. Vidmar Jakob, Ižanska c. 282 7. Grdadolnik Jože, Ižanska c. 316 8. Pozaršek Iyan, Ižanska c. 336 9. Križman Mirko, Ižanska c. 338 10. Trkov Dušan, Ižanska c. 373 11. Žitnik Ivan, Ižanska c. 362 12. Turk Mihael, Ižanska c. 342 13. Ciber Marjan,'Ižanska c. 380 14. Lavriša Rudolf, Ižanska c. 421 15. Škafar Anton, Ižanska c. 469 16. Strumbelj Jakob, Ižanska c. 420 17. Modic Terezija, Hauptmance, št. 49 18. Jurešič Jože, Lipe, št. 15 19. Snpj Martin, Lipe, št. 19 20. Snoj Alojz, Lipe, št. 10 21. Snoj Andrej, Črna vas št. 498 22. Modic Frančiška, Cma vas št. 440 23. Ložar Božena, Crna vas št. 422 24. Trček Vinko, Crna vas št. 396 25. Jankovič Ivan, Crna vas št. 331 26. Kramar Janez, Črna vas št. 319 27. Škraba Alojzij, Crna vas št. 372 28. Škraba Rozalija, Crna vas št. 273 29. Japelj Jože, Crna vas št. 296 30. Vidmar Ivan, Crna vas št. 245 31. Klančar Janez, Crna vas št. 285 32. Alič Alojz, Crna vas št. 231 33. Lenaršič Anton, Crna vas št. 239 34. Selan Lojze, Crna vas št. 217 35. Vidmar Franc, Črna vas št. 197 36. Trstenjak Franc, Crna vas št. 222 37. Vidmar Jože, Crna vas št. 183 38. Škafar Miha, Crna vas št. 177 39. Gams Ivan, Crna vas št. 167 40. Japelj Ivan, Crna vas št. 159 41. Strle Franc, Crna vas št. 147 42. Serjak Ivan, Crna vas št. 139 43. Melik Ivan, Crna vas št. 135 44. Jarc Marija, Crna vas št. 129 45. Jakoš Lojze, Crna vas št. 187 46. Mazi Ivan, Crna vas št. 109 47. Žitnik Anton, Crna vas št. 107 48. Žitnik Lojze, Crna vas št. 97 49. Japelj Nada, Crna vas št. 107 a 50. Vidmar Miro, Crna vas št. 65 51. Remškar Jakob, Crna vas št. 43 52. Škraba Anton, Cma vas št. 31 53. Žagar Helena, Crna vas št. 30 54. Virant Jože, Peruzzijeva c. št. 116 55. Čepon Karel, Peruzzijeva c. št. 112 56. Urbanija Franc, Peruzzijeva c. št. 110 57. Trontelj Ivan, Peruzzijeva c. št. 106 58. Strgar Janez, Peruzzijeva c. št. 56 59. Virant Franc, Peruzzijeva c. št. 63 60. Mavec Janez, Volarjev štradon št. 27 61. Zajc Rada, Ilovški štradon št. 13 62. Orhini Jernej,.Lahov štradon št. 15 63. Knez Lado, Mihov štradon št. 21 a 64. Potokar Rezka, Mihov štradon št. 64 65. Mihevc Jakob, Jurčkova pot št. 102 66. Zajc Anton, Jurčkova pot št. 99 67. Bulc Stane, Jurčkova pot št. 73 68. Žulj Apolonija, Knezov štradon št. 34 69. Srnak Franc, Na požaru št. 12 70. Kadunc Franc, Na požaru št. 24 71. Siegel Marija. Na požaru št. 34 72. Zrnec Franc, Dolenjska c. št. 232 73. Strumbelj Andrej, Dolenjska c. št. 109 74. Jeršin Karel, Dolenjska c. št. 147 75. Žabjek Franc, Dolenjska c. št. 157 76. Teropčič Boris, Dolenjska c. št. 163 77. Istenič Rudi, Pot na Grič št. 10 78. Kastelic Lado, Pot na Orle št. 1 79. Goli Ivan, Rudnik c. II, 6 80. Žagar Alojz, Rudnik c. I, 5 81. Pirc Franc, Rudnik c. I, 5 82. Elikan Slavko, Rudnik c. I, 4 83. Martinc Marija, Rudnik c. I, 8 XXI. Krajevna skupnost Kozarje 1. Dolinar Anton, Cesta Dolomitskega odreda-št. 186 2. Pleško Miha-Antonija, Cesta Dolomitskega odreda št. 183 3. Pleško Jože, Pot čez Gmajno 11 4. Zalaznik Frane, Pot čez Gmajno 25 5. Kapus Marija, Pot čez Gmajno 47 6. Kušar Vinko, Španova pot 8 7. Černe Frančiška, Španova pot 5 8. Stanovnik Alojz, Kozarška c. 13 9. Pleško Anton, Kozarška c. 5 10. Narat Valentin, Kozarška c. 1 11. Gregorc Ivan. Tržaška c. 302 12. Košir Franc, Tržaška c. 299 XXII. Krajevna skupnost Trnovo \ 1. Breskvar Tine, Svabičeva 3 2. Oven Franc-Tilka, Cesta v Mestni log 4 3. Papler Marjeta-Jeršič, Mivka 4 4. Hrastar Milka, Pot na Rakovo Jelšo 13 a 5. PerjSin Miha, Borsetova 6 6. Jerina Ivan, Karunova 16 7. Verbič Jože, Karunova 3 3. člen Kmetijsko-zemljiška skupnost in krajevne skupnosti so dolžne spremljati izvajanje tega odloka ter po potrebi, najmanj pa vsakih pet let, predlagati skupščini občine uskladitev tega odloka z občinskim prostorskim načrtom po merilih, ki so določena z zakonom. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-531/77 Ljubljana, dne 22. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. LOGATEC 1445. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina ob- čine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. novembra 1977 sprejela ODLOK o zaključnem računu izvršitve proračuna občine Logatec za leto 1976 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Logatec za leto 1976, ki obsega: I. Zaključni račun proračuna din — skupni dohodki proračuna 10.275 525 — razporeditev dohodkov 9,708.958 nerazporejeno 566.567 II. Zaključni račun rezervnega sklada — dohodki 936 315 — izdatki 465.000 nerazporejene 471.315 2. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v znesku 566.567 din se prenese kot dohodek proračuna v naslednje leto. i 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada v višini 471.315 din se prenese kot dohodek istega v naslednje leto. 4. člen Pregled doseženih dohodkov in razporeditev istih sta sestavni del proračunske bilance za leto 1976. 5. člen Ta odlok velja osmi dan od dneva objave v Uradnem listu SRS. St. 010-7/77 Logatec, dne 23. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r. Pregled doseženih dohodkov in razporeditev dohodka proračuna Skupščine občine Logatec za leto 1977 L Prenesena sredstva 656.803,00 2. Davki 3,367.968,00 3. Prometni davki 5,491.124,00 4. Takse 286.258,00 5. Dohodki upravnih organov 405.872,00 6. Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti 67.000,00 01 Delo državnih organov 6,431.651,08 02 Ljudska obramba 732.926,10 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij 665.200,00 04 Negospodarske investicije 45.306,40 08 Socialno skrbstvo 249.438,65 10 Komunalna dejavnost 249.844,80 11 Krajevne skupnosti 317.600,00 16 Gospodarski posegi 55.000,00 18 Rezervni sklad 91.991.05 18 Obveznost do solidar. preliv. Presežek dohodkov nad 870.000,00 izdatki 566.567,00 St. 22 — 17. XII. 1977 / URADNI LIST SRS Stran 1627 1446. Na podlagi 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) in v zvezi z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. novembra 1977 sprejela ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vonj ter njihove družinske člane 1. člen Udeležencem narodnposvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912 do 1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka. 2. člen Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Logatec. 3. člen Pravico do stalne priznavalnine imajo: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne 'vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta-borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943; 2. žene, udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 3. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vklopili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 4. 'udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po -9. 9. 1943 oz. po 13. 10. 1943 in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda V narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 5. borci za severno mejo v letih 1918—1919, slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918. 4. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so: 1. stalna priznavalnina 2. stalna družbena pomoč 3. občasna priznavalnina 4. enkratna družbena pomoč 5. pomoč za šolanje otrok 6. pomoč za zdravljenje 7. zdravstveno varstvo 8. pomoč oskrbovancem v domovih počitka 9. pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj. 5. člen Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz L, 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če njihov skupni mesečni dohodek družinskih članov’, s katerirr živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov' v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega 80 °/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in drugih oblik družbene pomoči po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva. 6. člen Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka pa 80 "/o vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost. 7. člen Pravico do stalne družbene pomoči pod pogoji iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, Če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna ali enkratna družbena pomoč. 8. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kol je določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance — delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 9. člen Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki po dosc-daj veljavnem odloku prejemajo priznavalnino ali stalno družbeno pomoč, jo obdržijo, dokler ne presežejo v tem odloku določenega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji oz. 80 %> tega zneska glede na čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni. 10. člen Če se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. in 9. člena tega odloka, se stalna priznavalnina ali stalna družbena pomoč lahko zviša, zniža ali ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine ali stalne družbene pomoči, se ugotavljajo v začetku vsakega leta. Uživalci stalne priznavalnine ali stalne družbene pomoči so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ Skupščine občine Logatec o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin ali družbene pomoči. Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali. 11. člen Naj višja stalna priznavalnina, navedena v 6. členu tega odloka, je lahko izjemoma tudi višja od vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. 12. člen Občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna priznavalnina ali enkratna družbena pomoč znaša največ 120 °/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasnih priznavalnin ali enkratne družbene pomoči po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka. Enkratna družbena pomoč se izjemoma lahko dodeli tudi drugim sodelavcem v narodnoosvobodilni vojni. 13. člen Pomoč udeležencem narodnoosvobodilne vojne za šolanje otrok se lahko podeli v mesečnih zneskih, če otroci ne prejemajo štipendije ali druge pomoči za šolanje, razen vajeniške nagrade. Pomoč za šolanje otrok se lahko upravičencem podeli, če njihov poprečni mesečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 120 %> vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji in če se otroci uspešno šolajo. Pomoč za šolanje se lahko dodeli: — za dijake srednjih in poklicnih šol do 90®/» — za študente višjih in visokih šol do 65 °/o vsakokratnega mejnega zneska najniž.iih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Upravičencem, ki so samohranilci družine, se pomoč za šolanje otrok lahko zviša za 20% nad merili iz prejšnjega odstavka, i 14. člen Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne s priznano posebno dvojno dobo pred 9. 9. 1943 oz. od 13. 10. 1943 neprekinjeno do 15. 5. 1945, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje potrebno. Izjemno se lahko odobri pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v celoti ali delno tudi drugim udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, staršem in vdovam padlim udeležencem narodnoosvobodilne vojne. Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se podeli pomoč po naslednjih kriterijih: — udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino in — upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 °/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko plača celoten znesek računa za hotelske storitve — vsem drugim upravičencem ne glede na dohodek, v višini 1.000 din za hotelske storitve. 15. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918. staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne, se lahko dodeli denarna pomoč za 10-dnevno preventivno zdravljenje ali okrevanje. 16. člen Če udeležencem iz 1., 2., 3. in 4. točke 3. člena tega odloka, ki so oskrbovanci v domovih počitka po poravnavi celotne domske oskrbnine ne ostane od dohodkov 20% vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko dodeli priznavalnina za osebno rabo v višini razlike med 20 % mejnega zneska in ostankom dohodka. 17. člen Komisija za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov Skupščine občine Logatec skupaj z občinskim odborom ZZB NOV obravnava tudi nerešene primere stanovanj borcev in aktivistov narodnoosvobodilne vojne ter njihovih družinskih članov. Vloge z mnenji in predlogi komisije ter občinskega odbora ZZB NOV posreduje samoupravni stanovanjski skupnosti Logatec. 18. člen Komisija je za svoje delo odgovorna Skupščini Občine Logatec. Pri svojem delu upošteva določila tega odloka in predloge krajevnih združenj ZZB NOV in občinskega združenja ZZB NOV, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter posameznikov. Sklepe sprejema z večino glasov. 19. člen Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov, ki jo izda upravni organ Skupščine občine Logatec, pristojen za vprašanja borcev narodnoosvobodilne vojne in vojaških invalidov, je možna pritožba v roku 15 dni po prejemu odločbe na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov v SR Sloveniji. 20. člen Finančna sredstva za priznavalnine in druge oblike družbene pomoči po tem odloku zagotavlja Skupščina občine Logatec v svojem proračunu. 21. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati odlok o družbeni pomoči udeležencem NOV in njihovim družinskim članom v občini Logatec in navodilo o kriterijih in merilih za določanje obsega in višine posamezne oblike družbene pomoči udeležencem NOV in njihovim družinskim članom v občini Logatec (Uradni list SRS, št. 40/73). 22. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči, dodeljene po dosedanjem odloku in navodilu o kriterijih in merilih za določanje obsega in višine posamezne oblike družbene pomoči udeležencem NOV in njihovim družinskim članom, je treba uskladiti z določbami tega odloka najpozneje do 1. 12. 1977. 3. Gostiša Janez, Notranjska 25 4. Javornik Josip, Cankarjeva 12 5. Korenč Martin, Cesta talcev 7 6. Korenčan Franc, Cankarjeva 1 7. Leskovec Ignacij, Naklo 7 8. Maček Alojz, Tovarniška 7 9. Maček Jože, Brod 13 10. Maček Jože, Cesta talcev 9 11. Masle Jakob, Čevica 5 12. Mihevc Franc, Tovarniška 8 13. Mihevc Ana, Brod 8 14. Mihec Jože, Cankarjeva 11 15. Mihevc Franc, Gozdna pot 14 16. Mihevc Helena, Notranjska 30 17. Mihevc Jakob, Notranjska 13 18. Musec Marija, Čevica 1 19. Osterman Franc, Stara cesta 12 20. Modic Ivan, Notranjska 54 21. Pečkaj Andrej, Tržaška 62 22. Sirca Pavel, Stara cesta 11 23. Švigelj Jože, Cankarjeva 6 24. Tršar Božo, Potoška 1 25. Urbas Jože, Marija, Stara cesta 13 26. Žust Stane, Ivana, Stara cesta 34 II. Krajevna skupnost »Tabor* Logatec 23. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje. St. 010-13/77 Logatec, dne 22. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r. 1447. Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Uradni list SRS, št. 26/73) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74), po opravljeni javni razpravi v krajevnih skupnostih v občini Logatec je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. novembra 1977 sprejela ODLOK o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij 1. člen Na območju občine Logatec se s tem odlokom določijo kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij. Grčerevec 27. Kunc Jože, št. 10 28. Krmavnar Ivan, št. 3 29. Kobal Marija, Justin, št. 7 30. Poženel Andrej, št. 6 31. Žigon Anton, št. 12 Kalce 32. Kranjc Pavel, št. 7 33. Gostiša Berna, št. 2 34. Marinko Franc, št. 6 35. Kogovšek Frape, št. 43 36. Vrabec Anton, št. 20 Logatec 37. Gostiša Elizabeta, Režiška 25 38. Istenič Ciril, Tržaška 166 39. Istenič Franc, Tabor 27 40. Istenič Jože, Tabor 26 41. Leskovec Franc, Antonija, Planjave ■i 42. Modic Martin, Zadružna pot 1 43. Nagode Antonija, Tržaška 108 44. Nagode Štefan, Režiška 8 45. Petek Milan, Režiška 3 46. Puppiss Jana, Tržaška 99 47. Rupnik Franc, Režiška 21 48. Sajovic Ivan, Helena, Tržaška 136 49. Šemrov Ivan, Grajska pot 15 50. Tomazin Franc, Režiška 27 51. Tomazin Franc, Režiška 13 52. Urbančič Josip, Tržaška 126 2. člen Kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po 1. členu tega odloka so po krajevnih skupnostih naslednje: I. Krajevna skupnost »Naklo* Logatec Logatec 1. Fečur Andrej, Notranjska 48 2. Gostiša Franc, Pod Grintovcem 11 Ž i b r š e 53. Dolenc Gabrijel, št. 29 54. Korenč Ivana, št 15 55. Kunc Pavel, št. 9 56. Merlak Anton, št 20 57. Mihevc Franc, št. 25 58. Možina Jože, št. 1 59. Šenčur Karel, št. 22 60. Slabe Anton, št. 3 III. Krajevna skupnost Hotedršica V. Krajevna skupnost Rovte Hotedršica 61. Eržen Anton, št. 66 62. Grom Anton, št. 31 63. Ipavec Ivana, št. 42 64. Istenič Amalija, Karel, št. 39 65. Leskovec Alojz, št. 22 66. Lukan Andrej, št. 33 67. Nagode Karol, št. 18 68. Nagode Viljem, št. 70 69. Petkovšek Polde, št. 15 70. Petrovčič Ivan, št. 72 71. Rupnik Franc, št. 80 72. Šemrov Jože, št. 13 73. Vavken Dominik, št. 27 74. Zelene Ludvik, št. 28 Novi svet 75. Brus Ivan, št. 9 76. Brus Valentin, št. 32 77. Cigale Ivan, št. 25 78. Dolenc Anton, Dorica, št. 24 79. Korčc Frančišek, št. 29 80. Menart Leopold, št. 33 81. Menart Ivan, št. 6 82. Mlinar Marjan, Pavla, št. 16 83. Nagode Jaka, Jožefa, št. 10 Ravnik 84. Istenič Vinko, št. 2 85. Korenč Andrej, št. 4 86. Nagode Janez, št. 7 87. Nagode Deopold, Angela, št. 12 88. Nagode Stane, št. 1 89. Petrovčič Janez, št. 5 90. Petrič Stanislav, št. 6 Žibrše 91. Gantar'Franc, št. 37 92. Dolenc Franc, št. 30 93. Korenč Vinko, št. 36 94. Kunc Ludvik, št. 34 95. Mihevc Jernej, Ana, št. 33 96. Petrovčič Jakob, št. 43 97. Slabe Franc, št. 32 :>3. Turk Anton, št. 39 IV. Krajevna skupnost Laze J a k o v i c a 99. Facja Franc, št: 12 100. Facja Franc, št. 4 101. Facja Janez ml., št. 16 102. Facja Jože, Frančiška, št. 20 103. Jeriša Jernej, št. 6 104. Klemenc Janez, št. 18 105. Kobal Andrej, št. 8 Laze 106. Kobal Ana, št. 2 107. Krmavnar Andrej, št. 20 108. Krmavnar Janez, št. 53 109. Krmavnar Miro, št. 21 110. Matičič Stefan, št. 30 111. Podboj Alojz, št. 48 112. Simšič Anton, št. 54 113. Krmavnar Franc, št. 9 Petkovec 114. Brenčič Frančiška, Franc, št. 39 115. Brenčič Ivan, št. 14 116. Cigale Stefan, št. 20 117. Čuk Janez, št. 10 118. Gantar Franc, št. 31 119. Hladnik Ignac, št. 37 120. Jereb Anton, št. 40 121. Jurca Franc. št. 17 122. Kavčič Marjana, št. 8 123. Lukan Franc, št. 45 124. Maček Franc, št. 43 125. Marinčič Matevž, št. 62 126. Medved Ivan. Matilda, št. 15 127. Mivšek Anton, št. 61 128. Novak Ivana. št. 36 129. Petkovšek Leopold, št. 2 130 Petrovčič Ivan, št. 41 131. Pivk Jože, št. 47 132. Sive Stefan, št. 11 133. Slabe Adalbert. št. 32 134. Trček Ivan, št. 35 135. Treven Marija, št. 46 136. Treven Viljema, št. 38 137. Trpin Jože, št. 28 Praprotno brdo 138. Albreht Silvija, št. 6 139. Lukan Pavel, št 2 140. Lukan Rozalija, št. 3 141. Skvarča Matilda, Bernarda, Matilda, ml., št. 12 142. Sedej Jože, Marija, št. 4 143. Treven Anton, št. 7 Rovte < 144. Bolčina Terezija, št. 39 145. Bogataj Ivanka, št. 147 146. Cclarec Franc, št. 136 147. Cigale Ivanka, št. 70 148. Corn Vinko, št. 124 149. Hladnik Ignac, št. 145 150. Istenič Franc, št. 126 151. Jereb Franc, št. 125 152. Jereb Franc, št. 151 153. Jereb Franc, št. 132 154. Jereb Pavel, št. 33 155. Jereb Leopold, št. 156 156. Jesenko Jože, št. 34 157. Jurca Janez, št. 130 158. Kavčič Zofija, št. 12 159. Kogovšek Janez, št. 118 160. Kogovšek Vinko, št. 46 161. Kogovšek Vinko, št. 154 162. Kunc Antonija, št. 16 163. Kunc Janez, št. 63 164. Kunc Janez, št. 64 165. Lazar Anton, št. 121 166. Lazar Marija, št. 26 167. Likar Jakob, št. 14 168. Logar Frančišek, št. 57 169. Logar Franc, št. 104 170. Lukančič Matevž, št. 127 171. Martinšek Franc, št. 1 172. Mikuž Stefan št. 30 173. Mlinar Janez, št. 7 174. Modrijan Bogomir, št. 96 175. Nagode Janez, št. 141 Št. 22 — 17. XII. 1977 URADNI LIST SRS Stran 3 631 176. Nagode Jožefa, Pavla, št. 142 177. Petkovšek Janez, št. 131 178. Samotorčan Pavla, Janez, št. 138 179. Šenčur Franc, Marija, št. 139 180. Skvarča Jože, št. 50 181. Skvarča Ludvik, št. 11 182. Treven Jože, št. 15 183. Treven Jože, št. 4 184. Treven Ludvik, št. 102 185. Trček Franc, št. 114 186. Trpin Marija, £t. 122 187. Žerjal Henrik, št. 144 188. Žust Stane, št. 146 189. Treven Jože, Frančiška, št. 13 Zaplana 190. Mivšek Anton, št. 59 191. Petkovšek Ignacij, št. 55 192. Gantar Matilda, št. 56 VI. Krajevna skupnost Trate Medvedje brdo 193. Blažič Franc, št. 55 194. Bogataj Adolf, št. 32 195. Brenčič Janez, št. 10 196. Cuk Stanko, št. 25 197. Gantar Karol, št. 6 198. Gantar Franc,' št. 30 199. Gladek Frančiška, št. 31. 200. Lukan Marta, št. 19 201. Jereb Franc, št. 27 202. Kogovšek Ivan, št. 59 203. Kržišnik Pavel št. 33 204. Lukan Ladislava, št. 58 205. Mlinar Marjan, št. 53 206. Mlinar Jože, št. 45 207. Nagode Marjana, Ivan, št. 44 208. Rupnik Slavko, št. 56 209. Sovan Ivana, št. 34 210. Žakelj Franc, št. 12 Z i b r š e 211. Cigale Antonija, št. 20 212. Cigale Jože, št. 30 213 Logar Jože, št. 24 214. Lukančič Jože, št. 16 215. Molk Terezija, Jože, št. 4 216. 'Nagode Janez, št. 14 217. Nagode Slavica, št. 19 218. Pišljar Marjan, št. 35 219. Treven Vinko, št.32 220. Trpin Jože, št. 38 221. Žakelj Terezija, št. 23 VII. Krajevna skupnost Vrh H 1 c v ni vrh 222. Bradeško Anton, št. 5 223. Mivšek Jakob, št. 7 224. Sedej Janez Cvetka, št. 4 225. Justin Terezija, št. 3 Hleviše 226. Arhar Janez, št. 2 227. Jelovčan Angela, Jakob, št. 7 228. Leskovec Marija št. 14 229. Logar Jakob, št. 5 230. Mivšek Janez, št. 4 231. Otrin Franc, št. 12 232. Petrovčič Jožefa, št. 13 233. Sr a j Marija, št. 6 234. Žust Jože, št. 16 Lavrovec 235. Alič Bernard, Bernarda, št. 23 236. Brence Frančiška, št. 2 .237. Kržič Ciril, št. 7 238. Oblak Frančiška, št. 18 239. Trček Frančiška, št. 5 240. Tratnk Franc, št. 22 241. Žakelj Franc, št. 6 Vrh 242. Gabrovšek Jože, št. 15 243.,Kokalj Stanislav, št. 14 244. Nagode Leopolda, št. 12 245. Sedej Terezija, št. 9 246. Sedej Vinko, št. 6 247. Treven Pavel, št. 13 248. Treven Anton, št. 1 249. Zust Leopold, Ivanka, št. 11 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-1/76 Logatec, dne 23. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r. MOZIRJE 1448. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 107. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22 74), 52. in 179. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) ter 7. točko odloka Zveznega izvršnega sveta o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno radiološko, biološko in kemično zaščito pred vojnimi akcijami (Uradni list SFRJ, št. 51/75) in 125. člena statusa občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/ 74) na seji vseh zborov občinsko skupščine dne 2. decembra 1977 sprejela O D I, O K o določitvi roka do katerega morajo občani, organizacije združenega dela, druge organizacije ter skupnosti in državni organi oskrbeti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred radiološkimi, biološkimi in kemičnimi bojnimi sredstvi 1. člen Organizacije združenega dela, druge organizacije ter skupnosti in državni organi (v nadaljnjem besedilu: organi in organizacije) in občani si morajo oskrbeti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred radiološkimi. biološkimi m kemičnimi (v nadaljnjem besedilu: RBK) bojnimi sredstvi; 1. — 50% občanov do 31. 12. 1980 v krajih, ki jih določi upravni organ za ljudsko obrambo na predlog občinskega štaba za civilno zaščito, ostali občani do 31. 12. 1985. leta, 2. — Organi in organizacije, ki imajo manj kot 100 zaposlenih,’do 31. 12. 1985, ostali organi in organizacije do 31. 12. 1980. leta. 3. — Organi in organizacije, ki upravljajo stanovanjske hiše, do 31. 12. 1980. leta. 4. Organi in organizacije, ki se v njihovih prostorih zbira večje število občanov do 31. 12. 1980. leta. 2. člen Sredstva za radiološko, biološko in kemično zaščito morajo biti v skladu z določbami odloka Zveznega izvršnega sveta o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno RBK zaščito pred vojnimi akcijami, pripravljena v obliki kompletov z naslednjo vsebino: 1. — Za občane: — zavoj, zaščitna maska (civilna maska MC-1, otroška maska DM-1, ali priročna maska), — zaščitni plašč in osebni pribor za dekontaminacijo, ki vsebuje: — 20 g praška za dekontaminacijo, — 50 g pralnega sredstva — l6o g mila — 25 g sode bikarbone — 100 ml alkohola — 50 g vate — 1 zavitek papirnih robcev — 1 sireto proti živčnim bojnim strupom 2. — Za organe in organizacije: Na vsakih 50 zaposlenih: — 1 priročno lekarno — 1 nosila in — 1 komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo ljudi. Na vsakih 10 zaposlenih: — 1 komplet za dekontaminacijo predmetov. Vsak organ in organizacija mora imeti najmanj po en komad: — čitalec osebnih dozimetrov — radiološki detektor — kemični detektor ter — 1 osebni dozimeter. Za organe in organizacije, ki se v njihovih prostorih zbira večje število ljudi, pa še potrebno količino sredstev iz druge točke za 25 % povprečnega števila občanov, ki se utegnejo znajti v teh prostorih. V stanovanjskih hišah na vsakih 20 stanovalcev; — 1 nosila in — 1 priročno lekarno Za vsako hišo: — 1 komplet za dekontaminacijo. 3. člen Organe in organizacije, ki morajo nabaviti čitalnike, radiološke in kemične detektorje, določi s posebnimi navodili upravni organ za ljudsko obrambo na predlog občinskega štaba za civilno zaščito. 4. člen Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja upravni organ za ljudsko obrambo, ter štabi za civilno zaščito v krajevnih skupnostih, organov in orga- nizacij v sodelovanju z občinskim štabom za civilno zaščito 5. člen Kršitve in opustitve izvajanja določil tega odloka se kaznujejo po določbah 222. člena in 224. do 226. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-12/77.-1 Mozirje, dne 2. decembra 1977. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r. 1449. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 124. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji Zbora združenega dela, na seji Zbora krajevnih skupnosti in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 2. decembra 1977 sprejela ODLOK o obveznem prispevku za financiranje dejavnosti samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Mozirje 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih, občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek na območju občine Mozirje, ki do dne sprejema tega odloka niso podpisali samoupravnega sporazuma o obsegu in načinu združevanja ter uporabe sredstev v namenjenih za zadovoljevanje potreb in realizacijo programa skupnosti požarnega varstva za območje občine Mozirje za obdobje od 1. julija 1977 dalje, plačujejo prispevek za financiranje njenih nalog programa samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Mozirje po določbah tega odloka. 2. člen Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela oziroma iz sredstev delovnih skupnosti in občanov, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko de-< javnost in se jim ugotavlja dohodek. 3. člen Osnove in odmere stopnje za obračun prispevka so: — za TOZD in delovne skupnosti, osebni dohodek vključno z vsebi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka (bruto osebni dohodek); — za občane, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, je osebni dohodek ugotovljen po merilih veljavnega dogovora, ki ga skle- nejo Zveza sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Za zavezance iz prve in druge alinee prejšnjega člena znaša višina odmerne stopnje za obračun prispevka 0,1 c/o od odmerne osnove. 4. člen TOZD in delovne skupnosti obračunavajo in plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnega dohodka. Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po postopku, predpisanem za plačevanje davkov občanov. Prispevek odmerja občinska davčna uprava. 5. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma o financiranju samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Mozirje lahko plačujejo prispevek po tem odloku, če je zanje to ugodnejše. O tem mora podpisnik obvestiti samoupravno interesno skupnost za varstvo pred požarom občine Mozirje najpozneje v 15 dneh po objavi tega odloka. 6. člen , Za izvajanje tega odloka se pooblašča: — Službo družbenega knjigovodstva Velenje ekspozitura Mozirje, za zbiranje prispevkov ob dvigu osebnih dohodkov delavcev TOZD in delovnih skupnosti; — davčno upravo občine Mozirje za zbiranje prispevkov občanov, ki jim je osnova za obračun dohodek, ki se. ugotavlja preko davčne uprave. • 7. člen * Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1977 dalje. St. 025-15/76-77-7/1 Mozirje, dne 2. decembra 1977. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r. 1450. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 126. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela dne 2. decembra 1977 in na seji Zbora krajevnih skupnosti dne 2. decembra 1977 sprejela ODLOK o dopolnitvi urbanističnega načrta Mozirje — sprememba trase koridorja daljnovodov 1. člen Sprejme se odlok o dopolnitvi urbanističnega načrta Mozirje — sprememba trase koridorja daljnovodov. 2. člen Spremenjena trasa poteka ob vznožju Dobrovelj, oziroma ob južnem delu naselja Loke. Pri izstopu ceste iz Soteske prečka le-to in Savinjo v smeri JZ' Na JZ delu Lok se lomi in poteka SZ ob jezu na Savinji. Od tam naprej pa po obstoječi trasi proti Nazarju. 3. člen Dopolnitev urbanističnega načrta Mozirje — sprememba trase koridorja daljnovodov je izdelal Razvojni center Celje, TOZD planiranje, pod št. 157/77 v avgustu 1977. 4. člen Izvajanje dopolnitve urbanističnega načrta Mozirje nadzoruje upravni organ za urbanizem in občinske urbanistične inšpekcije. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-5/77-3 Mozirje, dne 2. decembra 1977. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r. 1451. Na podlagi 15. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74) in 124. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Mozirje na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 2. decembra 1977 sprejela SKLEP o imenovanju občinske volilne komisije V občinsko volilno Itomisijo se imenujejo: 1. za predsednika: Edvard Centrih, sodnik občinskega sodišča Velenje 2. za namestnika: Boža Meh, sodnica občinskega sodišča Velenje 3. za tajnika: Anka Sivec, sekretarka Skupščine občine Mozirje 4. za namestnika: Franc Hriberšek, višji upravni delavec Skupščine občine Mozirje 5. za člana: Rado Rakun, kadrovnik Skupščine občine Mozirje 6. za namestnika: Rezika Plaznik, pravnik komunalnega podjetja Mozirje 7. za člana: Franc Tratnik, načelnik odd. inšpekcijskih služb Skupščine občine Mozirje 8. za namestnika: Pavla Jošt, višja upravna delavka Skupščine občine Mozirje 9. za člana: Mija Čeplak, administrativna delavka OK SZDL Mozirje 10. za namestnika: Angelca Miklavc, delavka uprave Skupščine občine Mozirje St. 020-2/77 x Mozirje, dne 8. decembra 1977. Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Šarb 1. r. SLOVENSKE KONJICE 1452. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 2. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. št. 3-8/73), 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS. št. 10-236/74, 15-688/76 in 5-215/77) ter po uspešno izvedenem referendumu dne 25. septembra 1977 na seji zbora združenega dela dne 22. novembra 1977, zbora krajevnih skupnosti dne 22. novembra 1977 in družbenopolitičnega zbora dne 22. novembra 1977 sprejela ODLOK o uvedbi samoprispevka v občini Slovenske Konjice 1. člen V občini Slovenske Konjice sc uvede III. samoprispevek v denarju za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti in programa izgradnje objektov na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva, kulture, telesne kulture, socialnega varstva in komunalnega gospodarstva. Samoprispevek se uvede po prispevnih območjih, in sicer: , I. območje tvorijo krajevne skupnosti: Slov. Konjice, Konjiška vas, Rezina, Dobrava-Gabrovlje, Polenc, Sp. Grušovje, Tepanje, Stranice. Vešenik-Brdo, 2eče, Špitalič, Sojek-Kamna gora, Loče pri Poljčanah. Jernej pri Ločah, 2iče, Draža vas in Zbelovo. II. območje tvorijo krajevne skupnosti: Zreče, Gorenje pri Crečah, Skomarje in Resnik. III. območje tvori krajevna skupnost Vitanje. Samoprispevek se uvede za dobo 5 let, od 1. januarja 1978 do 31. decembra 1982. Program iz prvega odstavka tega člena je sestavni del tega odloka kot njegova priloga. S prvim januarjem 1978 se preneha plačevati samoprispevek, uveden na podlagi odloka Skupščine občine Slovenske Konjice o obnovi plačevanja samoprispevka za financiranje izgradnje osnovhih šol, objektov za namene prosvete in kulture, telesne vzgoje ter komunalnih objektov na območju občine Slovenske Konjice za petletno obdobje od 1. maja 1973 do 30. aprila 1978 (Uradni list SRS, št. 15-439/73). Območna samoupravna interesna skupnost za združevanje in vlaganje sredstev za investicije v objekte družbenega standarda krajevna skupnost Zreče in krajevna skupnost Vitanje sestavijo z 31. decembrom 1977 zaključni račun o zbranih in porabljenih sredstvih samoprispevka po četrtem odstavku tega člena in ga predložijo občinski skupščini v potrditev in objavo do 31. marca 1978. 2. člen Skupna investicijska vrednost objektov navedenih v priloženem programu znaša po cenah v septembru 1977 — 182,660.000 din. Od tega zneska bo s samoprispevkom zbrano 44,485.000 din, ostala investicijska sredstva v višini 138,175.000 din pa bodo zagotovile občinske samoupravne interesne skupnoti, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela z združevanjem sredstev po samoupravnem sporazumu o financiranju programov KS in družbenem dogovoru o združevanju sredstev za izgradnjo objektov družbenega standarda. 3. člen Če sredstva navedena v 2. členu tega odloka zaradi podražitve gradnje ne bi zadostovala za realizacijo v prilogi navedenega programa, zagotovijo manjkajoča sredstva občinske samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti, v čigar področje sodijo objekti. če bo s samoprispevkom zbranih več sredstev, kot je predvideno po programu, pripada višek sredstev območjem iz prvega odstavka tega člena. 4. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju občine Slovenske Konjice in sicer po območjih: I. in III. območje: 1. delovni ljudje v združenem dem od osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov, od pogodb o delu, delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov 2 °/o; 2. upokojenci 2 °/o od neto pokojnin; 3. delovni ljudje in občani od dohodkov iz kmetijske dejavnosti, od katastrskega dohodka negozdnih površin 1 0/o; od vrednosti lesa, odkazanega za posek 2 °/o; 4. delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, avtorskih pravic, storitev postranskega poklica in od intelektualnih storitev — od osnove, od katere se odmerjajo prispevki' in davki 3 °/e. II. območje: 1. delovni ljudje v združenem delu od osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnega dohodka, pogodb o delu, delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov 3 0/o; 2. upokojenci 2 °/e od neto pokojnin; 3. delovni ljudje in občani od dohodkov iz kmetijske dejavnosti, od katastrskega dohodka negozdnih površin 1,5 •/o; od vrednosti lesa, odkazanega za posek 3 »/e; 4. delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, avtorskih pravic, storitev postranskega poklica in od intelektualnih storitev — od osnove, od katere se odmerjajo prispevki in davki 3%. 5. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, priznavalnin, otroškega dodatka; štipendij učencev in študentov, ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek se ne plačuje od regresa za letni dopust. Samoprispevka tudi ne plačujejo: 1. delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine, ki ne presega 2.500 din neto mesečno; 2. kmetje, če njihov letni katastrski dohodek ne presega 750 dinarjev na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja; 3. kmetje za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih za tisti del katastrskega dohodka, na katerega se oprostitev nanaša; 4. delovni ljudje in občani, ki opravljajo drugo gospodarsko dejavnost oziroma gospodarske storitve za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih. 6. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala po prispevnih območjih, in sicer: za I. prispevno območje na žiro računu območne samoupravne interesne skupnosti za združevanje in vlaganje sredstev za investicije v objekte družbenega standarda; za II. prispevno območje na žiro računu krajevne skupnosti Zreče in za III. prispevno območje na žiro računu krajevne skupnosti Vitanje. Sredstva samoprispevka se bodo uporabljala izključno za namene, določene v programu. Za zbiranje sredstev samoprispevka in nakazovanje na žiro račune prispevnih območij skrbijo izvršilni organi teh območij in občinska davčna uprava. Investitorji za objekte, ki se sofinancirajo iz samoprispevka so za prvo območje samoupravna interesna skupnost za združevanje in vlaganje sredstev za investicije v objekte družbenega standarda, za II. in III. prispevno območje pa krajevna skupnost Zreče oziroma krajevna skupnost Vitanje. 7. člen Uporabniki zbranih sredstev so dolžni na koncu vsakega leta sestaviti pregled zbranih in uporabljenih sredstev samoprispevka v preteklem letu ter do 31. marca vsakega leta javno na zborih občanov objaviti rezultate. Pregled zbranih in uporabljenih sredstev je poslati tudi občinski skupščini zaradi obravnave na ustreznih zborih skupščine. 8. člen Samoprispevek zavezancev iz 1. in 2. točke 4. člena za vsako prispevno območje obračunavajo in odtegujejo izplačevalci osebnih dohodkov in prejemkov ter nadomestil in pokojnin. Samoprispevek zavezancev iz 3. in 4. točke 4. člena obračunava in odteguje občinska davčna uprava. 9. člen Zavezanci samoprispevka lahko zahtevajo, da se njegova obveznost ugotovi s pismeno odločbo, ki jo izda občinska davčna uprava. Zoper odločbo ima zavezanec pravico do pritožbe v 15. dneh po prejemu odločbe. O pritožbi odloči posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina. 10. člen Glede izterjave samoprispevka veljajo določbe o izterjavi davkov. 11. člen Družbeni nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja skupščina samoupravne interesne območne skupnosti za združevanje in vlaganje sredstev za investicije v objekte družbenega standarda za I. prispevno območje tel sveti krajevnih skupnosti za II. oziroma III. prispevno območje. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih osebnega dohodka in pokojnin kontrolirata služba družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava v okviru svojih pristojnosti. 12. člerK Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978. St. 014-1/77-1 Slovenske Konjice, dne 22. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r. 1453. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 8. in 34. členu zakona o upravljanju in razpolaganju š stavbnim zemlijščem (Uradni list SRS, št. 7-320,77) in 135. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni lis' SRS, št. 10-236/74, 15-688/76 in 5-213/77) na seji zbora združenega dela dne 22. novembra 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. novembra 1977 sprejela ODLOK o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Slovenske Konjice I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Pri upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Slovenske Konjice, še uporabljajo določila zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7-320/77) (v nadaljnjem besedilu: zakon), določila tega odloka, sklenjeni družbeni dogovori, samoupravni sporazumi in drugi veljavni predpisi. 2. člen Za stavbno zemljišče se po tem odloku šteje tisto zemljišče, ki je s prostorskim planom občine, urbanističnim, zazidalnim načrtom oziroma lokacijskim dovoljenjem določeno za zazidavo. II. UPRAVLJANJE IN UREJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 3. člen Občina pridobiva stavbna zemljišča v družbeno lastnino na podlagi urbanističnih in zazidalnih načrtov ter letnih programov zazidave in jih izroča v upravljanje samoupravni komunalni in cestni skupnosti občine Slovenske Konjice (v nadaljnjem besedilu: »komunalna skupnost«), 4. člen Komunalna skupnost upravlja s stavbnim zemljiščem in izvršuje naloge, ki so navedene v 4. členu zakona o upravljanju In razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7-320/77), poleg tega pa še: — naroča skladno s sprejetimi srednjeročnimi prostorskimi plani in letnimi programi zazidave — zazidalne načrte, — razpisuje natečaje za oddajo urejenega ali delno urejenega stavbnega zemljišča v družbeni lasti v uporabo, — pogodbeno oddaja stavbno zemljišče v krajih in na območjih, ki niso urejena z urbanističnimi ali zazidalnim načrti v upravljanje in urejanje krajevni skupnosti, — skrbi za organiziranje in vodenje podzemnega katastra komunalnih naprav, — pripravlja in sprejema srednjeročne plane in letne programe urejanja stavbnega zemljišča ter jih predlaga v potrditev občinski skupščini. III. FINANCIRANJE UREJANJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V KRAJIH IN NA OBMOČJIH, KI SE UREJAJO Z URBANISTIČNIM ALI ZAZIDALNIM NACRTOM 5. člen Urejanje stavbnega zemljišča na območjih, ki se urejajo z urbanističnim ali zazidalnim načrtom, se financira v skladu z zakonom in tem odlokom. 6. člen Sredstva so: — sredstva investitorjev, — sredstva, ki jih zagotavlja komunalna skupnost, — sredstva organizacij združenega dela. ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, — sredstva iz dela stanovanjskega prispevka, ki ga delovni ljudje in občani v skladu z zakonom, na podlagi samoupravnega sporazuma namenijo za financiranje izgradnje komunalnih objektov in naprav, — del sredstev od prodaje stavbnih zemljišč, — sredstva, ki jih po posebnih sporazumih združujejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, stanovanjske zadruge in občani, — nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, — sredstva iz prispevkov, ki jih na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena predpiše občinska skupščina, — druga sredstva. 7. člen Investitor mora plačati komunalni skupnosti stroške za pripravo zemljišča in sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča v skladu s 26. in 27. členom zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, ter sorazmerni del stroškov za komunalne objekte in naprave, ki jih je komunalna skupnost v skladu z zazidalnim načrtom oziroma z urbanističnim redom naknadno zgradila oziroma jih je zgradila potem, ko je bilo stavbno zemljišče oddano v uporabo. Delež investitorja za opremljanje stavbnega zemljišča določi komunalna skupnost v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine. 8. člen V izračun deleža, ki ga mora plačati investitor komunalni skupnosti, se ne štejejo naslednji objekti in naprave: — magistralno omrežje, ki je kot osnovni element infrastrukture namenjeno oskrbi širšega območja, — primarno omrežje (vodovod, kanalizacija), — čistilne naprave. IV. UREJANJE IN ODDAJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V KRAJIH IN OBMOČJIH, KI SE UREJAJO Z URBANISTIČNIM REDOM 9. člen Posamezna stavbna zemljišča v krajih in na območjih, ki se ne urejajo z urbanistično dokumentacijo, in so družbeno pomembna, lahko upravlja in oddaja pristojna krajevna skupnost na podlagi pogodbe, ki jo v skladu s tretjo alinejo 4. člena tega odloka skleneta komunalna in krajevna skupnost. 10. člen Stavbno zemljišče, ki se ureja z urbanističnim redom se šteje za urejeno: — če so zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje, — če j6 urejena preskrba s pitno vodo in — če je urejena preskrba z električno energijo. 11. člen Planiranje in programiranje urejanja stavbnega zemljišča, za katerega velja urbanistični red temelji na srednjeročnih planih in letnih programih krajevne skupnosti. Srednjeročni plan urejanja stavbnega zemljišča predstavlja uskladitev potreb krajevne skupnosti po urejenem stavbnem zemljišču za srednjeročno obdobje ter opredeljuje vire, obseg in način združevanja potrebnih sredstev. Letne programe urejanja stavbnega zemljišča sprejema krajevna skupnost v skladu z zakonom. 12. člen Stavbna zemljišča, ki se urejajo z urbanističnim redom in so družbena lastnina se oddajajo v uporabo z javnim natečajem. 13. člen Investitor, ki pridobi stavbno zemljišče, ki se ureja z urbanističnim redom, mora plačati krajevni skupnosti prispevek za komunalno ureditev stavbnega zemljišča. Ne glede na prvi odstavek tega člena pa se investitor in krajevna skupnost lahko dogovorita, da bo investitor v celoti sam financiral ureditev stavbnega zemljišča. 14. člen Viri financiranja urejanja stavbnega zemljišča, za katerega skrbi krajevna skupnost, so zlasti naslednji: — sredstva investitorjev, — sredstva krajevne skupnosti, — sredstva, ki jih na podlagi posebnih sporazumov prispevajo organizacije združenega dela v krajevni skupnosti, — sredstva, ki jih po samoupravnem sporazumu prispeva samoupravna komunalna interesna skupnost krajevnim skupnostim, — prispevki, ki jih na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena predpiše občinska skupščina, — druga sredstva. V. NAČIN, POGOJI IN POSTOPEK ODDAJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA, KI SE UREJA Z URBANISTIČNIM ALI ZAZIDALNIM NACRTOM 15. člen Stavbna zemljišča v družbeni lasti oddaja v uporabo komunalna skupnost z javnim natečajem in sklenitvijo pogodbe ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo. 16. člen Razpis javnega natečaja za oddajo stavbnega zemljišča opravi komunalna skupnost, ter razpis razglasi na krajevno običajen način. 17. člen Razpis javnega natečaja obsega: 1. zemljiško-knjižne podatke stavbnega zemljišča, 2. podatke o zazidavi stavbnega zemljišča, 3. rok za začetek in dokončanje gradnje, 4. izklicno ceno, 5. rok za plačilo odškodnine za stavbno zemljišče in stroškov urejanja stavbnega zemljišča ter morebitne ugodnosti pri odplačevanju, 6. varščino, ki predstavlja znesek 10 %> od izklicne cene, 7. rok za vložitev ponudb za dodelitev stavbnega zemljišča, ki mora trajati najmanj 15 dni od objave razpisa. 18. člen Izvedbo javnega natečaja opravi tričlanska komisija. Vsi člani komisije imajo svoje namestnike. Dva člana komisije in njuna namestnika imenuje komunalna skupnost, tretjega člana komisije in njegovega namestnika pa za komunalne zadeve pristojen občinski upravni organ. 19. člen Javnega natečaja se lahko udeležijo pravne osebe in občani. Vsak udeleženec javnega natečaja mora pred pričetkom licitacije položiti varščino v višini, ki je določena v pogojih javnega natečaja. 20. člen Vplačana varščina se pridobitelju stavbnega zemljišča šteje v kupnino, ostalim udeležencem, ki niso uspeli na javnem natečaju, pa se varščina vrne brez obresti. Če pridobitelj stavbnega zemljišča po opravljenem javnem natečaju enostransko odstopi od pogodbe, se mu varščina ne vrne in je dolžan plačati tudi morebitno razliko med njegovo višjo ponudbo in poprejšnjo nižjo ponudbo. 21. člen Predsednik komisije pred licitacijo seznani udele-žence s pogoji objavljenega javnega natečaja. Objavljenih pogojev na licitaciji ni mogoče spreminjati ali dopolnjevati. 22. člen Ponudnik lahko ponudi kupnino, ki je enaka izklicni ceni. Ponudbe, ki so nižje od izklicne cene, se ne upoštevajo. Vsak naslednji ponudnik mora ponuditi najmanj tako kupnino, ki je višja od prejšnje ponudbe za 500 din po stavbni parceli. Nižje ponudbe se ne upoštevajo. 23. člen Stavbno zemljišče se odda zadnjemu ponudniku, če od njegove ustne ponudbe, ki jo predsednik komisije trikrat zaporedoma ponovi, ostali ponudniki ne> dajo višje ponudbe. 24. člen Komunalna skupnost mora o izboru obvestiti vse ponudnike. Zoper odločitev o oddaji stavbnega zemljišča lahko vsakdo, k: se je udeležil javnega natečaja, vloži v 15 dneh od dneva, ko je prejel obvestilo ugovor na pristojni organ komunalne skupnosti, ta pa mora rešiti ugovor v nadaljnjih 15 dneh od dneva, ko je ugovor prejel. Odločitev organa iz prejšnjega odstavka lahko vsak, komur je bil ugovor zavržen, izpodbija pri pristojnem rednem sodišču v roku 30 dni od dneva, ko je prejel rešitev o ugovoru, oziroma, ko je poteklo 30 dni od dneva, ko bi moral prejeti rešitev na vloženi ugovor. 25. člen Po pravnomočnosti odločitve o oddaji stavbnega zemljišča na javnem natečaju skleneta komuftalna skupnost in investitor pogodbo. ) 26. člen Brez javnega natečaja se odda stavbno zemljišče, ki je potrebno: — za graditev komunalnih objektov in naprav, objektov za potrebne ljudske obrambe, gradnja nadomestnih objektov v zvezi z naravnimi nesrečami ali v zvezi z razlastitvijo, — za graditev družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, če se ta izvaja v skladu z občinskim dogovorom o racionalizaciji stanovanjske graditve v okviru stanovanjske zadruge, — za graditev objektov na zemljišču, katero je z urbanističnimi dokumenti določeno kot rezervat za objekte investitorja, ter zemljišče, ki je potrebno za smotrno zaokrožitev stavbnega zemljišča (poprava meje ipd.). 27. člen Kolikor na stavbnem zemljišču niso zgrajeni vsi komunalni objekti v skladu z urbanističnim oziroma zazidalnim načrtom, mora investitor predhodno skleniti pogodbo s komunalno skupnostjo, v kateri določita v skladu s programom in zazidalnim načrtom način in roke za izgradnjo manjkajočih komunalnih objektov. 28. člen V vseh drugih primerih, ki niso navedeni v 26. členu tega odloka, se oddaja stavbno zemljišče z javnim natečajem, ki se izvede z ustno licitacijo. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 29. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 37-760/ 71 in 7-380/77). 30. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-1/77-1 Slovenske Konjice, dne 22. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r. 1454. Na podlagi 135. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/76 in 5-213/77) in v zvezi z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katero urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi, predpisanim dne 19. aprila 1977 je Skupščina občine Slovenske Konjice na seji družbenopolitičnega zbora dne 22. novembra 1977, na seji zbora združenega dela dne 22. novembra 1977 in zbora krajevnih skupnosti dne 22. novembra 1977 sprejela ODLOK e družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, čc jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih. 2. člen Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči sc lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Slovenske Konjice. 3. člen Pravico do stalne priznavalnine imajo: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po pred- pisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943. 2. 2ene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobdilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 3. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 4. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. 9. 1943 oziroma po 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 5. Borci za severno mejo v letih 1918—1919, slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918. Priznavalnina za kategorije upravičencev po točkah L, 2., 3., 4. in 5. bo realizirana v letih 1977—1978 in 1979. 4. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so: 1. Stalna priznavalnina 2. Občasna priznavalnina 3. Enkratna priznavalnina j 5. člen Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz L, 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu ne presegajo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo tudi udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka, čc njihovi skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, nc presega 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do drugih oblik družbene pomoči po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki sg po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohode'k iz kmetijske dejavnosti ne upošteva. 6. člen Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz L, 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Za udeležence na- rodnoosvobodilne vojne in borce iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka od 80 °/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca' in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost. 7. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna ali enkratna priznavalnina. 8. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance — delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. Udeleženci narodnoosvobodilnega boja iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, ki prejemajo stalno priznavalnino, imajo zase tudi pravico do podaljšanega ali nadomestnega bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih ob pogojih, ki veljajo za zavarovance delavce, če te pravice nimajo zagotovljene na drugi podlagi. 9. člen če se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine, iz 12. člena tega odloka pa zniža ali ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, sc ugotavljajo po uradni dolžnosti v začetku vsakega leta. Uživalci stalne priznavalnine so dolžni v 15 dneh po nastanku sprememb obvestiti pristojni upravni organ Skupščine občine Slovenske Konjice o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin. Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali. 10. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko podeli v izjemnih primerih udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč, večjih stroškov v zvezi s šolanjem otrok ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 o/o vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, v izjemnih primerih pa je lahko tudi višja. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka. Enkratna priznavalnina zaradi večjih stroškov v zvezi s šolanjem otrok se lahko podeli upravičencem, če njihov povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 120 "/o vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, če otroci ne prejemajo štipendije in se uspešno šolajo. 11. člen Najvišja stalna priznavalnina, navedena v 7. členu tega odloka, je lahko izjemoma tudi višja od vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. 12. člen Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki po do sedaj veljavnem odloku prejemajo priznavalnino ali stalno družbeno pomoč, jo obdržijo, dokler ne presežejo v tem odloku določenega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji oziroma 80°/* tega zneska glede na čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni. 13. člen O podelitvi stalne, občasne ali enkratne priznavalnine odloča komisija za zadeve borcev in invalidov NOV Skupščine občine Slovenske Konjice. Pri odločanju upošteva komisija poleg določb tega odloka mnenje krajevnih organizacij ZZB NOV, odnosno občinskega odbora ZZB NOV Slovenske Konjice. Komisija odloča z večino glasov. 14. člen Zoper upravno odločbo, ki jo izda komisija za zadeve borcev in invalidov NOV občine Slovenske Konjice je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije. 15. Člen Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova priznavalnin po tem odloku, razen priznavalnin ali stalnih družbenih pomoči iz 11. in 12. člena se zagotavljajo v proračunu občine Slovenske Konjice v okviru dogovorjene porabe. Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin ali stalnih družbenih pomoči iz 11. in 12. členastega odloka zagotavljajo Skupščina občine Slovenske Konjice v svojem proračunu iz lastnih sredstev. 16. člen Kategorijo dosedanjih upravičencev, ki ne sodijo med borce po navedenem družbenem dogovoru, je treba v prihodnjem in v naslednjih letih reševali na način, kot druge kategorije občanov, ki so potrebni socialne pomoči. 17. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati: 1. odlok o priznavalnini borcem (Uradni list SRS št. 9/75), 2. sklep o osnovah in merilih za dodatek priznavalnin borcem (Uradni list SRS, št. 19/75). Priznavalnine in druge oblike pomoči v odloku in sklepu iz prvega odstavka tega člena je treba uskladiti z določbami tega odloka najpozneje do 31. 12. 1977. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem liste SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1977 dalje. St. 59-22/77-1 Slovenske Konjice, dne 22. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r. 1455. Skupščina občine Slovenske Konjice je po tretjem odstavku 4. člena zakona o vojaških pokopališčih in grobovih (Uradni list SRS, št. 26-239/73) in 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/76 in 5-213/77) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. novembra 1977 sprejela ODLOK o urejanju in vzdrževanju grobov ter varstvu spomenikov in spomeniških obeležij 1. člen Grobovi, spomeniki in spomeniška obeležja NOB, delavskega gibanja v predaprilski Jugoslaviji in borb za severno mejo 1918/1919 (v nadaljnjem besedilu: spomeniki) se trajno varujejo, urejajo in vzdržujejo v skladu z zakonom o vojaških pokopališčih in grobovih (Uradni list SRS, št. 26-239/73) in tem odlokom. 2. člen Katere organizacije skrbijo za spomenike, je navedeno v seznamu, ki je sestavni del tega odloka. 3. člen Pristojni občinski upravni organ oziroma krajevna skupnost izdela program varstva, urejanja in vzdrževanja spomenikov v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka. 4. člen Sredstva za izvedbo programa varstva iz 3. člena tega odloka zagotovi občinska skupščina. Sredstva lahko prispevajo tudi družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, ter interesne skupnosti. 5. člen Občinska skupščina zagotovi vsako leto v sporazumu z občinsko zvezo združenj borcev NOV sredstva za izvedbo programa varstva. S sredstvi na posebnem računu »vzdrževanje pokopališč in spominskih obeležij« razpolaga občinska komisija za zadeve borcev in invalidov. 6. člen Organizacije, ki jim je zaupana skrb za varstvo, urejanje in vzdrževanje morajo grobove, spomenike in spominska obeležja primerno vzdrževati 7. člen Evidenco in dokumentacijo o grobovih, spomenikih in spominskih obeležjih vodi in hrani občinski upravni organ za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov. Zemljiškoknjižno stanje objektov iz prejšnjega odstavka ureja premoženjskopravna služba skupščine občine. 8. člen Spreminjanje grobov, spomenikov in spominskih obeležij ter prekopavanje posmrtnih' ostankov borcev NOV je dovoljeno samo z odločitvijo pristojnega upravnega organa občinske skupščine, po predhodnem mnenju občinskega odbora ZZB NOV Slovenske Konjice ter skupščinske komisije za zadeve borcev in invalidov NOV. 9. člen Izvajanje tega odloka nadzorujejo pristojni občinski upravni organi^ v sodelovanju z zavodom za spomeniško varstvo. 10. člen Kdor oskruni, poškoduje ali uniči spomenik ali njegovo okolje, se kaznuje za prekršek, če dejanje ne pomeni kaznivega dejanja: — posameznik od 20 do 5.000 dinarjev, — pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek iz 1. odstavka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti od 100 do 30.000 dinarjev, — odgovorna oseba pravne osebe od 20 do 3.000 dinarjev. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 59-23/77-1 Slovenske Konjice, dne 22. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine ‘ Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r. Seznam spomenikov in obeležij NOB na območju, za katere skrbe krajevne organizacije ZB skupaj s krajevnimi skupnostmi občine Slovenske Konjice Opis Kdo ga vzdržuje KS Slovenske Konjice 1. Grob Pokopališče Sl. Konjice Spomin na padle partizane pri eksploziji na Goliču KS skupaj z ZB Sl. K. 2. Spominska plošča Na bivši Jerebovi hiši — Partizanska 21, Sl. K. Spomin na Jereb Dušana — narodnega heroja KS skupaj z ZB Sl. K. Tek. St. Spomenik Kraj, kjer se nahaja i Spomenik Kraj, kjer se nahaja Opis Kdo ga vzdržuje 3. Spominska plošča Na stavbi bivše železniške postaje Slov. Konjice Spomin na dva talca z dne 27. 12. 1941 in to Tratnik Franca in Hinič Julija KS skupaj z ZB Sl. K. 4. Obeležje in spomenik Cepec Franca Pri bolnici »Zima« v Konjiški vasi Obeležje spominja na bolnico, ki je dotrajana KS skupaj z ZB Sl. K. 5. Spominska plošča (predvidena pri novem kumturnem domu) Pred kulturnim domom Slov. Konjice Spomin na padle partizane na območju Slov. Konjic KS skupaj z ZB Sl. K. 6. Spomenik Pred domom TO Slov. Konjice Spomin na komandanta Šlandrove brigade »Borisa Vinterja« Občinski štab TO Slov. Konjice KS Žiče 7. Spomenik v kraju Žiče ob glavni cesti Spomin padlim borcem NOV KS skupaj z ZB Loče KS Skomarje 8. Grob Pokopališče Skomarje Spomin na 9 padlih partizanov KS skupaj z ZB Zreče 9. Spominska plošča Na šoli Skomarje Spomin na padle partizane KS skupaj z ZB Zreče KS Špitalič 10. Grob Pokopališče Špitalič Pokopan Milenko Knežević, komandant XIII. SNOUB KS skupaj z ZB NOV Špitalič 11. Spomenik Žički samostan Spomin na 24 padlih partizanov KS skupaj z ZB NOV Špitalič 12. Spominska plošča na Ratejev! hiši v Tolstem vrhu Spomin na smrt Milenka Kneževića KS skupaj z ZB NOV Špitalič KS Stranice 13. Dva spomenika na Stranicah ob cesti 1. reda Posvečena 100 talcem, ki so bili obešeni na Stranicah dne 12. 2. 1945 KS skupaj z ZB NOV Stranice 14. Spomenik v naselju Graben Spomin na padlega borca Polanca KS skupaj z ZB NOV Stranice 15. Grob pokopališče Stranice Spomin na 22 padlih borcev KS skupaj z ZB NOV Stranice KS Vitanje 16. Grob pokopališče Vitanje Spomin na 34 pokopanih partizanov KS skupaj z ZB NOV Vitanje 17. Spominska plošča na Kulturni* domu Vitanje 1 Spomin na vse padle partizane KS skupaj z ZB NOV Vitanje 18. Spomenik Pri bencinski črpalki Vitanje Spomin na 10 ustreljenih talcev KS skupaj z ZB NOV Vitanje KS Resnik 19. Tri grobišča v kraju Resnik' Spomin na pokopane partizane KS skupaj z ZB NOV Zreče 20. Spominska plošča na šoli Resnik Spomin na padle borce kraja Resnik KS skupaj z ZB NOV Zreče 21. Spominska plošča na hiši Vidmar, Resnik 22 Spomin na IV. Operat. cono KS skupaj z ZB NOV Zreče ' 22. Grobišča (2) na Rogli Spomin na 38 prekopanih partizanov KS skupaj z ZB NOV Zreče Tek. It' Spomenik Kraj, kjer ee nahaja opla Kdo ge vzdržuj« KS Gorenje 23. Grob pokopališče Gorenje Spomin na 5 padlih partizanov KS in ZB NOV Zreče KS Loče 24. Spomenik pred Krajevno pisarno Loče Spomin na padle partizane KS in ZB NOV Loče 25. Spomenik v Suhadolu Spomin na dva padla partizana KS in ZB NOV Loče KS Zreče 26. Grob pokopališče Zreče Spomin na 17 talcev KS in ZB NOV Zreče 27. Grobnica pokopališče Zreče Pokopan komandant Slandrove brigade Boris Vinter KS in ZB NOV Zreče 28. Spomenik pred KI Zreče Spomin na 31 padlih borcev KS in ZB NOV Zreče 29. Spomenik ob cesti na Novo Dobravo Spomin na 20 talcev KS in ZB NOV Zreče 30. Spominska plošča na stavbi gostišča »Jelka« Zreče V spomin Borisu Vinterju KS in ZB NOV Zreče KS Jernej 31. Spominska plošča KS Zbelovo na šoli Jernej Spomin na padle partizane KS in ZB NOV Loče 32. Spominska plošča na domu občanov v Zbelovem Spomin na padle borce in talce KS in ZB NOV Loče Pripomba: Spomenika na Stranicah ob cesti I. reda spadata med spomenike I. reda, zato vzdrževalna dela sofinancirata Republiška kulturna skupnost SRS in Občinska kulturna skupnost Slovenske Konjice. 1456. Skupščina občine Slovenske Konjice je po zadnjem odstavku 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119 67 in 27-255/72), 136 členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688'76 in 5-213/77) na seji zbora združenega dela dne 22. novembra 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. novembra 1977 sprejela ODLOK o sprejetju tehnične dokumentacije za naselja Bezlna in Gorenje pri Zrečah in dodatne tehnične dokumentacije za naselje Tepanje 1. člen V skladu z drugim odstavkom 11. člena odloka o urbanističnem redu v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 29-1570/75) se sprejme tehnična dokumentacija k urbanističnima redoma naselij Rezina in Gorenje pri Zrečah, ki ni bila sprejeta ob sprejemu odloka o urbanističnem redu. Hkrati s sprejetjem tehnične dokumentacije za naselja iz prvega odstavka tega člena, se sprejme dodatna tehnična dokumentacija k tehnični prilogi za naselja Tepanje. Za naselja Tepanje se Izdela zazidalni načrt posameznih stanovanjskih sosesk. 2. člen Tehnično dokumentacijo iz 1. člena tega odloka je izdelal Razvojni center Celje pod št. 198/76, 218/76 :n 199/76 ter je bila razgrnjena na javni vpogled za čas 30 dni po ločenih sklepih Izvršnega sveta občinske skupščihe za vsako naselje (Uradni list SRS, št. 13'77). 3. člen Dokumentacija k urbanističnemu redu je stalno na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri oddelku za gospodarstvo in finance občinskih upravnih organov Slovenske Konjice. 4. člen p Nadzorstvo nad izvajanjem urbanistične tehnične dokumentacije opravlja občinska urbanistična inšpekcija. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 350-6/77-2 Slovenske Konjice, dne 22. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r. St. 22 — 17. XII. 1977 URADNI LIST SRS Stran 1643 i ŠENTJUR PRI CELJU 1457. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na osnovi drugega odstavka 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. novembra 1977 sprejela ODLOK o prispevku odjemalcev vode iz javnih vodovodov, katere upravlja komunalno podjetje Šentjur pri Celju za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav 1. člen S tem odlokom se predpisuje prispevek odjemalcem vode iz javnih vodovodov, ki jih upravlja Komunalno podjetje Šentjur pri Celju za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav v skladu s programom izgradnje in vzdrževanja komunalnih objektov in naprav v obdobju 1976—1980. 2. člen Odjemalci vode iz javnih vodovodov, katere upravlja Komunalno podjetje Šentjur pri Celju, plačujejo od vode, porabljene v času od 1. januarja 1978 do 31. decembra 1982 prispevek za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav. Odjemalci vode iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek v znesku 1 din za m' vode; prispevek se izračuna in plačuje ob ceni vode. 3. Sen Sredstva, zbrana s prispevkom iz 2. člena tega odloka, se zbirajo na posebnem računu Komunalno cestne skupnosti Šentjur pri Celju, katera je dolžna zagotoviti analitično evidenco uporabe teh sredstev. ' Sredstva se smejo uporabiti izključno za realizacijo sprejetega programa izgradnje komunalnih objektov in naprav, ki je sestavni del tega odloka. 4. člen Prispevek pobira pri odjemalcih vode Komunalno podjetje Šentjur pri Celju in jih mesečno odvaja na izločen račun Komunalno cestne skupnosti Šentjur pri Celju. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-103/77-4 Šentjur pri Celju, dne 24. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 1458. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na osnovi 42. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS. št. 7 77), 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. novembra 1977 sprejela ODLOK o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča 1. člen Za uporabo stavbnega zemljišča se na območju urbanega naselja Šentjur pri Celju in za dele naselja Ponikva, Gorica pri Slivnici in Planina pri Sevnici uvede plačevanje nadomestila za uporabo Stavbnega zemljišča. 2. člen Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano stavbno zemljišče znotraj urbanega naselja Šentjur pri Celju po odloku o urbanističnem načrtu naselja Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 23/69), odloku o zazidalnem načrtu naselja Hruševec (Uradni list SRS, št. 1/74) in odloka o zazidalnem načrtu INDUSTRIJA II. (Uradni list SRS, št. 1/74) in zazidana ter nezazidana stavbna zemljišča znotraj zazidalnih načrtov naselja Ponikva pri Gro-belnem (Uradni list SRS, št. 10/72) Gorica pri Slivnici (Uradni list SRS. št. 1/74) in Planina pri Sevnici (Uradni list SRS, št. 5/77). 3. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je dolžan plačevati neposredno uporabnik zemljišča oz. stavbe ali delno stavbe (imetnik pravice uporabe oz. lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice), temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge organizacije združenega dela, ki so neposredno uporabniki stavbnega zemljišča oz. stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka. 4. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišča, ki sc uporabljajo za namene, ki jih določa prvi odstavek 43. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77). 5. člen Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je za dobo 5 let oproščen občan, ki je kupil novo stanovanje, kot posamezen del stavbe ali zgradil novo družinsko stanovanjsko hišo ob pogoju, da je v ceni stanovanja oz. družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačala stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. Prav tako je plačila nadomestila oproščen občan, ki uveljavlja plačevanje stanarine v skladu z načeli za subvencioniranje stanarin, o delni nadomestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči o stanovanjskem gospodarstvu. Podatke o občanih, ki plačujejo stanarino v skladu z načeli za subvencioniranje stanarin, daje Samoupravna stanovanjska skupnost Šentjur pri Celju. 6. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča sc določi od m* nezazidanega in zazidanega stavbnega zemljišča in sicer: T. Nadomestilo od zazidalnega stavbnega zemljišča se določi od m* tlorisne površine stanovanja in poslovnih prostorov in sicer: a) na območju urbanega naselja Šentjur pri Celju — za stanovanjske površine 0,40 din od m1 — za poslovne površine 0,30 din od m* b) na območju ostalih zazidalnih načrtov — za stanovanjske površine 0,40 din od m* — za poslovne površine 0,30 din od m* 2. Nadomestilo od m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se določi v višini 0,40 din za m*. 7. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča sc plačuje Komunalno cestni skupnosti Šentjur pri Celju in sicer mesečno za nazaj. 8. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi z odločbo zavezancu iz 3. člena tega odloka pristojni občinski upravni organ. 9. člen Za stanovanjsko hiše v družbeni lastnini se nadomestilo določi z odločbo za celotno stavbo hišnemu svetu, ki glede na površino stanovanja določi sorazmeren del nadomestila posameznim imetnikom stanovanjske pravice. Podatke o tlorisnih površinah stanovanj v družbeni lastnini je dolžna hišnim svetom dati skupnost, ki gospodari s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Zavezanci plačujejo nadomestilo skupnosti ali organizaciji, s katero občinska Komunalna cestna skupnost sklene ustrezno pogodbo za pobiranje nadomestil. 10. Člen . Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se lahko uporablja za zgraditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjena za skupno porabo. 11. člen Zaradi pravilne in pravočasne določitve nadomestila so dolžni vsi zavezanci plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v roku 14 dni od nastopa obveznosti dati pristojnemu občinskemu upravnemu organu točne podatke, o površinah, zavezanih plačilu nadomestila. 12. člen Z denarno kaznijo od 100 do 1.000 din se kaznuje za prekršek nravna oseba: — če v določenem roku ne prijavi površin iz 11. člena tega odloka — če prijavi nepravilne površine iz 11. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 100 din do 1.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena in posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 13. člen Z dnem uveljavitve, tega odloka preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 50/72). 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 420-792/77-4 Šentjur pri Celju, dne 24. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 1459. Po 3. in 23. členu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju ha seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. novembra 1977 sprejela ODLOK o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena na območju občine Šentjur pri Celju 1. člen V občini Šentjur pri Celju se določajo kot komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena dejavnosti po 3. členu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in sicer: ■— oskrba naselij z vodo, — odprava odpadnih in atmosferskih voda (kanalizacija), — javna razsvetljava v naseljih, — vzdrževanje čistoče javnih površin v naseljih, — odstranjevanje smeti iz zgradb ter javne sanitarije (javna snaga), — urejanje ulic, trgov in cest v naseljih, •— urejanje naselij z zelenimi površinami, — upravljanje in urejanje stavbnega zemljišča, — opremljanje naselij t javnimi otroškimi igrišči, — vzdrževanje varstvenih pasov in rezervatov, — opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, — opravljanje dimnikarske službe, — opremljanje naselij z javnimi tržnicami, — opremljanje naselij z javnimi parkirišči. ' 2. člen Poleg dejavnosti, navedenih v 1. člepu tega odloka se štejejo med komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena še: — vzdrževanje javnega kopališča, — vzdrževanje, modernizacija in gradnja javnih prometnih površin, zlasti lokalnih in nekategoriziranih cest v občini, — urejanje prometa, prometne signalizacije in prometnih režimov. 3. člen Občinska skupščina daje soglasje k dolgoročnim in srednjeročnim planom razvoja komunalnih dejavno- sti v občini ter nadzoruje zakonitost dela komunalnih organizacij in komunalne skupnosti. Prav tako soodloča o zadevah skupnega odločanja po določilih družbenega dogovora o soodločanju v občinski komunalni interesni skupnosti. 4. člen Skupščina občine Šentjur pri Celju predpiše v soglasju s skupščino komunalne cestne skupnosti obvezen prispevek uporabnikov komunalnih storitev za izgradnjo komunalnih naprav ali za financiranje komunalne dejavnosti, če sredstva za te namene niso zagotovljena v okviru komunalne skupnosti oz. krajevne skupnosti. 5. člen Komunalno dejavnost opravljajo naslednje komunalne organizacije: — Komunalno podjetje Šentjur pri Celju — DBS — TOZD Elektro Celje — PTT podjetje Celje — Dimnikarstvo Celje 6. člen Zadeve s področja komunalnih dejavnosti iz 1. in 2. člena tega odloka lahko opravljajo tudi krajevne skupnosti, druge organizacije združenega dela in druge samoupravne interesne skupnosti. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 352-104/77-4 Šentjur pri Celju, dne 24 novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. 14G0. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 15. in 91. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) ter 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74), na predlog kmetijskozemljiške. skupnosti Šentjur pri Celju, na seji družbenopolitičnega zbora, dne 8. junija 1977 ter zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 9. junija 1977 sprejela ODLOK o izvedbi agromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedbenih melioracijah na območju krajevne skupnosti Blagovna ter krajevne skupnosti Dramlje 1. člen Na območju katastrskih občin Lokarje, Primož in M. Dobje ter Goričica, se s tem odlokom ureja izvajanje agromelioracije kmetijskih zemljišč in raba teh zemljišč po izvedenih hidromelioracijah, na podlagi projekta, ki ga je sprejela Kmetijska zemljiška skupnost občine Šentjur pri Celju. 2. člen Investitor del iz 1. člena lega odloka je Melioracijska skupnost Trnovec-Dramlje. tehnični izvajalec in garant Kmetijski kombinat Šentjur. Investitor zagotovi sredstva z družbenim dogovorom in ustreznim sporazumom iz kreditnih sredstev poslovnih bank iz združenih sredstev- pri Kmetijski razvojni skupnosti SR Slovenije in sredstev, katere zagotavlja Zveza vodnih skupnosti Slovenije. Sredstva, zbrana na podlagi 13. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) in natečaja za vlaganje zahtevkov za dodelitev zgoraj citiranih sredstev za osuševanje in namakanje kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 18/75) se lahko dodelijo le kot sredstva brez obveznosti vračila poslovnemu skladu obrata za kooperacijo ali KZS, ki je nosilec investicije, za člane melioracijske skupnosti. 3. člen Investitor je dolžan zagotoviti amortizacijo objektov in naprav na svojih zemljiščih po predpisu o amortizaciji. 4. člen Lastniki in uporabniki zemljišč na melioracijskem območju morajo vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih tako, da so trajno uporabni. V ta namen morai3 prispevati sorazmeren del stroškov, ki so potrebni za skupna vzdrževalna dela na melioriranem območju. Podrobnejše določbe o vzdrževanju in stroških iz prejšnjega odstavka se določijo s pogodbo med investitorjem in lastniki oziroma uporabniki zemljišč. Ce do sklenitve pogodbe ne pride, določi te obveznosti občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo v višini stroškov vzdrževanja na predlog Investitorja. O materialnem in finančnem poslovanju s sredstvi, ki se uporabljajo za izvedbo del za namene iz tega odloka ler za vzdrževanje objektov in naprav, se vodi evidenca materialnega in finančnega poslovanja. 5. člen Kultura in način rabe melioriranih zemljišč mora ustrezali kvaliteti zemljišča po izvedenih melioracij ali. Dolgoročne in letne proizvodne programe sprejema pristojni organ investitorja. Obdelovalci kmetijskih zemljišč so vezani pri rabi na določbe sprejetega programa ne glede ali so sklenjene pogodbe o trajnem proizvodnem programu. Določbe 2. in 3. odstavka 14. in drugega odstavka 26. člena zakona o kmetijskih zemljiščih se smiselno uporabljajo zoper lastnika oziroma uporabnika zemljišča, ki se ne bi ravnal pri obdelovanju zemljišč po določbah tega člena. 6. člen Lastniki in uporabniki zemljišč na melioriranem območju so za dobo 10 let po Izvršenih melioracijah oproščeni davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti oziroma davka temeljne organizacije združenega dela, ki odpade na dohodek iz melioriranega zemljišča. Cestno-komunalna skupnost bo skupno s krajevno skupnostjo sodelovala pri urejanju prometnega omrežja na melioriranem območju. 7. člen Začetek agromelioracijskih del po tem odloku določi na predlog investitorja za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. v Šentjur pri Celju, dne 24. novembra 1977, Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vlhko Jagodič 1. r. 1461. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, Št. 20/74) in v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, v občini Šentjur pri Celju na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. novembra 1977 sprejela ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih. 2. člen Priznavalnina ali druga oblika družbene' pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Šentjur pri Celju. 3. člen pfavico do stalne priznavalnine imajo: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj prej 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943 in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943; 2 žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 štet v pokojninsko dobo; 3. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo; 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 5. borci za severno mejo v letih 1918—1919, slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918. 4. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so: 1. stalna priznavalnina 2. občasna priznavalnina 3. enkratna pomoč 5. člen Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz prve, druge in tretje točke 3. člena tega odloka, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presegajo vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega 80 °/o vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Za družinske člane se po tem odloku štejejo: zakonec, otroci, starši. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do drugih oblik družbene pomoči po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do drugih oblik družbene pomoči po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodke iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka Iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva. 6. člen Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku naj-nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka pa 80 °/o vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost. St. 22 — 17. XIX. 1977 URADNI LIST SRS Stran 1647 Okvirne zneske priznavalnin predlaga komisija za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov občine Šentjur pri Celju. 7. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna ali enkratna priznavalnina. Izjemoma se lahko podeli enkratna priznavalnina tudi družinskim članom umrlega udeleženca NOV in drugih vojn, ki sicer ne izpolnjuje vseh pogojev za pridobitev stalne priznavalnine. 8. ' člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu kot je določeno z zakonom in splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance — delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 9. člen Ce se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine, iz 12. člena tega odloka pa zniža ali ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta. Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ Skupščine občine Šentjur pri Celju o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin. Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali. 10. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če so po mnenju zdravstvene službe potrebni klimatskega ali topliškega zdravljenja, ali če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč, ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 Vo vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v» pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka. 11. člen Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki po do-sedaj veljavnem odloku prejemajo priznavalnino ali stalno družbeno pomoč, jo obdržijo, dokler ne presežejo v tem odloku določenega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v -pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji oziroma 80 Vo tega zneska glede na čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni. 12. člen Udeleženci narodnoosvobodilnega boja iz 3. člena tega odloka, ki prejemajo stalno priznavalnino, imajo zase tudi pravico do podaljšanega ali nadomestnega bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih ob pogojih, ki veljajo za zavarovance delavce, če te pravice nimajo zagotovljene na drugi podlagi. 13. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1912—1918, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne se lahko podeli denarna pomoč za 10-dnevno zdravstveno preventivo ali okrevanje. 14. člen Komisija za vprašanja borcev NOV Skupščine občine Šentjur pri Celju odloča po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinske organizacije ZB NOV Šentjur pri Celju, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov z večino glasov. Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo. Komisija je za svoje delo odgovorna Skupščini občine Šentjur pri Celju. 15. člen Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za vprašanja borcev NOV, ki jo izda upravni organ Skupščine občine Šentjur pri Celju, pristojen za zadeve borcev NOV, je možna pritožba na republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije. 16. člen Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova priznavalnin po tem odloku se zagotovaljajo v proračunu občine Šentjur pri Celju v okviru dovoljene porabe. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918 do 1919 ter dobrovoljce iz vojn 1912—1918 Skupščine občine Šentjur pri Celju z dne 17. in 23. julija 1975 (Uradni list SRS, št. 22/75) in pravilnik o izvajanju odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918—1919 ter dobrovoljce iz vojn 1912—1918, ki ga je sprejel Izvršni svet SO Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, 5t. 22/75). Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči po odloku o pravilniku o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918—1919 ter dobrovoljce iz vojn 1912—1918 je treba uskladiti z določbami tega odloka najkasneje do 1. 1. 1978. 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977. St. 59-24/77-5/2 Šentjur pri Celju, dne 24. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 1462. Na podlagi 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) in v zvezi z družbenim dogovorom o skupnih merilih in osnovah za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi, podpisanim dne 11. 4. 1977 je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1977 sprejela ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih. 2. člen Priznavalnine ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Šmarje pri Jelšah. 3. člen Pravico do stalne priznavalnine imajo: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943; 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 3. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. 9. 1943 oziroma po 13 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj od 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 5. Borci za severno mejo v letih 1918—1919, slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918. 4. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so: 1. stalna priznavalnina 2. občasna priznavalnina 3. enkratna priznavalnina 4. pomoč za zdravljenje 5. zdravstveno varstvo 6. pomoč oskrbovancev v domovih počitka 7. sodedska pomoč 5. člen Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presegajo 40 %> vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu. ne presegajo 20 "/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo tudi udeleženci narodnoosvobodilne vojne, čeprav njihov dohodek in dohodek družinskih članov v 1. in 2. odstavku tega člena presega navedeni odstotek vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, njihov položaj pa je (zaradi bolezni, onemoglosti ali osamelosti) tak, da opravičuje dodelitev priznavalnine, vendar le, če skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, in presegajo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena oziroma’ 80 °/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov za udeležence iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka. Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki imajo nepremično premoženje ali so ga razdelili med svojce in niso socialno ogroženi, čeprav njihov dohodek in dohodek družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ne presega v 1. in 2. odstavku tega člena navedeni odstotek vsakokratnega mejnega zneska naij-nižjih pokojninskih prejemkov, ne pripada pravica do priznavalnine, oziroma le, če dovolijo zemljiško-knjižno zavarovanje prejete družbene pomoči na svoje premoženje, oziroma če svojci, med katere so razdelili svoje premoženje, dovolijo vknjižbo na premoženje. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do drugih oblik družbene pomoči po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štetejo za dohodek. , Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva, 6. člen Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznaval- nina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju, delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka od 80°/« vsakokratnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost. 7. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna ali enkratna priznavalnina. 8. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance-delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 9. člen Ce se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine, iz 11. člena tega odloka pa zniža ali ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta. Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ Skupščine občine Šmarje pri Jelšah o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin. Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali. 10. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 80®/« mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisna od pogojev iz 5. člena tega odloka. 11. člen Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki po do-sedaj veljavnem odloku prejemajo priznavalnino ali stalno družbeno pomoč, jo obdržijo dokler ne presežejo 40®/» v tem odloku določenega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji oziroma 20 •/« tega zneska glede na čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni. 12. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2., 3. in 4. točke 3. člena tega odloka, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, staršem in vdovam padlih udeležencev NOV, se lahko podeli denarna pomoč za 10-dnevno zdravstveno preventivo ali okrevanje. Iz*-jemno se lahko podeli denarna pomoč upravičencem tudi za, več kot 10 dni. Upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se za hotelske storitve zdravstvene preventive ali okrevanja lahko plača ves znesek računano za hotelske storitve. Upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko za hotelske storitve zdravstvene preventive ali okrevanje plača 50 °/o zneska računa. Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko za hotelske storitve, zdravstvene preventive ali okrevanja plača ves znesek. i Izjemne primere obravnava komisija individualno. 13. člen Če upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih počitka po poravnavi celotne domske oskrbnine ne ostane od dohodkov 20 ".'o vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji se lahko podeli denarna pomoŽ za osebno rabo v višini razlike med 20 ®/o mejnega zneska in ostanka dohodka. , 14. člen Krajevnim organizacijam zveze združenj borcev NOV se lahko podeli denarna pomoč za organizacijo sosedske pomoči za bolne in osamele borce do 20 ®/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov' v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na osebo. Način podelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru s krajevno organizacijo zveze združenj borcev NOV. » 15. člen Komisija za zadeve borcev NOV Skupščine občine Šmarje pri Jelšah na zahtevo prosilca odloča po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinske organizacije ZZB NOV Šmarje pri Jelšah, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov z večino glasov. Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo. Komisija je za svoje delo odgovorna Skupščini občine Šmarje pri Jelšah. 16. člen Zoper upravno odločbo, ki je izdana na podlagi sklepa komisije za zadeve borcev NOV in jo izda upravni organ Skupščine občine Šmarje pri Jelšah, pri-stdjen za varstvo borcev NOV, je možna pritožba na republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije. 17. člen Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova priznavalnin po tem odloku, razen priznavalnin ali stalnih družbenih pomoči iz 11. člena se zagotavljajo v proračunu občine Šmarje pri Jelšah v okviru dogovorjene porabe. Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin ali stalnih družbenih pomoči iz 11. člena ter za druge oblike družbene pomoči iz 4. do 7. točke 4. člena tega odloka zagotavlja Skupščina občine Šmarje pri Jelšah v svojem proračunu iz lastnih sredstev. 18. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok in pravilnik o priznavalninah borcem NOV in njihovih družinskih članov Skupščine občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 6/75) z dne 28. 2. 1975. Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči po odloku in pravilniku o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918—1919 ter dobrovoljce iz vojn 1912—1918 je treba uskladiti z določbami tega odloka najpozneje do 31. 12. 1977. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje. St. 010-34/77-1 Šmarje pri Jelšah, dne 22. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. 1463. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi pete alinee 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS. št. 5/75 in 10/75) in drugega odstavka 164. člena začasnega poslovnika Skupščine občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1977 sprejela OBVEZNO RAZLAGO 2. točke prvega odstavka in druge alinee drugega odstavka 4. člena odloka o uvedbi samoprispevka za financiranje programov krajevnih skupnosti in programa izgradnje šol ter objektov otroškega varstva v občini Šmarje pri Jelšah v obdobju od 1. januarja 1977 do 31. decembra 1981 (Uradni list SRS, št. 29/76) 2. točko prvega odstavka 4. člena odloka o uvedbi samoprispevka je treba razumeti tako. da so z občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo oblino ali drugo gosnodarsko in negospodarsko dejavnost (intelektualne storitve) in se jim ugotavlja doho-rlek. mišljeni tudi občani, ki imajo dohodke od opravljanja začasnih ali občasnih del po pogodbi o delu, sklenjeni" v skladu s predpisi o delovnih razmerjih. Drugo alineo drugega odstavka 4. člena odloka o uvedbi samoprispevka je treba razumeti tako, da samoprispevka ne plačujejo občani, katerih osebni dohodek pri vseh izplačevalcih skupaj ne presega 2.000 dm mesečno in občani, katerih osebni dohodek in oseb- na, družinska in invalidska pokojnina (če so zaposleni in prejemajo še pokojnino) ne presegata 2.000 din mesečno. St. 010-35/77-1 Šmarje pri Jelšah, dne 21. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. VRHNIKA 1464. Na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 24. seji zbora združenega dela, dne 10. novembra 1977, na 24. seji zbora krajevnih skupnosti dne 10. novembra 1977 in na 24. seji družbenopolitičnega zbora dne 10. novembra 1977 sprejela ODLOK o ukinitvi nekaterih skladov občine Vrhnika 1. člen Ukinejo se naslednji skladi občine Vrhnika: 1. sklad stavbnih zemljišč, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 10/75), 2. sklad mestnih zemljišč, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada za urejanje mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 15/65), 3. cestni sklad, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi cestnega sklada (Glasnik št. 26/65), 4. sklad za financiranje dejavnosti in programov krajevnih skupnosti, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 33/72). 2. člen Sredstva ukinjenih skladov, njihove pravice in obveznosti se prenesejo na Samoupravno komunalno interesno skupnost občine Vrhnika in sicer: 1. sklada stavbnih zemljišč na temeljno enoto za stavbna zemljišča, 2. sklada mestnih zemljišč na temeljno enoto za mestna zemljišča, 3. cestnega sklada na temeljno enoto za ceste, 4. sklada za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti na temeljno enoto za ceste. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 1/1-010-016/77 Vrhnika, dne 11. novembra 1977. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. POPRAVEK V sklepu o razpisu referenduma za uveauo Krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Stična (Uradni list SRS, št. 18/77) se: — v 3. členu se tretja alinea pravilno glasi: »Občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske pravice: a) 2'Vo od neto osebnega dohodka, b) 1 •/« od presežka nad bruto osebnim dohodkom, ki ga ugotovi davčni organ, zmanjšanega za davek. Samoprispevek plačujejo tudi občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek od vsakega posameznega t?ruto dohodka zmanjšanega za obračunan davek.« St. 274/77 Predsednik sveta krajevne skupnosti Stična Lojze Ljubič 1. r. POPRAVEK V odloku o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni vestnik občine Laško. št. 8-67/75) so v 2. členu ugotovljene tiskarske napake in se besedilo pravilno glasi: — v 2. členu v točki V. — v KS Marija Gradec — se pod zap. št. 160 črta »Maček Avgust, Marija, Reka 9« in — se pod zap. št. 160 vnese »Maček Jože, Marija, Olešče 19«; — v 2. členu se v točki V. — v KS Marija Gradec črta zap. št. 127 »Sipek Anton in Ivanka, Debro 64«, ker je le-ta zajeta v 2. členu v točki IV. — v KS Laško; __ v 2. členu se v točki V. — v KS Marija Gradec vnese izpuščena št. 165 »Kraševec Karl, Marija, Stopče 4«. St. 320-123/77 Laško, dne 3. decembra 1977. Sekretar Skupščine občine I-aško Eleonora Grosar I. r. Pri primerjanju objavljenega besedila odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 19/77) z izvirnikom, smo ugotovili, da je v besedilu 10. člena nastala napaka v tem, da je v 5. vrsti namesto besede »presegajo« vpisana beseda »dosegajo«, zato dajemo POPRAVEK Besedilo 10. člena odloka, se v celoti pravilno glasi: »Stalna priznavalnina se lahko podeli tudi aktivnim borcem-partizanom, ki so vstopili v NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in bili aktivni neprekinjeno do 15. 5. 1945, ne glede na skupni dohodek družine, Če ne presegajo polne varstvene borčevske pokojnine, do višine vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokoj- ninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.« Sekretar Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Zvone Tušak 1. r. POPRAVEK V odloku o obvezni priključitvi hišne kanalizacije na javno kanalizacijsko omrežje v Levcu in Drešinji vasi (Uradni list SRS, št. 19/77) se uvodno besedilo odloka v tretji vrsti za navedbo uradnega lista pravilno glasi: 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77). POPRAVEK V odloku o hišnem redu. (Uradni list SRS, št. 19/77) se v prvi vrsti prvega in drugega odstavka 41. člena črta beseda »do«. Sekretar Skupščine občine Žalec Ivanka Kragl 1. r. * v VSEBINA USTAVNO SODlSCE SK SLOVENIJE Stran 1392. Odločba o ugotovitvi, da samoupravni sporazumi o medsebojnih razmerjih .delavcev v združenem delu delovne organizacije »Sava« Kranj niso bili sklenjeni v neskladju z ustavo in zakonom, ter o razveljavitvi oz. ugotovitvi neskladnosti z ustavo in zakonom dveh določb istih samoupravnih sporazu- mov 1533 1393. Odločba o ugotovitvi, da spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov Podjetja za PTT promet v Kopru niso bile v skladu z ustavo in zakonom, ter o razveljavitvi samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev istega podjetja 1554 1394. Odločba o razveljavitvi pravilnika o dodeljevanju in financiranju gradnje stanovanj delavcev Tehničnega biroja Jesenice 1555 1395. Odločba o razveljavitvi samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke Veletrgovine »Potrošnik« Murska Sobota 1556 1396. Odločba o razveljavitvi določbe v prilogi samou- pravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov delavcev TOZD Trgopromet Kočevje o sistemizaciji delovnih mest 1556 1397. Sklep, da se ne začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti Sindikalne liste za leto 1977 Republiškega sveta ZveZe Sindikatov Slovenije 1557 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1398. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o stalnih sbdnih tolmačih 1537 1399. Navodilo o vknjižbi pravic na delih stavb in o vodstvu zemljiške knjige »E« 1558 1490. Pravilnik o določanju sredstev in obrazcev za vodenje evidenc na področju dela 1565 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1401. Sporazum o spremembi zadržanih cen azbest-ce- mentnlh izdelkov 1583 1402. Sklep o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega spo- razuma o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini in SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 1583 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1403. Odlok o določitvi In spremembi Imen ulic, cest In trgov na ureditvenem območju mesta Ljubljane 1583 1404. Sklep o soglasju k najvišjim cenam za opravljanje storitev v zadevah geodetske službe na območju mesta Ljubljane 3584 1405. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Celje za leto 1976 1584 Stran 1406. Odlok o prispevku za socialno skrbstvo v letu 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje) 1586 1407. Odlok o prispevku za otroško varstvo v letu 1977, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje) 1586 1408. Odlok o podstanovanjskih razmerjih v občini Celje 1587 1409. Odlok o javnih pogrebnih svečanostih na območju občine Celje 1588 1410. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu občine Celje 1589 1411. Odlok o zazidalnem načrtu »gospodarske cone« v Celju 1589 1412. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu OTOK (Celje) 1590 1413. Odlok o spremembi zazidalnega načrta Polule (Celje) 1590 1414. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o za- zidalnem načrtu za del zdraviliškega kompleksa na Dobrni (Celje) 1590 1415. Odlok o spremembah odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Celje 1591 1416. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih organih (Celje) 1591 1417. Odlok o javni razgrnitvi osnutka sprememb m dopolnitev zazidalnega načrta Rekreacijski center »Na Golovcu« (programski del) (Celje) 1592 1418. Sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in do- polnitev urbanističnega načrta Celja (daljnovod Podlog—Celje—Store) (Celje) 1592 1419. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Cerknica) 1593 1420. Odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Grosuplje 1593 1421. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Muljava (Grosuplje) 1595 1422. Poročilo o izidu reierenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Muljava in to naselja: Muljava, Potok, V. Vrhe, M. Vrhe, Mevce, Leščevje, Sušica, V. Kompolje, M. Kompolje, B. Vrh, Oslica in Trebež, ki Je bil dne 20. novembra 1977 (Grosuplje) 1596 1423. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Stična (Grosuplje) 1596 1424. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu 23. oktobra 1977 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje gradnje šolskega centra Stična — Ivančna gorica, sofinanciranje gradnje trgovskega objekta v Stični in za gradnjo komu- nalnih naprav po letnem programu krajevne skupnosti Stična (Grosuplje) 1597 1425. Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoos- vobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Laško) 1597 1426. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Laško) 1660 1427. Sklep o spremembi sklepa o določitvi funkcionar- jev občinske skupščine in članov izvršpega sveta, ki za svoje delo sprejemajo stalno nadomestilo osebnega dohodka (Laško) 1600 1428. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Litija) 1600 1429. Odlok o prispevku za komunalno urejanje zemljišč, načinu in obsegu komunalne ureditve stavbnih zemljišč v naseljih občine Litija 1602 1430. Odlok o upra\ Ijanju, obvezni uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini Litija 1604 1431. Odlok o cenah za geodetske storitve (Litija) 1601» 1432. Odlok o osnovah in stopnjah prispevka za financiranje požarnega varstva v občini Litija 1607 1433. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka