PROGRAMSKA IZHODIŠGA ZA DELO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1990-1991
Z demokratizacijo in ustvarjalnostjo v bogatejše življenje
OSNUTEK
Z uresnlčevaiuem ustavnlh dopolnll, statutov občln ln mesta, politlčnega in gospodarskega sl-stema, za razvoj demokratizac^e ln pluralizma se bo skladno s preobllkovanjem ostallli družbeno-polltienlh organlzacy ln nastajanjem novlh orga-nlzacij In glbanj ter zvez, prenovlla ln preobrazlja tudl vloga, organiziranost ln metoda ter obllka delovanja soclalistlčne zveze.
Pod »prenovo« pojm^jemo strukturne In vse-binske spremembe znotraj - reolmo temu sedanje - SZDL kot nekaišne »stalne koalic^je vseh obsto-ječib. In možnlh polltlčnlli usmerltev (razen tl-stih, ki pozivajo k nasllnemu rušenju ustavnega reda, k omejevanju človekovlh. svoboščln, k naoi-onalizmu...), pod »preobrazba« pa SZDL kot avto-nomno polltično organizaejjo (zvezo soclallstov, soolallstieno zvezo...), ki vatopa z druglml politie-nlml straiikanil v t. i. projektne koaliclje (n. pr.: ob volltvah, v prlzadevanjih za živjjenjsko ln de-lovno okolje...)
Seveda pa žellmo, bltl stvarnl, zato moramo »prenovo« in »preobrazbo« SZDL razumeti kot »umetnost možnega«. DeflniraU moramo jasno razpoznaven ol^ ter opredelltl naloge ln ukrepe, s katerimi naj bi ga postopno dosegll, prl tem pa upostevall tudl izkuši^e dOBedanJega delovanja. Jasnoje samo eno, t&kšne SZDL, kot smojo tmeli, ne bo večl
KAKŠNO SOCIALISTIČNO ZVEZO ZELIMO?
Žellmo takšno sooiallstlčno zvezo, ki bo postala vse bo^) organizacija človeka, občana, državtjana za delovanje ln uveJJav^anJe eioveka kot enkrat-ne, neponovljive osebnostl, njegovlh pravic ln svo-boščin, za moderno oivUno družbo, za svobodo, enakopravnost ln suverenost narodov.
KAKO B0M0 TO DOSEGLI?
Tako, da bo socialistlčna zveza vtUučevala ln združevala svoje članstvo na osnovl zajamčene svobode mifill ln polltlčnega prepričanja, ne glede na njihovo narodnost, družbeni položaj, nazorsko, verske in druge razlike in tiate občane, kl se bodo v njej neposredncin posredno zavzemall zaures-nieevanje svojih potreb ter lnteresov, za boy ka-kovostno delo in bogatejše življenje.
Temu bo podrejena vloga, organizlranosti, obli-te ln metode dela socialistlčne zveze tako v kra-jevnih staipnostih kot v občlni!
KJE B0M0 DELOVALI:
Tu je razprava odprta, svoja vldenja ln pobude bomo strnlll na programski seji občinske konfe-renoe SZDL Ijub^ana Vič-Budnlk, kjer bomo dore-Ml tako program RK SZDL kot OK SZDL.
Obolnfika organizacjja sooialistlčne zveze v ob-einl I<JubJjana Vič-RudrUi bo povezovala (ln zbll-ževala) krajevne orgardzaclje na območju obfiine in zaintereslrane družbenopolitlčne organizaclje In druge obllke polltlčnega združevanja držav^a-nov ter družbene organlzacije, drustva ln druga lnteresna združer\]a občanov na ravnl občine.
Občinska organlzacUa del^je na podlagl progra-ina SociaUstidne zveze SlovenJJe In programsklh lzhodisčih, kl Jlh sprejme za uresnlčevanje tega programa v občinl.
Kako bomo plačevali članarino?
Krajevna konferenca SZDL samo-stojno sprejema sklep o uvedbi člana-rine.
Krajevna konferenca SZDL samo-stojno sprejme sklep o višini članari-ne. Višina članarine je enaka za vse člane krajevne organizacije SZDL.
Sredstva, zbrana s članarino, so namenjena za redno delovanje kra-jevne konference SZDL in z njimi raz-polaga izključno krajevna konferen-ca SZDL. Najvišja članarina SDZL za. leto 1989 znaša: 50.000 din.
Krajevna konferenca SZDL vodi evidenco o plačani članarini, obenem pa se podatek o plačani članarini vpi-še v člansko izkaznico SZDL.
Plačevanje članarine SZDL ni po-goj za članstvo v SZDL. Član SZDL sam izrazi pripravljenost za. plačeva-nje članarine SZDL.
Usmeritve v zvezi s članarino za leto 1990 bo predsedstvo OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik sprejelo do konca leta 1989.
O tem bo sklep sprejelo predsed-stvo občlnske konference SZDL še v tem meseou.
Včlanstvo Socialistične zveze Slovenije vstopamo le prek programa
Naš program in naše delovanje presojajo ljudje. PridobiU H0ČEM0 njihovo zaupanje in podporo ter de-jansko ČLANSTVO, da bomo skupaj sooblikovali pogoje zapostopno dose-ganje našega skupnega temeljnega ctija: Z DEMOKRATIZACIJO IN USTVARJALNOSTJO V BOGATBJŠE ŽIVUENJE.
Ne sama, ampak z vsemi vami, kl se strinjate s tako opredeljenimi cilji, kl zaupate Socialistični zvezi, ji želite pomagati injo sprejmete kot svojo, se bo čimprej spremenila. Zatorej, včla-nite se v dejansko organizacijo demo-kratične socialistične vizije v krajev-nl in občinski organizaciji.
I. KAJ
PBEDIaAGAMO V OBČINSKI ORGANIZACLJI
SOCIAIiISTICNE ZVEZE?
»KAKO IZ KBIZE«?
Na področju gospodarskega razvoja bomo pod-plrall sprejem samo takšnlh odloeitev, kjer bodo najbo\j smotrno uporab^Jale prostorske možnosti občine, vštevši obstoječe In nove možne poslovne prostor8; zagotovljeno doblčkonosno poslovanje ne glede na vrsto lastnlne; zagotov^eno produk-tlvno zaposlovanJe ter da ne bodo posegle v trajna zaščitena kmetyska zenU]lfiča.
»NA SONČNI STBANI ALP«
Na podroeju varovanja oko^a se bomo ob nalo-gah na področju gospodarskega razvoja na vse načlne odloeno zavzemall za vse nuJne ukrepe za makslmalno zmarOšanje oko^u škodljivlh emlsy lz obstojefilh vlrov onesnaževanja okolja v breme onesnaževaloev; sprejem vseh ufcrepov, ld bodo zagotavljaU trajno ln zanesDlvo oskrbo preblval-stva z zdravo pitno vodo; trajno ln za oko^e varno odlaganje vseh vrst odpadkov; trajno prepoved gradnje jedrsklb. elektrarn po doslej znanih. teh-nologljab.
»G0ZD0V IN KMETUSKE ZEMLJENISMO PODEDOVALI OD SVOJIH PKBDNIKOV, AMPAK
smo si jih sposodhj:
OD SVOJTH ZANAMCEV«
Na podrofiju gozdarstva ln kmetjjstva bomo gle-de na prostorske danostl občlne nedvoiimno zago-varjall varovanje gozdov ln kmet^sfcth zemyiSC, na katerlb. lastnikl all uporabnad z gospodarje-Ajem, ki Jlm prinaša ekslstenem dohodek ali dobi-ček ln brez škodUlvlh vplivov na okolje zagotav-Ijajo upravlčenost trajne zaSčite; dokončno ln pravično uredltev sporov, kl lzvtrajo lz arondaolj, za katere se Je lzkazalo, da so btle dmžbeno nepo-trebne ln gospodarsko neučinkovlte.
»ČLOVEK ČLOVEKU ČLOVEK«
Na področju družbenlh. dejavnostl se bomo zav-zemall za takšne slstemske ureditve, ki bodo zago-tav^ ale po eni stranl strokovno najprtmernejše ln z družbenega vldlka najbolj smotrne rešitve, po drugi stranl pa delavcem v teh dejavnostlh ustre-zen družbenoekonomskl položaj in z gospodar-stvom ustrezno prlmerljlve plače Prl teh aktlvno-stlh bomo lzhajall Iz že sprejete temeljne opredell-tve, da moramo dejavnostl ln zadeve s področja družbenlh. dejavnostl urejatl v IJublJanl - ne gle-de na občlnske meje - skupno ali enotno.
»ZA ZDBAVO ŽIVLJENJE«
Na področju preskrbe občanov se bomo zavze-mall za to, da bodo v slehernem žlvljenjskem oko-]ju osnovne trgovtaske ln storltvene dejavnostl
občanom kar najboy dostopne, trgovlne pa boye založene
»SV0B0DA INrORMACU NE POMENI PRAVICE, SA LAHKO NEKDO ŠEEU NERESNICO PO SVOJI VOLJI, AMPAK PRAVICO VSAKOGAR, SA SLIŠI RESNICO«
Na področju javnega rVveščanJa se bomo zavze-mall za rešitve (v okvlru zakonske In družbene regulatlve), kl bodo zagotavljale v osnovl enaX položaj pravloe In odgovornostl vsem držav^a-nom ln nJUiovtm organlzaoUam, združei\jem In drugim organlzlranlm skupinam. Hkratl bomo podplraU predloge, ki bodo omogočili, zagotavyall tako lmenovanl lnformacl]skl trg brez monopolov na kateremkoli medljskem področju in predvsem tanžno vrednotenje sredstev Javnega obveščai^a (ageno^sko, časnlSko, časoplsno - revljalno, ra-dysko, televlz^sko ln druga področja).
»DEJANJA SO SADOVI, BESEOE LE LISTJE«
Glede na tradloionalno aktlvnost na področju urejanja odnosov med samoupravno družbo ln versklml skupnostml bomo še naprej podplrall vsa prizadevauja za ustavno ln z zakonom sklad-no urejanje odprtlh vprašanj, ki se pojav^ajo v teh odnoslh.
»NAJCVETISTO CVETOV«
Polltlčnl plurallzem Je blstvenl pogoj za enako družbeno reformo v Jugoslavyi ln tudi njena bi-stvena sestavlna, zato se bomo lntenzivno zavze-mall za oelovlto reformo politlčnega slstema, kot tudl polltlčnega žlvljenja. Zavzemali se bomo, da je treba razvljati neposredno demokrao^o povsod tam, KJer Je to mogoče, in predstavniLko demokra-oljo povsod tam, kjer je to n\\)no.
»NA VOLITVE S SVOJIMI KANDIDATI«
Smo za svobodo politlčnega združevanja v za-časnlh all trajnejšlh lnstltuoionallzlranlh obli-kah. Smo za svobodne, neposredne ln tajne volltve z več kandldati ln programi, ki lmajo pravico do enakopravnega nastopanja ln tekmovanJa za do-eeganje politlčne moči oziroma vpliva na oblast ln upravljai\je druglh družbenlh zadev, zato bomo na volitvah nastopill s svojlmi kandldatl ozlroma s svojo kandldatno llsto.
n.
ORGANIZACUSKI
OKVIBI
DELOVANJA
»ČLANSTVO« IN IMS
Delovnl Ijudje In občanl se na podlagl načelnega all polltlčnega soglasja s programom SociallstiC-ne zveze SloveiHJe prostovo^no kot članl vključu-jejo v Sooiallstično zvezo SlovenJJe (v nadaijeva-i^u SZS) v krajevnih organlzac^ah SZS ln nepo-sredno v občlnski organlzaoiji SZS.
Evldenoa lndivldualnib. članov SZS se vodl v krajevnl ln občinski oroganlzacljl (glede na me-sto včlanltve) in zblrno v občlnski organlzaolji
DružbenopollUčne organlzacye In druge obllke polltičnega združevai^a državyanov ter družbene organlzaclje, društva ln druga interesna združe-vanja občanov na ravni občlne se s sklepi njiho-vlh prlstojnlb. organov na podJagi načelnega all polltifinega soglasja s programom SZS kot kolek-tlvnl članl vimuČLOeJo v občinsko SZS IJubJJana Vič-Rudnlk.
Evldenoa kolektivnlh članov občlnske organlza-oye SZS se vodi v občinski organlzacijl.
»TERITORIALNA ORGANIZIBANOST«
Krajevna organlzaclja SZS deime na območju ene all več KS v občinl Sklep o temeljnl organlzi-ranoeti sprejmejo krajevne akupnostl SZDL po poprejšnjem mnenju predsedstva OK SZDL.
»ORGANI«
Najvlšjl organ občlnske organlzacije SZS je ob-činska konferenoa. V njej so po lzvolJenlH članlh zaetopane vse krajevne organlzaclje SZS. Ustrez-no so zastopani tudl kolektivnl članl, vendar tako, da števllo Ajihovlh lzvoUenlh predstavnlkov v se-stavl konference ne presega tretjlne vseh članov konference. Punkoionaija občlnske konference sta predsednlk ln sekretar.
Polltlčno lzvTŠllnl organ konferenoe Je predsed-stvo (lzvršnl odbor). Po funkolji njegovo delo vodl-ta ln usmerjata, v skladu s pooblasltlll, predsednik in sekretar občlnske konferenoe.
Občlnska organlzaclja lma kot svoj organ tudl nadzorni odbor.
Za predsednika ln sekretaija občlnske konfe-renos In za člane predsedstva (Izvršnega odbora) In nadzornega odbora labJco kandldlrajo samo po-sameznikl, kl so Indlvldualni članl občlnske kon-ferenoe SZS LJublJana Vič-Rudnlk.
»OBLIKE IN METODE DELOVANJA«
Občinska organizaclja SZS uporablja za uresnl-čevanje programa ln programskih nalog - poleg lzvoljenlh organov ln fankoionar]ev - naslednje obllie in metode delovanja:
-  javne razprave  —  za obravnavo najpo-membnejših vprašanj zveznega, republlfikega all mestnega pomena ln oblikovanje predlogov In pri-pornb k predloženlm rešltvam;
-  problemske konference — za obravnavo šlrslh vseblnsklh vprašanj splošnega občlnskega pomena ln obllkovaije usmerltev za nJlhovo ure-janje;
-  javne trlbune ln okrogle mlze — za obrav-navo posameznlti tematskih vprašarj splošnega all ozjega občlnskega pomena ln  obllkovanje usmeritev za i^lliovo urejanje;
-  posvete s predsednlkl krajevnlb. konferanc SZS — za delovne dogovore o lzvajanju konkret-nlh programskih ln operatlvnlb. nalog In za pre-hodno preveijanje silepov ln stallšč, o katerlb. bodo sklepali organi;
-   posvete s predstavniki kolektlvnlh članov občlnske organizacjje SZS — za delovne dogovo-re o lzvajanju konkretnlh programeklh ln opera-tlvnlh nalog ln za predhodno preverjanje sklepov in stallflč, o katerli. bodo sklepall organl.
»NALOGE PBI IZVAJANJU PROGRAMA«
Občlnska organlzaolja SZS v občlnl IJub^ana Vič-Rudnlk si bo po svojem članstvu, organlh In v olcvlru obllk In metod delovanja prlzadevala za uresnlčevanje vseh postavk programa Soolallstlč-ne zveze SlovenUe.
Naloge lz programa, kl so konkretizlrane na občlnskl ravnl, bomo uresničevaU s aklepi orga-nov in na podlagi delovnlb. dogovorov neposredno z Javnlm delovanjem ln po svojlb. predstavnlklh v skupsčlnskem slstemu.
Uresnlčevanje nalog lz programa, kl Jih konkre-tlzirajo krajevne organlzaolje SZS, bomo na podla-gl delovnlh dogovorov ln opredelltev v oblikah ln metodah delovai^a podpirall s sklepl organov ln po svojlh predstavnlkili v ekupščlnBkem slstemu.
Obogatimo
programslca
izliodišča
Osnutek programskih izhodišč je z objavo v Naši komuni dan v najšir-šojavno razpravo. Vse pripombe, do-datne predloge, pobude in razmišlja-nja posredujte na Občinsko konfe-renoo SZDL Ijubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 14! S tem boste prispevali h končnemu oblikovanju programa, ki bo tudi vaš!
m. kako
V PREHODNEM OBDOBJU?
Prehodnost Je dejstvo, kl ga pogojuje ustava (zvezna in republlška) opredelltev vloge SZDL; Je torej element pravne države, 6e je to komu všeč all ne! Je lahko slab ozlroma neprlmeren sedanji razvltoatl družbenlh odnosov ln razmerlj, vendar JE ln ga mora vsak, kl želi na spoštovanju pravne-ga reda gradltl, zavarovatl ln trajno ohranltl svo-bodo zase ln za svojo polltlčnoet. »BoJJSevlstlčnl« značaj ln nečedne namere laCio temu dejstvu odvzamejo le Jasno deflnlran oUJ, katerega želtmo prek te prehodnostl dosefii:
- PBAVICO DO ORGANIZIRANEGA POLITIČNEGA PLURALIZMA TER GENERIRANJE SPLOŠNEGA INTERESA
V pA-RT.ATWIHiMTlT!
V prehodnl fazi Je zato teme^na programaka naJoga SZDL v tem, da zagotovl široko ln demokra-tlčno razpravo o temelJnlii načellb. za novl ustav-nopravnl red, kl naj bl to legallzlral v SR SlovenJJi in v SFRJ. Pa vendar naj bi blla SZDL pri tem, v skladu z ve^avno ustavno dikc^o, tudl SUBJEKT ln ne zgo^ debatnl prostor, tore) koallcya vseh tlstlb. posameznlkov ter organizlranlh polltlčnllj ln lnteresnlh grupacy, kl se prostovoUnc včlanjjo ln združujejo za uve^avDanJe demokracOe za socl-allzem - redeflniran.
Kako naj bi se SZS flnanolrala?
-   za prehodno obdobje nespremeAJeno;
-   po prehodnem obdobju pa z zdruievanjem sredstev njenih lndlvlduaLnlh in kolektlvnlb. čla-nov; lz proračima; oziroma kot vsi drugi?
V IJublJanl, november 1989