Leto»XV Številka 7 (469) Velenje, 23. februarja 1979 Cena 4 din YU ISSN 0350-5561 Mladi skozi zimsko pokrajino s pesmijo in žarom — Ob vseh obeležjih so se poklonili spominu padlih borcev V torek zjutraj so pričeli pohod tudi mladi iz velenjske občine V mračno torkovo jutro je iz Velenja krenila na pot preko sto članska pohodna enota, ki je tako pričela tretjo etapo pohoda po poteh XIV. divizije. Mladi so se zgodaj zjutraj zbrali na Titovem trgu. Tu niso bili le mladinci iz naše občine, ampak so se jim priključili tudi mladi iz Žalca in vojaki celjske in postojnske garnizije. Po formiranju pohodne enote in treh čet je predstavnik občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Ivan Gusič spregovoril o poti, pomenu in težkih, krvavih bojih slavne divizije, ki je na svojem dolgem pohodu, med nenehnimi spopadi skoraj izkrvavela. Poudaril je pomen obujanja tradicij NOB in pohvalil to in podobne akcije mladih. Po govoru je komandant pohoda Stane Tepej predal ra-port, nato pa so mladi pred spo- la boljše kadrovanje * *********************** ********************* Sncovanje in uresničevanje "rojvske politike je brez dvo-a naadvse pomembno področ-, ki i terja še posebno pozor-_ st in veliko delovnih na-porovv. Prav tako je znano dej-.stvo, da je kadrovska politika pomeimbna sestavina družbeno —polilitičnega in ekonomskega razvojija in da so njeni osnovni nosilcici delovni ljudje v združenem (delu, v samoupravnih in-teresnnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugod i ter občani v krajevnih skupnnostih. Upoštevajoč vsa ta temeljljna načela so tudi v mozirski obbčini pripravili družbeni dogovivor o osnovah kadrovske ;e. Dogovor so sprejeli delti i vseh treh zborov občin-skkupščine konec decembra, isisali pa so ga v januarju. Prawilno vodenje kadrovske olitikike, vse od smotrnega na-Ttova/anja, preko vzgoje in sobraaževanja, do ustreznega za-oslovivanja, je za Gornjo Savinj-co ddolino še zlasti pomembno, "udi < obsežne in zahtevne nalo-na i področju kadrovanja bo-o mmorali v celoti uresničiti, če unreeč v mozirski občini želijo naiaslednjem srednjeročnem )dobbju nadoknaditi razvojni itatanek in doseči raven raz-s slovenskih občin. To pa je emeljljno vodilo pri sestavljanju I0veg;ga srednjeročnega razvoj-lega n načrta. Dobločila družbenega dogovora sevfveda podrobno opredeljuje-nacačela samoupravne kadrov-Ike pM-**+***- **]«.******* ** a.**.*****.* K-********* ★ a-************ * * * **»»• j«.**-****-*-****-* i********* V Gornji Savinjski dolini je v polnem razmahu evidentiranje mladih brigadirjev za letošnje mladinske delovne akcije. Mozirska občinska konferenca bo letos pripravila brigado za republiško mladinsko delovno akcijo, že v preteklem letu pa so ustanovili mladinsko delovno brigado Slavka Šlandra, ki uspešno sodeluje na različnih akcijah po vsej dolini. Letos se bo med drugim lotila tudi dokončne obnove partizan- ske bolnišnice v Robanovem kotu, katere prvi del so mladi že obnovili. Odziv mladih je veliko boljši kot je bil prejšnja leta, zato v uspeh načrtovanih akcij ne kaže dvomiti. Ob tem velja poudariti, da mladi iz Gornje Savinjske doline načrtujejo tudi tesnejše povezovanje z vrstniki iz velenjske občine in so prepričani, da bodo na skupnih delovnih akcijah dosegli še večje uspehe. J. P. Januarja za 530 milijonov dinarjev izdelkov Prejšnji mesec so v TGO Gorenje Velenje izpolnili mesečni operativni proizvodni načrt, v prfimerjavi z decembrom pa so vrednost proizvodnje povečali za dobrih 30 milijonov dinarjev — Izvoz zaostaja za predvidevanji — Načrti za naložbe v enostavno in razširjeno _reprodukcijo — V tem letu bodo izbor izdelkov Gorenja še popestrili DJelavci temeljnih organizacij zdruiženega dela tovarne gospo-dinjsske opreme Gorenje Velenje so isi za leto 1979 zastavili dokaaj zahtevne naloge. Vrednost t proizvodnje naj bi znašala 7 miilijard 500 milijonov dinarjev, ina tuje pa želijo prodati za 2 miilijardi 300 milijonov dinarjev iizdelkov, s čimer bi se delež izvo)za v vrednosti proizvodnje povzzpel že na 30 %. Obiskali smo tovarno gospo-dinjsske opreme Gorenje Velenje. Peter Krepi, dipl. inž., v.d. direlktorja delovne organizacije in Marjan Šramel, ekonomist, v.d. pomočnika direktorja, sta nas seznanila z januarskimi . dose:žki, investicijskimi načrti ter prizadevanji za povečanje izbora izdelkov tega našega najveečjega jugoslovanskega pro-izvajjalca izdelkov za gospodinjstva.. Januarski operativni proizvodni načrt izpolnjen Z\ januarskimi proizvodnimi i doseežki so v tovarni gospodinj-' ske opreme Gorenje Velenje . zadovoljni. Kot sta povedala našaj sogovornika so v temeljnih . orgaanizacijah združenega dela . TGC0 Gorenje dosegli prejšnji -tnessec proizvodnjo v vrednosti 5301 milijonov dinarjev. Opera-tivniii proizvodni načrt, določen za lletošnji prvi mesec, je bil izpolnjen, vendar pa velja doda-"ti, dda so delali en delavnik več, "kot so načrtovali. V primerjavi !' z deecembrom pa je bila januarska vrednost proizvodnje večja za dlobrih 30 milijonov dinarjev, in t S % s H 5 * ■ i Novosti iz velenjske knjižnice Založba Borec je izdala „Zbrano delo Karla Destov-nika - Kajuha". To je ponatis iz leta 1971, vendar dopolnjen z novejšimi dognanji v monografiji in opombah. Pričujoča knjiga pa prinaša tudi dramo „Mati", prvo dramsko delo nastalo v obdobju narodnoosvobodilnega boja in prve pesnikove prevode. Prinaša pa tudi korespondenco, ki je izredno pomembna še zlasti zaradi Kajuhovih pisem uredniku Slovenske mladine Konstantinu Nahtigalu. Zbrano delo Karla Destovnika-Kajuha je pripravil za tisk raziskovalec literarnega dela v slovenskem narodnoosvobodilnem boju Ciril Cesar. Založba Obzorja je izdala zanimivo knjigo francoskega novinarja Fredericka Sand-sa: Charlie in Oona. Kdo ne pozna komika Charlija Chaplina? In ta knjiga je prijetna zgodba o Chaplinu in njegovi tretji ženi Ooni, hčeri slavnega ameriškega dramatika Eugena 0'Neilla. Knjiga pripoveduje na prijeten način življenje tega velikega komika, začetke njegove kariere, njegove vzpone in padce. Že za časa življenjaje postal mit, največji genij, kar jih je doslej dala filmska umetnost. Vendar to ni samo njegova knjiga. Avtor je v njej predstavil tudi njegovo ženo Oono, ki se je odrekla vsemu in-se komaj osemnaj-stletna poročila s štiriinpet-desetletnim Chaplinom in mu v zakonu rodila osem otrok. Mladinska knjiga je izdala knjigo v dveh delih ,,Korenine" pisatelja Alexa Ha!eya. Nekateri naši bralci poznajo „Korenine" že iz televizijske nadaljevanke iz zagrebškega sporeda. Pisatelj je to delo pisal dvanajst let, prepotoval je tri celine, da je našel svojega daljnega prednika Afričana Kunta Kinte. Tega so kot šestnajstletnega fanta ugrabili, odpeljali v Mary-land in ga prodali kot sužnja. In s tem se začne ta saga o ameriški rodovini in se nadaljuje skozi šest rodov. Vendar je Haley s tem svojim delom dosegel več kot samo oris svoje rodovine; postal je prvi ameriški pisatelj, ki se je po sledovih prednikov pritipal tja do njegovih korenin in obenem izpovedal usodo petindvajsetih milijonov Američanov afriškega rodu. Pri isti založbi je tudi izšla knjiga „Vrečka s frnikola-mi". Napisal jo_ je Joseph Joffo, po rodu Žid, po rojstvu Parižan in po stroki eden najbolj znanih pariških frizerjev. Glavna junaka te nenavadne in mikavne zgodbe iz časa okupacije Pariza sta on, star deset let, in dve leti starejši brat Maurice. To je njuno življenje od leta 1941, ko sta se še igrala s frnikolami, pa do leta 1944. V tem času sta dozorela na begu pred gestapovci in v boju za vsakdanji kruh. Otroštvo jima je ukradla vojna. Knjiga je napisana napeto, brez dolgočasnih odstavkov, napisana je v preprostem jeziku, zato bo zanimiva tudi za mlajše bralce. V zbirki „Pesti", ki jo izdaja Pomurska založba je izšla knjiga „Dan pred sončnim vzhodom". Napisal jo je Dunajčan, ki pa že od leta 1937 živi v Angliji, Thomas Wiseman. Knjiga se začenja s koncem druge svetovne vojne. Iz berlinskih ruševin se reši tajni policist in posebni preiskovalec rajha Ernst Schoeller. V zameno za svoje življenje ponudi ameriški misiji v Bernu podatke o najvišjih in najmogočnejših oblastnikih tretjega rajha. Amen-, čani, ki se že pripravljajo na hladno vojno ponudbo sprejmejo, saj bodo rabili čimveč j podatkov o čimveč ljudeh zato da bi jih izkoriščali za svoje cilje ali pa jih onemogočali. Sef tajne obveščevalne službe ZDA v Evropi je Allan Dulles, ki postane kasneje leta 1953 šef CIA. Opisani vodje obveščevalnih služb se ne zmenijo za nikakršna načela, temveč se zelo „elastično" prilagajajo trenutnim potrebam „višje politike". Kadar obrnejo plašč po vetru, pa znajo kar iz rokava potegniti primerno „utemeljitev". In zato je knjiga ne samo napeta, temveč tudi poučna. M.Š. ! C t t Zlata poroka v Velenju igor Repnik, osnovna šola XIV. divizije Velenje Pred nekaj dnevi sta v Velenju slavila petdeset let skupnega življenja zakonca Antonija in Ludvik Tamše iz Bračičeve 1 v Velenju. Jubilant se je rodil pred 82. leti na Ljubeli v Skalah. V družini je bilo sedem otrok, katere je oče le stežka preživljal na majhni kmetiji in z opravljanjem zidarskih del. Tudi Ludvik, kot drugi najstarejši sin, je moral že v rani mladosti poprijeti za delo pri raznih kmetih, z osemnajstim letom, januarja leta 1915 pa seje zaposlil v velenjskem rudniku in ostal zvest rudarskemu poklicu polnih 37 let -vse do upokojitve leta 1952 (25. januarja). Zena Antonija se je rodila v Hra-stovcu 11. junija leta 1910 kot nezakonska hči. Tudi njeno življenje je bilo v mladosti zelo trdo, saj je morala že z 10. leti oditi od doma. Tako je delala na raznih kmetijah vse do poroke. Jubilanta Ludvik in Antonija sta se vzela 6. februarja leta 1929. Tudi v skupnem življenju njima življenje ni bilo z rožicami postlano. Časi so bili takrat zelo hudi in ni bilo redko, ko je oče Ludvik opravil le dva šihta na teden, ker dela pač ni bilo. V tistih letih se samo z njegovo plačo ne bi mogla preživljati družine (v zakonu so se jima rodili trije otroci), zato je mati Antonija morala še naprej odhajati pa delo k raznim kmetom, tako da jim kljub težkemu življenju ni bilo treba stradati. Ko se danes spominjata teh petdeset let skupnega življenja, sta vesela in srečna, da sta kljub hudim časom v prvih letih zakona, vendarle srečno spravila k kruhu tri otroke, in da danes živita brezskrbno v i nem stanovanju na Bračičevi 1 vi lenju. V srečo in zadovoljstvo | jima tudi štirje vnuki. Edino zdrai jim zadnja leta nekoliko peša, s bilanta Ludvika nekoliko astma, ženo Antonijo pa noge. Petimdvajsetčlanske alpinistične odprave na Mount Everest se bo udeležil tudi alpinist iz naše občine — O napredovanju odprave bo pisal za naš tednik šele prvič zagledali zahodni greben Everesta in bo zato tabor I za nas nekako šele bazni tabor. Pravo bazno taborišče pa je postavljeno na ledeniški moreni na ledeniku Kumbu v kotanji iz katere bo videti prav malo in nas bo še sonce redko doseglo. Naslednji tabor naj bi stal približno na višini 7000 metrov. Od te višine naprej sega dva kilometra dolg raven greben, tako, da bo na koncu stal še en tabor. Od višine 7000 metrov na višino 8000 metrov bo potrebno v enem zamahu, ker je tu stena strma in praktično ni mogoče postaviti dobrega tabora. Tu na višini 8000 pa bomo postavili tabor številka IV ali V, od te višine do vrha bomo skušali postaviti še en šotor, ki naj bi omogočil zavetje med napornim in dolgim jurišnjim pohodom na vrh 8848 metrov visokega mogotca. — Koliko alpinistov pa se bo povzpelo, če bodo možnosti in če bo odprava uspešno opravila preizkušnjo ter premagala nevarnosti, ki jo čakajo na poti, na vrh najvišje gore sveta? — Vsi gremo na pot s tiho željo, da dosežemo vrh. Seveda pa se bo potrebno podrediti vodstvu odprave in delati tako, kakor bodo pogoji in prilike na gori zahtevale. Prvi bo imel možnost tisti, ki bo na vrsti, ko bo dosežena Zahodna rama. S tem, ko bo prvi alpinist dosegel vrh je pravzaprav namen odprave že dosežen. Uspeh bo potem poskušalo ponoviti čim več alpinistov. — Kakšne nevarnosti pa vas čakajo pri osvajanju Everesta? — Pred nami je prav gotovo veliko nevarnosti. Poleg izjemne višine, ki človeku povzroča številne težave, so tu tudi objektivne nevarnosti. Stena je močno krušljiva, veliko je padajočega kamenja. Tisti, ki hodijo v gore, vedo, kako nevarno je takšno kamenje. Greben, ki sem ga prej omenil, je izpostavljen stalnemu vetru in slabemu vremenu. Veter često piha s hitrostjo #č kot 100 kilometrov na uro in se mu bomo morali še prilagoditi. — Koliko časa pa boste potrebovali za osvojitev tega očaka? Računamo, da bi nekako v mesecu in pol do dveh morali uspeti. Če v tem času ne bomo prišli na vrh, bo vse izgubljeno. Nastopil bo monsun, stalen sneg, nevarnosti plazov in nemogoče delo. Najvišji vrh sveta 8848 metrov visok Mount Everest zem na takšni pomembni odpravi. Šele nekako pred tremi leti, ko sem bil na vrhu Makaluja (8480 m) sem začel upati, da bom lahko sodeloval tudi pri odpravi, ki odhaja sedaj na Mount Everest. Velika želja se je uresničila in ni mi žal niti trenutka, dneva, leta, ki sem ga žrtvoval v gorah. - Vaši največji uspehi? - Poleg Makaluja moram omeniti japonsko smer v Eiger-ju, vzpon po severni steni Matterhorna, severna stena Dru-ja, angleška smer v Troltindu, Kavkaz, in številne smeri v domačem gorstvu. - Kako so potekale vaše priprave? - Izbor za to odpravo me je zatekel na odsluženju vojaškega roka v Kranju. Starešine so me razumele in tako sem lahko veliko treniral in si pridobil kondicijo, ki jo najbrž ne bom imel nikoli več. Po prihodu iz vojske se je položaj bistveno spremenil, saj sta služba in družina zahtevali svoje. Za trening jc ostalo le malo časa. Treniral sem večinoma enkrat na dan uro ali dve. To ni dovolj, a večjih možnosti ni bilo. Kontinuirano treniram nekako eno leto, vendar sem moral trening v zadnjem mesecu prekiniti zaradi pakiranja opreme. — In kakp družina sprejema vse te obveznosti? — Razumljivo je, da takšno življenje povzroča številne težave o katerih človek nerad govori. Tu je pač tista druga stran medalje s katero se soočata žena in otrok. Mislim pa, da bomo s skupnimi močmi in prizadevanjem premagali tudi to in bo po prihodu nazaj še lepše, trenutki ločitve, ki so sedaj dolgi in težki, pa bodo pozabljeni. Ob koncu našega razgovora, pa smo se z Ivanom Kotnikom dogovorili, da bo za naš tednik pošiljal prispevke s poti na Mounth Everest. Mislimo, da bo to prav gotovo zanimivo in ekskluzivno branje za vsakega med nami. Predno smo se poslovili smo Ivču, kot ga kličejo prijatelji, zaželeli veliko sreče in lovoriko najvišjega vrha na svetu. Pa srečno pot naša VH.JAHO. — Zahodni greben Mount Everesta je še nepreplezan? - Da. Zahodni greben so samo enkrat naskočili Ameri-kanci, vendar so se morali že na spodnjem delu umakniti, ker je bil prezahteven. Naša pot bo tako pravzaprav pionirska. Prejšnji teden, ko smo bili na sprejemu pri tovarišu Ribičiču nam je ta dejal, da smo alpinisti edini „okupatorji" iz naše države. Vzpon na najvišjo goro sveta pa ni le po zahtevnosti ampak tudi po obsegu največja akcija v gorah, ki so se je lotili kdajkoli jugoslovanski alpinisti in bo tudi v svetu trenutno največji alpinistični uspeh, če nam bo uspelo osvojiti vrh. — Morda še par besed o sebi? Kdaj so bili opravljeni prvi alpinistični koraki? - Alpinizem sem vzljubil nekako pred 10. leti, vendar takrat niti v sanjah nisem pomislil, da bom kdajkoli imel možnost in čast zastopati Jugoslavijo in jugoslovanski alpini- Chtu-mu-lang-ma! Gora spo-(Itovamja, gora omame, gora [edeniikov in skoraj nedojemlji-Ire višine, gora, ki jo upa srce vsakega boljšega alpinista. Dalj-nja gcora, ki nosi ime tudi po nekdamjem vodji raziskovalnega "dellka v Indiji siru Georgu iveresstu. Mount Everest! Srce mallae, ki veličastno razmeju-tibetansko-nepalsko mejo. I Prvič so jo vrisali v zemljevid leta 11717, prve informacije o tem welikanu pa je leta 1848 »bjavill Joseph Hooker. Leta 1973 so Kitajci razglasili, da peri mjegova višina 8848 met-fov, vendar v praksi še vedno sija wišina od 8841 do 8856 trow. Momnt Everest je vabil dolga sethetja, a vendar je prva pecdicija krenila na pot šele 921 leta. Hovvard Bury je trenil po severni smeri in se prebil na 7100 metrov visoko vern Objavljamo izvleček iz knjige Pohod Štirinajste, ki jo je napisal Lado Ambrožič -Novljan in v katerem opisuje boje Štirinajste na območju Raven ugotovili, da stoji divizija pred dobro organizirano in utrajeno zaporno linijo. Boju se ni bilo več moči ogniti. Za. preboj je bila določena Tomšičeva brigada. Med pripravami pa se je tudi že divizijška zaščitnica udarila z nemško enoto, ki jih je zasledovala iz Pristove. Tomšičeva brigada je nato napadla v smeri vasi Topolšica. Vsak njen napad je bil odbit. Tomšičeva je bila tako trikrat zavrnjena. Nato je poizkušala srečo še Bračičeva, ki tudi ni dosegla uspeha. Obe brigadi sta takoj imeli občutne izgube. Nemško poročilo o akciji bojne skupine Winkler piše o teh poizkusih preboja tole: „Zjutraj ob 6. se je desno krilo (2. četa 922. bataljona) spopadlo s sovražnikom. Banda, ki se je ponoči vgnezdila na prostor med Mehom in Sv. Duhom, se je po mnogih vodnih jarkih in grapah umaknila proti jugozahodu ter poskušala po grapi zahodno od „K" pri Kreider prodreti skozi našo črta Do 10. ure so bili banditi petkrat odbiti... 2. četa poročnika Prennerja je pet močnih napadov banditov odločno zadržala in vse navale v oddaljenosti 20 do 30 m gladko odbila. Vzrok za neuspeh je bil v tem, ker siloviti juriši tomšičevcev in bračičevcev zaradi pomanjkanja streliva niso imeli podpore strojnic-nega ognja, ki naj bi zatrl ogenj iz sovražnikovih bunkerjev. Med tem je minilo nekaj ur in major Winkler je utegnil pritegniti še okrepitve. Odzadaj se je iz Pristove približevala nemška enota in njo so zadrževali deli Šercerjeve brigade. S severa, iz smer-kote 866 (Rdečki vrh) so opazili neko manjšo kolono. To je bila bojna skupina Kalmbach. Divizijsko poveljstvo je tedaj tudi dobilo sporočilo, da .se iz Šoštanja v strelski vrsti bliža močna skupina Nemcev in da jo spremljajo topovi samohodi. To je bila četa planinskih lovcev iz bojne skupine Maunz. Iz Šoštanja so tolkli po diviziji s topovi, z minami pa so jo obsipavali Winklerjevi minometL Majorju Winklerju se je tega jutra nasmehnila sreča. Podoba je bila, da so vojni bogovi prav njemu naklonili čast rešiti nemško vojsko hude skrbi in uničiti Štirinajsto. Imel je namreč veliko prednosti, ki jih doslej nemški poveljniki niso imeli. Predvsem je bil sedaj sam poveljnik vse skupine, ki je bila okrog partizanske divizije, inje tako mogel neodvisno ukrepati; štirinajsta se mu je tako rekoč sama vrnila v bojno razporeditev in zato za obkoljevalni manever ni bilo treba porabiti ne veliko časa, ne preveč truda; bil je svetel dan, ki je omogočil dobro merjenje in uporabo težkega orožja; položaji njegovih čet so bili dobro utrjeni in zamaskirani ter med seboj povezani; Winklerjeve enote so zato, ker je bilo hudo mraz, zelo enostavno in pametno zasedale položaje. Ravne namreč niso celovito naselje, pač pa jih sestavljajo zvečine samostojne kmetije, postavljene sredi polja na grebenih. Vsaka kmetija zase je bila položaj, za desetino, vod, redko tudi za četo. Ker kmetije druga od druge niso daleč, so Nemci vzpostavili dobro ognjeno medsebojno povezavo. Njihove strojnice so zelo točno obstreljevale vse vmesne prostore; Winklerjevi poveljniki so imeli dovolj časa, da so si ogledali okoliš in si zapomnili ključne položaje ter možnosti za transport in povezavo; Winkler je imel posebno radijsko skupino, ki ga je dobro povezovala z drugimi enotami in poveljstvi. Nastala je najbolj kritična situacija vsega pohoda. Divizija je bila stisnjena na zelo majhnem prostoru v gozdičku jugovzhodno od Kapla-nove domačije. Ta je skoraj na vrhu nizkega grebena, ki se razporostira v severni smeri proti tistemu zaselku Raven, kjer je šola. Nevarnost je bila, da bodo partizane razbili s topovi in z minometi ter nato posameznike polovili Varovalni oddelki divizije so se umaknili in niso streljali, ker nihče ni hotel izstreliti zadnjega naboja. Strojnice so imele 20 do 40 nabojev, borci pa od dva do tri. Za brzostrelke, ki so bile v minulih juriših tako pomembne, ni bilo nobenega naboja več, le poveljnik divizije je imel še dva polna šaržeija. Divizija je bila boj za obstanek, za biti ali ne biti Toda tistega žilavega boja in silovitih protijurišev ni bilo več. Poveljstva so popustila. Nič več niso tako trdno držala svojih enot v rokah. Mnogi pisatelji, zlasti pa udeleženci pohoda nam zelo nazorno približajo razmere v diviziji in njen obupen položaj v Ravnah. Ker pa so bili opisi bojev sestavljeni veliko let po dogodkih, ne dajejo točnih krajevnih podatkov in so celo večkrat v zmoti glede dogodkov samih. Potek dogodkov je bil nekako takole: Že prej smo omenili, da so nemške enote zavzemale položaje v osamljenih kmečkih domovih, ki so bili kakih 500 m drug od drugega. Vmesne prostore so tolkli z mino-metnim in s strojničnim ognjem. Pri Kaplanu so Nemci pustili eno desetino iz orožniške čete. Ta je imela dve strojnici in je zato levo m desno ob domačiji zgradila po en bunker. Položaj desetine je bil dobro postavljen tik nad robom pogozdene rebri. Na njenem dnu je bila Štirinajsta. Orožniki so postavili v bunkerja stražarja, večina pa se je grela in gostila v hiši. Verjetno je en vod zasedel Tuč-manovo kmetijo. Imel je dober pregled nad dolino, na cesto iz Raven v Šoštanj. S severne strani pa so se v strnjenem zaselku Ravne utaborili drug Nemci, ki jih je bilo kakih 50. Okoli Hudobnikove domačije so imeli štiri strojnična gnezda. Od tod so skoraj popolnoma obvladovali dolino in pobočje proti Osredniku. Položaji kmetij so določali cikcakasti razpored čet na položajih. Boj se je začel pri Kaplanu. Posadki obeh bunkerjev sta čepeli v svojih zakloniščih, vtem ko so drugi orožniki nenehno metali bombe na partizane v dolini. Najprej so partizani poskušali z južne strani na juriš pregnati orožnike pri Kaplanu. Toda tu je bilo treba preteči kakih 200 m čistine, zato so si partizani premislili. Poiskali so drugo, krajšo in bolj varno pot skozi gozd. Na čelu oddelka sta Viktor Avbelj-Rudi in Jože Klanjšek-Vasja zavzela sovražnikov bunker tako, da je Avbelj z ognjem iz brzostrelke nevtraliziral nemško strojnico, da je Klanjšek lahko zmetal nekaj bomb. Izmed njih je eksplodirala šele peta, nakar so Nemci zbežali in pustili svojega mrtveca v bunkerju. Tu je bil ranjen Viktor Avbelj-Rudi. Tako so dosegli prvi uspeh, nakar so jurišali še ostali, da je nemška desetina pobegnila proti Tučmanovi domačiji tako naglo, da ni utegnila vzeti s seboj nahrbtnikov. V trenutku so partizani sneli zadnja okna z zidu Kaplanove domačine in vdrli v hišo. Po likvidaciji položaja pri Kaplanu je bila pravzaprav vrzel v nemškem razporedu odprta. Toda velika nevarnost je še čakala Štirinajsto v dolini ob cesti in ob njeni zahodni strani, zakaj nemški ogenj od Hudobnika in Tučmana je bil natačnen in smrtonosen. K sreči so v skriti grapi v strmini našli prav ozek prehod in se z majhnimi izgubami prebili proti vrhu. Kdor je izbral drugo pot, je šel v smrt. Divizijo je med prebojem varoval oddelek partizanov iz Tomšičeve brigade, ki se je jsmaško upiral sovražniku in je imel velike izgube. Preboj je uspel. Bil je že skrajni čas, zakaj nove nemške čete so se bojišču nevarno približale. Najnevarnejša je bila Maunzova četa planinskih lovcev, ki je prodirala z juga. Pri njenem angažiranju v tej akciji je prišlo zopet do nesporazuma med Treeckovim štabom in verjetno Roesenerjem. „Četa planinskih lovcev," pravi Treeckovo poročilo, ki so jo v nasprotju s predlogom akcijskega štaba posi :i iz Šoštanja neposredno proti sever.\ je udanla v prazno. iNogometasi šmartnega na enem izmed treningov Čez nekaj manj kot mesec dni se bodo na igriščih slovenskih nogometnih ligašev ponovno vneli zagrizeni boji za prvenstvene točke, ki bodo nekaterim prinesle uvrstitev v super ligo, drugim pa obstanek v „tolažQni" skupini. Med selekcijami, ki se že dlje časa marljivo pripravljajo na spomladanski start prvenstva, so tudi nogometaši Šmartnega, saj premora pravzaprav niti niso imeli. Po končanem prvem delu tekmovanja v Slovenski nogometni ligi — vzhod so se enkrat tedensko srečali pri rekreativni vadbi v telovadnici osnovne šole. Z rednimi pripravami pa so pričeli 15. januarja in od takrat dalje trikrat tedensko nabirali moči za čimboljšo telesno zmogljivost. Trener Feri Bencik in pomočnik Janko G s s Tretja zaporedna zmaga Elektre V četrtem kolu republiške košarkaške lige je šoštanjska Elektra doma premagala ekipo Zlatoroga iz Laškega z rezultatom 104:73. To je tretja zaporedna zmaga mlade ekipe iz Šoštanja, ki si tako utira pot k vrhu lestvice. Do sedaj so mladi košarkarji premagali ekipe Pomuija, Drave in Zlatoroga, poraženi pa so bili le v Ljubljani od Trnovega. V dosedanjih srečanjih je pokazal največ med starejšimi igralci Polovšak s svojo zanesljivostjo in rutino, pri mladih pa so se odlikovali Kafežič, Bukovič, Štaher in Hrovat, ki si prizadevajo z vsem srcem nadoknaditi izkušenost in doseči boljši plasman ekipe, kajti že v jeseni bo moštvo okrepljeno z igralci, ki služijo vojaški rok. Tekma z ekipo Zlatoroga je Elektro učvrstila na drugem mestu. Koše so dosegli: Horvat 2, Bukovič 7, Štefane 13, Jošt 12, Hliš 8, Polovšak 26, Kokolj 4, Breznik 6 in Kafežič 26. Naslednje srečanje igra Elektra v gos teh z ekipo Dravograda. Naj omenim, da se v teh mrzlih časih pripravljajo na novo sezono 1979 vse selekcije Elektre. To velja za žensko ekipo, ki prav tako tekmuje v republiški ligi. Ženska ekipa Elektre, že nekaj let nastopa v republiški liti in žanje lepe uspehe. Za letošnjo sezono se pripravljajo košarkaške še posebej marljivo. Že dve sezoni jih trenira Milan Hliš, poleg tega se je vrnilo v ekipo nekaj starejših izkušenih igralk, ki imajo za sabo že vrsto let tekmovanja v republiški ligi; to so Trobinova, Bajčeva in pa Natekova, ki bodo s svojim znanjem pomagale mladim igralkam na čelu s Kugoničevo, Breznikovo, Krof-lovo, Delopstovo, Kodrunovo, Velerjevo, Štefančičevo in Mravljakovo. Vsekakor jih čaka do začetka prvenstva, ki se začne v aprilu, še mnogo trdega dela, sadovi tega dela v teh mrzlih dneh pa se bodo pokazali na koncu sezone. R. N. Na državnem prvenstvu v streljanju s standardno zračno puško in pištolo v Zagrebu so se tudi velenjski strelci izkazali, saj so v konkurenci mladincev osvojili tretje mesto s 1080 krogi. Le za pet krogov so bili slabši od ekipe Splita, ki je osvojila zlato odličje. V ekipi Velenja so bili tokrat najboljši Miran Svetina s 364 krogi in s šestim osvojenim mestom v posamezni konkurenci. Nekaj slabša sta bila Darko Jazbinšek (358 krogov) in Vinko Trinkaus (358 krogov). Republiški prvak, član strelske družine Mrož Bogdan Slanšek pa tokrat ni imel mirne roke, saj je nastreljal le 316 krogov. Druga ekipa Mroža - RŠCje zasedla sedmo mesto (Džurdže-vič 340, Ibrazič 327). V konkurenci članov v streljanju s pištolo se je izkazal Rajko Srdič s 375 krogi in osvojil šesto mesto med posamezniki. Ostali člani ekipe (Zučko 361, Bola 369, Detel-bah 359). Kot ekipa so dosegli šesto mesto, kar pa je manj kot so pričakovali. V konkurenci puškašev je mladinec Slanšek nastreljal 362 krogov. Omeniti je treba še, da je Srdič s 375 krogi dosegel normo, oziroma naziv mednarodni mojster strelec". Z nekaterimi okrepitvami Skrbne priprave nogometne sekcije iz Šmartnega — Od 20. do 25. februarja v Kopru Tudi v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje namenjajo veliko skrb športno rekreativni dejavnosti svojih delavcev. Prav to je bil eden izmed razlogov, da so se vključili v tekmovanje „V zdravju je moč", v katerem poleg njih sodeluje še sedem slovenskih delovnih organizacij. Preteklo soboto sta v takšnem četrtfinal-nem srečanju v Rdeči dvorani v Velenju preizkusili moči ekipa TGO Gorenje in Meblo Nova Gorica. Tekmovanje je bilo izredno zanimivo in je pritegnilo veliko gledalcev, ki so seveda do zadnje igre na vso moč bodrili domačo ekopo. Srečanje je bilo namreč izredno razburljivo, saj je šele vleka vrvi, v kateri so bili močnejši Gorenj-čani, odločila zmagovalca. Za las, vendar zasluženo, so zmagali domačini. Ekipi sta tekmovali v trinajstih spretnostnih igrah, in sicer slalomu med vratci, štafetni tek z zračnico, iskanju udeleženca, metanju medicinke, v štafetnem teku (samokolnica, nošenje ...), preskakovanje kolebni-ce, dvigovanju ročke, igranju odbojke brez pomoči rok, merjenju predklona, vleki vrvi, obe ekipi pa sta druga za drugo pripravili še skrito igro. Po enemu tekmovalcu na vsaki strani pa so izmerili tudi utrip srca. To srečanje smo spremljali seveda tudi s fotoaparatom in ga takole ,,ujeli". Pokrovitelj tekmovanja sta mariborski 7D in Tovarna športne opreme JASA. di služenja vojaškega roka. Poleg tega so se pripravam selekcije Šmartnega priključili tudi R. Hudarin, R. Frangeš, Kregar in Gnezda, vsi trije igralci velenjskega Rudarja, ter Kurnik iz Šoštanja, ki bodo v spomladanskem delu nastopali za slovenskega ligaša iz Šmartnega ob Paki. Prvenstvo v Slovenski nogometni ligi se bo nadaljevalo 11. marca. J. KRAJNC Najprej so vozili slalom na suhem, in to v dvoje. Kljub temu, da bil par mešan, ni bflo lahko je. Enako Gorenj čani v V skriti igri, ki sojo gostje pripravili za domačine, so bili seveda ieri. Tekmovalca Gorenia sta se med to derito i aro oošteno Dret* Streljanje: Velenjčani tretji Tudi v dvigovanju ročke so imeli domačini Šele z vleko vrvi so si domačini pribo močnejšega tekmovalca zasluženo zmago Izredno razburljivo je bilo meijenje predklona, saj so to igro gostje izgubili le za 1 cm Številka 7 (469) - 23. februarja 197i PETKOV KULTURNI VEČER V VELENJU IN ŠOŠTANJU Drevi ob 17.30 uri bo_ v preddverju doma kulture Šoštanj, ob 19. uri pa v knjižnici Kulturnega centra Velenje, literarni večer, na katerem bodo nastopili mladi literati - dijaki Gimnazije Velenje, ki jih vodi mentorica Rozalija Čehova; KONCERT TEREZE KESOVIJE V soboto 24. 2. 1979 ob 17.30 uri bo v domu kulture v Šoštanju in ob 20. uri v domu kulture Velenje, nastopila znana pevka Tereza Kesovija. Pred-prodaja vstopnic vsak dan v knjižnici Velenje in pri Pernov-šek v Šoštanju. KONCERTNI ABONMA V sredo 28. 2. 1979 ob 19.30 uri bo v domu kulture Velenje koncert Simfoničneg; orkestra RTV Ljubljana. Diri gent bo Samo Hubad. RAZSTAVE V galeriji Kulturnega centra „Ivan Napotnik" Velenje je samo še prihodnji teden odprta retrospektivna razstava slik, ilustracij in ilustriranih knjig Gvidona Birollei v preddverju doma kulture Šoštanj pa razstava likovnih del članov Kluba šaleških likovnih umetnikov. Fantje so opet p postali dobre volje. Moči 0 se hitro vračale v izžeta ;lesa. . „Parir dni počitka, pa bomo opet odporni. Shujševalne ure jee bilo že dovolj," je dejal omancidir Gustl, Molkov Tone, oma t tam nekje pri Borovnici, kreppko potegnil iz kozarca, 1 je naato romal od ust do ust. teklennice in vrči s tepkovcem a se ] praznili. Plešivecc nas je »til. Najrarajši bi kar vsi ostali v tej rijazniii vasici. Kraji_ tod okoli ) bili i nezasedeni. Švabi so s svojimi silami obkroževali Paški Kozjak. Vedeli smo, da bomo vsaj teden imeli mir. Čez noč se bodo Švabi pregrupirali in z njimi bodo novi boji, prebijanje, juriši in smrt.. . Brigade so se počasi premikale po cesti v Velunjskemgrabnu v polni formactjt. Spredaj so korakale patrulje s komandantom Jermanom. Za majhnim ovinkom so se nenadoma oglasile puške. Patrulje so vžgale na skupino ,,Gebirgsjaegrov", ki so se valili po položni čistini proti nam. Zdelo se nam je, da imajo namen zale te ti se naravnost v našo kolono. Še toliko niso vsi utegnili, da bi potegnili vsaj puške z ramen. Hoteliso nas v svoji veliki gorečnosti in naglici zajeti kar z golimi rokami. Zagnali smo se naprej. Kurir Ludvik je pokleknil kar sredi ceste in pomeril na najbližnjega, ki se je valil po bregu, in sprožil. Priletel je naravnost v potok. „Na, tukaj imaš hudiča, ko tako rineš v nas!" je zarobantil. Bataljon je Švabe pokosil. Divizija je zavila s ceste na desno, v pobočju Graške gore. Morali smo biti skrajno previdni. Švabi so že vohali po tej strani. Pregrupacija njihovih čet je bila izvršena. Treba je bilo hiteti, da ne bomo prepozni, kajti vrhovi so morali priti v naše roke. Po hitri hoji v položnem hribovju smo nekaj minut v gozdiču počivali. Z vrhov je brisal mrzli sever. Snega je bilo v pobočju do podkolena. Bližali smo se vrhu, kjer je stala hiša. S komandantom Ronkom in njegovim namestnikom Jankom smo se približali in vstopili. Gospodinja nam je ponudila toplega, skoraj vrelega mleka: „Popijte, da si privežete dušo! Mleko vas bo ogrelo, vem, da ste potrebni." S hvaležnimi pogledi smo ji poplačali to dobroto. Otepali smo črn kruh in ga zalivali s toplim mlekom. Svabov na pogorju še ni bilo. Pri hiši niso vedeli o njih ničesar. Poslušali so pa že nekaj dni daljne odmeve topov in streljanje „mašinc" z kozjaške strani. Micka, mlado dekle, je pripomnila: „Tam je moralo biti vroče, ali ste bili tudi vi zraven? " Nlov kulturni dom v Nazarjah V Nazarjah bodo letos pričeli z izgradnjo novega doma gornjesavinjskih delavcev — Zelij^o oživiti kulturno dejavnost, ki je v zadnjih letih zaradi neustreznih prostorov povsem zamrla Večer klasiče glasbe Spogledali smo se in se nasmejali. „Tudi, tudi", je odgovoril Ronko. Danes smo pa že tukaj. Saj mogoče bo tudi po vaših vrhovih danes še vroče kljub mrzlemu krivcu." Lepo s no se gospodinji zahvalili in zagazili v žamete tik za hišo. Zgornji del Mislinjske doline je ležal pred nami kakor na dlani. V pobočju Pohorja je slonel SvJlj pod Turjakom. V višjih legah so čepeli raztreseni domovi Pohorcev. Tam gori nekje se je vrtel komandant Mičo s svojimi borci, ki so se bili prebili na Pohorje. Na pohorski strani je bil blažen mir. Ves dan ni počil strel. V nižini za hribom pa se je skrival SvMiklavž, oprt na Graško goro, nekdanja fara župnika Lam-preta Jožeta, ki je hodil z divizijo in opravljal posle verskega referenta. Više gori v.ozki dolinici pa smo videli kup hiš: Podgorje, rojstno vasico padlega partizana poročnika Rogine. Partizanski pesnik, narodni heroj Karel Destovnik Kajuh. Padel je v Šentvidu nad Zavodnjami leta 1944 v dvaindvajsetem letu starosti. Vse pogorje je molčalo od Doliča do Hude luknje pa preko sedel in slemen, njiv in planinskih pašnikov, preko Graške gore do Rdečnika, velike, gosposke kmetije, in do Sv.Du-ha. Molk je bil moreč. Niti glasu ni bilo slišati od nikoder. Hiše kakor zapuščene. Prebivalci so se potaknili po bajtah, ni jih bilo na spregled. Še iz dimnikov se ni valil dim kakor po navadi. Smrekovje in jelovje po gozdovih se je otresalo snežne odeje. V zrak je štrlelo vse temno-zeleno. Nijanse barv so se spreminjale do črnine. Le tu in tam je dvignil sever na košenicah oblak drobnega, snežnega prahu, ga zanesel med vrhovje dreves in ga na vejah odložil. Poča- si se je osipal snežni prah na tla. Sonce je radodarno pošiljalo svoje žarke na vse strani, v njih so se umivali vrhovi Graške gore in se pripravljali na težke trenutke. Graška gora — gora jurišev! Kolone so se pomikale proti vrhom, da zasedejo položaje. Na hribu so borci posedli pod drevje, kjer je bilo snega skoraj do kolen, da se spočijejo in naberejo novih moči za nadaljnji pohod, ki se nam je obetal še tisto noč. Proti niže ležečim kmetijam na mislinjsko stran so odšle obveščevalne patrulje. Med njimi so bili tudi „žicarji". Teh je bilo v vsaki četi rekaj. Nismo jih mogli odvaditi „žicanja", četudi gaje bil štab prepovedal. bivanja in mesto združevanja dela. Danes povsem dotrajani posvetni dom so v Nazarjah zgradili s prostovoljnim delom in je bil dolga leta središče dokaj razvejene kultur-no-zabavne dejavnosti. Slednja je v zadnjih desetih letih postopoma povsem zamrla. Prostori so namreč neuporabni, vse vrste javnih prireditev pa so v domu zaradi varnostnih razlogov že dolga leta prepovedane. Po temeljitem pregledu so v Nazarjah prišli do zaključka, da dom za obnovo ni primeren in ga je zato treba porušiti. V zadnjih šestih letih zavoljo tega v obnovo doma niso vložili niti dinarja in so sredstva, ki so v občini na voljo za to dejavnost, vložili v obnovo kulturnih domov po drugih krajih mozirske občine. V minulem letu so v Nazarjah končno poprijeli za delo. Lotili so se zbiranja sredstev in drugih potrebnih opravil. Potrebne dinarje bodo zbrali s samoprispevki občanov in združenega dela, svoj delež pa bodo prispevale še republiška in občinska kulturna skupnost, stanovanjska skupnost in banka. Delavci nazarskega GLIN-a in Gorenja - TOZD Mali gospodinjski aparati so v preteklem letu za izgradnjo doma že darovali zaslužek ene proste (delovne) sobote, v Nazarjah, pa pričakujejo, da bodo njihovemu zgledu letos sledili še drugI V letu 1978 so najprej pripravili idejni osnutek novega kulturnega doma gornjesavinjskih delavcev in zatem po temeljiti javni razpravi naročili izdelavo glavnega projekta. Dela tečejo h koncu in v Nazarjah, pričakujejo, da bodo z gradnjo pričeli najkasneje v maju letošnjega leta. Novi dom bodo postavili na isto mesto kjer danes še stoji prosvetni dom. Poleg dvorane za gledališke in filmske predstave s približno 300 sedeži, bodo v novem domu še prostori za delo krajevne skupnosti, knjižnica, klubska soba, prostori temeljne banke Velenje in stanovanje za hišnika. Predračunska vrednost dosega 10 milijonov dinar- V okviru koncertnega abonmaja in za izven bo v sredo 28. februarja 1979 ob 19.30 uri gostoval v domu kulture Velenje Simfonični orkester RTV Ljubljana. Pod vodstvom dirigenta Sama Hubada bo igral dela Uroša Kreka, Camille Saint-Saensa, George Bizeta in Aleksandra Borodina. Solist bo violinist Primož Novšak, koncert pa bo povezoval prof. Igor Andrejčič. Če bo publika zadovoljna bodo na koncu zaigrali še valček Johanna Straussa: Na lepi, modri Donavi... Po velikih uspehih, ki jih je Simfonični orkester RTV doživel doma in v tujini, bomo v sredo imeli priliko spoznati ga tudi v Velenju. Koncert toplo priporočamo vsem ljubiteljem klasične glasbe. Prosimo, da osnovne organizacije sindikata omogočijo obisk te kvalitetne prireditve svojim članom, saj je znano, da kdor samo enkrat prisluhne simfoničnemu orkestru, rad še z večjim umetniškim užitkom prisluhne tudi drugič... XIV. divizija na Graški gori 21. februaija leta 1944 Pretbivalci krajevne skupnosti Nazaijje so se skupaj z delavci v temeljnih organizacijah Gorenja - GILIN Nazarje v preteklem letu oodločili za izgradnjo več-ttamernske stavbe v tem kraju. Svoja prizadevanja so združili iredvssem v želji, da bi na tem )odroočju pridobili dom, ki bi jrebmalcem bližnje in daljne >kolic:e po dolgem času zopet »mogeočil doživljanje in izraža-ije ikul turnega izročila. Že dosedanji uspehi pri zbiranju sredstev so dokazali tesno povezanost združenega dela in krajevne skupnosti, kar je tudi sicer ena bistvenih sestavin delovanja našega samoupravnega sistema. Bodoči kulturni dom gornjesavinjskih delavcev bo širom odprl vrata vsem in vsakomur, saj se v Nazarjah v polni meri zavedajo nesmiselnosti postavljanja meja med delavci glede na mesto njihovega IDanes poslopje še stoji, kmalu pa bo slika le še spomin 10l\= -H Številka 7 (469) - 23. februarja 197\ Vodooskrba v Zadovoljevanje potreb po pitni vodi v občini Velenje je bilo v lanskem letu že dokaj kritično, saj je primanjkovalo povprečno letno okoli 30 % potrebnih količin vode. V mesecu novembru in decembru pa se je procent potrebnih količin povečal na skoraj 50 %, kar je tudi razumljivo, če vemo, da je v tem času zabeleženo 100-let-no sušno obdobje. Letno bi potrebovali približno 15 % novih količin pitne vode, da bi zadovoljevali potrebe novih porabnikov in naraščajočo specifično porabo na prebivalca. Zaradi tega smo morali močno omejiti porabo vode, kar je pomenilo večurne prekinitve dobave vode potrošnikom. Zaradi pogostih prekinitev pri dobavi vode - tudi dvakrat na dan - je v vodovodni mreži podtlak, ici lahko potegne v vodovodno mrežo vsakršno nesnago. Tako se lahko zgodi, da stanovalcu, ki ima v polni kopalni kadi cev s tušem, potegne vso vsebino kadi v vodovodno mrežo. Nekaj podobnega se je zgodilo 5. 2. 1979 v Šoštanju, ko so zaradi podtlaka v vodovodu in neustreznih instalacij pri Galipu vdrla strupene kemikalije v vodovod. Vodovodna mreža ima vedno tudi precej točk, kjer pušča vodo (defekti, stare cevi itd.) — v velenjskem vodovodu zgubimo tako cca 12 % vode. Zaradi omenjenega moramo, v času redukcij še posebno, dodajati popolnoma neoporečni vodi, ki odhaja iz vodohrama, klor. Ta klor uničuje bakterije, ki prihajajo v vodovodno mrežo in ta klor tudi posebno močno čutijo ob redukcijah uporabniki vode. Vodovodni sistem je zgrajen tako, da se ob normalnih pogojih potrošniki oskrbujejo z vodo direktno iz glavnih vodo-hramov na Konovem, kjer je maksimalna gladina vode na koti 452 M.N.V., ostali pa preko naprav za prečrpavanje vode. Zaradi uporov vode v cevovodih, ki so odvisni od porabe vode, preseka in dolžine cevovodov, se uporabna višina močno zmanjša. Zato so v višjih stanovanjskih objektih vgrajene naprave, ki od določenega nadstropja naprej prečrpavajo vodo. Te naprave so v upravljanju hišnih svetov oziroma stanovanjskega podjetja. Za ostale višje ležeče soseske pa so vodohrami na različnih kotah od 475 M.N.V. do 510 M.N.V., do katerih vodo črpamo. Te soseske so Konovo, Podkraj, Kavče, del Bevč in del nove zazidave v Šalek-Gorici. Za to novo zazidavo je v letu 1978 bil zgrajen vodohram nad Starim gradom na višini 485 M.N.V. Pri izgradnji vodohrama je bilo potrebno izkopati zemljo do globine 6 m in so s tem bile presekane ustaljene poti vode. Zaradi tega je bila napravljena drenaža okoli vodohrama, da zbira površinske in podtalne Ob pravem času in na pravem mestu: — pohištvo vseh vrst, talne obloge, svetila, preproge, gradbeni material, stavbno pohištvo, lesni polizdelki, keramika. Vse to in še potrošniško posojilo pri LESNINI v novem prodajnem centru v Levcu. Za prijetno in ekonomično pomivanje posode — tekoči ali praškasti Cet s svežino limone. Vaša posoda bo bleščeče čista, roke pa obvarovane pred izsušitvijo. Cet — sodobna gospodinjska pomočnica. Cet — Zlatorog Maribor. Lesk kristala — Kristal vrhunske kakovosti, modernih oblik . . . — Kristal Zaječar — Primerne cene — Dekorativni izgled KRISTAL ZAJEČAR iskra Corona — novi Iskrin štedilnik, je izrazito sodoben, praktičen in lep gospodinjski aparat. občini Velenje vode na tem predelu. Morda se zaradi tega širijo govorice, da pušča vodohram, vendar to ne drži, ker je bil pred uporabo napravljen preizkus vodotesno-sti in je bila potrjena vodotes-, nost vodohrama. V letu 1979 bi potrebovali za normalne potrebe že približno 280 sekundnih litrov vode, zajetih pa je 180 sekundnih litrov minimalne izdatnosti. Manjko znaša 100 sekundnih litrov vode. V minimalni količini vode je zajetih tudi 40 sekundnih litrov triadne vode, ki pa ji kvaliteta vpada in je vprašanje uporabnosti. Zadovoljevanje potreb bo v tem letu tako odvisno predvsem od vremenskih razmer in uspešnosti zajemanja novih virov vode. Vsekakor pa moramo še računati v letu 1979 na neredno dobavo zaradi manjkajočih količin vode. PODRAVKA JUHE V KOCKI imajo veliko biološko in kulinarično vrednost. Njihova uporabnost pri pripravi slanih jedi je vsestranska, od predjedi, juh, omak, testenin, jedi iz riža do krompirja in mesnih jedi, enolončnic itd. S PODRAVKA KOCKO JE JED BOGATEJŠA IN OKUSNEJŠA! PREGLED KULTURNEGA UTRIPA Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Moziije se zavzeto pripravlja na letošnjo prireditev Naša Beseda. Pri tem je mladim letos prvič v pomoč tudi zveza kulturnih organizacij. Prejšnja leta so se mladi pri organizaciji te prireditve, osamljeni v svojih prizadevanjih, srečevali s številnimi nepotrebnimi težavami, letos pa se jim bodo vendarle izognili. Namen Naše besede je vsekakor pregled kulturnega utripa mladih v vseh sredinah, v katerih živijo in delajo. Na razpis so se že prijavile številne ekipe, kar prejšnja leta prav tako ni bil primer, prireditev pa bodo s svojim nastopom popestrili še mladi iz pobratene občine Čajeti-na. J.P. Samoupravna interesna komunalna skupnost občine Velenje — odbor za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč razpisuje na podlagi 34. čl. Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list S RS št. 7/77) JAVNI NATEČAJ za oddajo^stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš v soseski „Šalek — Gorica I. faza" ter v soseskah Gaberke in obrtna cona Selo. Za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš se oddaja stavbno zemljišče v soseski Šalek — Gorica I. faza ter v soseskah Gaberke in obrtna cona Selo in sicer naslednje parcele: 1. Za gradnjo vrstne hiše tipa „Terasa I" v soseski Šalek — Gorica: - gradb. št. 61 v izmeri 175 m2 - gradb. št. 62 v izmeri 182 m2 2. Za gradnjo stanovanjske hiše z obrtno delavnico v soseski obrtna cona Selo Velenje: - gradb. št. 3 v izmeri 978 m2 3. Za gradnjo montažnih individualnih stanovanjskih hiš v soseski Gaberke: - gradb. št. 25 v izmeri 432 m2 - gradb. št. 26 v izmeri 419 m2 Pogoji natečaja so naslednji: 1. Izklicna cena za stavbno zemljišče znaša 60,00 dinarjev za m2 zemljišča in se mora plačati v roku 8 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 12 % zamudne obresti. V tej ceni je že zajeto plačilo prometnega davka ter stroški zemljiško-knjižnega prepisa. Uspeli ponudniki morajo podpisati pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v roku 3 dni po prejemu obvestila, sicer se smatra, da niso interesenti za stavbno parcelo ter jim zapade varščina v korist odbora. Z Stroški komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča v soseski Šalek - Gorica s stroški glavnega sekundarnega toplovodnega omrežja znašajo za gradbeno parcelo štev. 61 in 62 din 140.824,00 ter jih mora uspeli ponudnik poravnati v roku 30 dni po podpisu pogodbe, sicer se zaračunajo 12 % zamudne obresti. 3. Stroški za delno komunalno opremljenost stavbnega zemljišča v soseski Gaberke znašajo 44.095,00 dinarjev ter se morajo poravnati v roku 30 dni po podpisu pogodbe, sicer se zaračunajo 12 % zamudne obresti. V plačilu delnega komunalnega prispevka so zajeti stroški urbanistične dokumentacije z glavnimi projekti komunalnih naprav za sosesko ter cesta v makadamski izvedbi. Vse manjkajoče komunalne naprave v tej soseski bremenijo investitorje I same. 4. Ocenjeni stroški komunalne ureditve za stavbno zemljišče v obrtni J coni Selo znašajo za gradbeno parcelo št. 3 150.000,00 dinarjev ter { se morajo poravnati v roku 30 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo 12 % zamudne obresti. ' 5. Uspeli ponudniki morajo pričeti z gradnjo stanovanjskih hiš najkasneje v roku 6 mesecev ter končati v 3 letih po podpisu J pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, sicer se pravica uporabe J tega zemljišča vrne SI KS — odboru. 6. Interesenti morajo najmanj 1 dan pred začetkom javnega natečaja vplačati varščino v znesku 8.000,00 din na račun štev. 52800-662-33028 - Komunalna skupnost občine Velenje -urejanje zemljišča z oznako, da je varščina. Na isti račun se opravijo tudi vsa ostala plačila v zvezi s plačilom odškodnine za zemljišče in odškodnine za komunalni prispevek. Brez potrdila o vplačani varščini, se ponudnik ne more udeležiti natečaja, z eno vplačano varščino pa lahko ponudnik kandidira le za eno parcelo. Varščina se ob neuspeli ponudbi vrne, ob uspeli pa zadrži in vračuna v plačilo odškodnine za stavbno zemljišče. V primeru, da ponudnik na natečaju uspe, kasneje pa od ponudbe oz. gradnje brez upravičenega razloga odstopi ali se ne drži razpisnih pogojev natečaja, mu zapade varščina v korist SIKS — odbora ter izgubi pravico uporabe stavbnega zemljišča. 7. V primeru, da je za eno gradbeno parcelo več interesentov, se smatra, da je boljši ponudnik tisti, ki ponudi višjo odškodnino za pravico uporabe stavbnega zemljišča. 8. Vse stroške v zvezi z gradnjo na oddanih parcelah (davek na promet s kmetijskimi zemljišči, lokacijsko in gradbeno dovoljenje, hišni priključki itd.) nosijo investitorji sami. Javni natečaj bo dne 14. 3. 1979 ob 16. uri na Zavodu za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16, v sejni sobi. Vse informacije v zvezi z oddajo stavbnih zemljišč lahko dobijo interesenti na zavodu za urbanizem Velenje v uradnih urah. Velenje, 2^ "». 1979 center NOVI SKANDINAVSKI PROGRAM LESKO •NOVI! PROGRAMI POHIŠTVA # KOMPLETNA' STANOVANJSKA OPREMA GRADBENI MATERIAL • STAVB NO £ POHIŠTVO • POLIZDELKI UGODNI KREDITNI POGOJI ZA PREVOZ BLAGA POSKRBLJENO 30 Števiilka 7 (469) - 23. februarja 1979 vas obveščevalec koledar tek,, 23. februar — Marta ibot;a, 24. februar - Matija jdeljja, 25. februar - Aleksan-er onedleljek, 26. februar - Ma-Hda 'orek., 27. februar - Pust reda,, 28. februar - Roman etrtek, 1. marec - Albin ZDRAVSTVENI DOM VELE-HE: !3. 2.. 1979 od 7. do 20. ure dr. »laja INatek .3. 21. 1979 do 20. dr. Pavle Jrošeklj tt. 2.. 1979 do 7. ure dr. Pavle JrošeHj 4. 21 1979 od 7. dr. Valter Hrtovvšek 6. 2.. 1979 do 7. ure dr. Valter Hrtovvšek 6. 2,. 1979 od 7. do 20. ure dr. van HCralj 6. 2.. 1979 od 20. dr. MajaNa-ek 7. 2.. 1979 do 7. ure dr. Maja 4atek: a*''l6or o •' OBN2, Velenje. fS'STILNA Volk Plešivec zaposli ikoj naiatakarico. PRODDAM novo hišo z gospodar-kifti pooslopjern in nekaj zemlje. In-armacicije v gostilni Volk. Plešivec. OBVVEŠCAM vse, ki bi posodili enar a ali karkoli mojemu možu Iva-u Brininovšek iz Ljubije 65, Mozirje, a ne { ptevzamem nobene odgovor-osti za;a vračilo. Žena Milica. KUPIP1M hišo do IV. faze v Vele-ju ali l bližnji okolici Velenja. Plači-) v go>otovini. Naslov v uredništvu. KUPIPIM pletilni stroj. Ponudbe na aslot:'!:'Brunšfek Jožica, Ložnica 17 relenjeje, aTi telefon 850-110. NAPRODAJ je hiša z vrtom v Šoštanju. Naslov v uredništvu. MLADA uslužbenka, Slovenka, išče sobo v Šoštanju ali Velenju. Naslov v uredništvu. UGODNO progam „Spačka", letnik 1973. Dušan Sopolšek, Dušana Kvedra 15, Velenje (telefon 852-511). Na podlagi 6. in v zvezi z 8. členom pravilnika o delovnih razmerjih komisija za delovna razmerja Trgovske delovne organizacije „SAVINJA" Mozirje po sklepu seje z dne 15. 2. 1979 OBJAVLJA prosta dela in naloge za: 3 prodajalce živilske stroke, 1 prodajalca tehniške stroke Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje zahteve: — da so KV trgovski delavci — da za kandidate, ki žele delati z živili ni zdravstvenih zadržkov za delo z živili. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev sprejema splošna služba Trgovske delovne organizacije „Savi-nja" Mozirje. Delo bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas za prodajo blaga v eni od poslovalnic delovne organizacije. O rezultatu prijave na objavo bo vsak kandidat pismeno obveščen v 15 dneh po objavi. ZAHVALA C Qb mnogo prerani boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega s sina, brata in vnuka FRIDOTA PURNATA strojnega tehnika s KINO ŠMARTNO OB PAKI 23. 2. - petek ob 19 uri ELITNI MORILEC - ameriška kriminalka 27. 2. - torek ob 19 uri KERRI - ameriški (vstopnice 20,00 din) KINO TOPOLŠICA 24. 2. - sobota ob 16 uri BOBBY DEERFIELD - ameriška ljubezenska drama AVTOMOBILISTI Montiramo radijske sprejemnike, ineglenke, vzvratne luči, Doprav-Ijamo vso avtoeloktriko na vozilih, polnimo in kontroliramo akumulatorje. AVTOELEKTRO SERVIS, JANEZ PELKO, DUŠANA KVEDRA 12. REDNI KINO VELENJE 23. 2. - petek ob 17.30 in 19.30 IZJEMEN DAN - ljubezenski italijanski 24. 2. - sobota ob 16., 17.30 in 19.30 KERRI - ameriški (vstopnice 20,00 din). Režija: Brian de Palma. Igrajo; Sussi Spaček, Poper Laurie 25. 2. - nedelja ob 16., 17.30 in 19.30 KERRI - ameriški (vstopnice 20,00 din) 26. 2. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 ELITNI MORILEC - ameriška kriminalka. Režija^Sam Peckin-pah. Igrajo: James Cazn, Robert Duvall 27. 2. - torek ob 17.30 in 19.30 ELITNI MORILEC - ameriška kriminalka 28. 2. - sreda ob 17.30 in 19.30 ZA ENO NOC LJUBEZNI - španski. Režija: Pilar Miro. Igrajo: Emi-lio Gutierrez Caba, Frideric De Pasquale 1. 3. - četrtek ob 17.30 in 19.30 ZA ENO NOČ LJUBEZNI - španski KINO DOM KULTURE 26. 2.' - ponedeljek ob 20 uri BOBY DEERFIELD - ameriška ljubezenska drama. Režija: Sydney Poliack. Igrajo: Al Pacino, Marthe Keller KINO ŠOŠTANJ 24. 2. - sobota ob 19.30 BOBBY DEERFIELD - ameriška ljubezenska drama 25. 2. - nedelja ob 17.30 in 19.30 ELITNI MORILEC - ameriška kriminalka 26. 2. - ponedeljek ob 19.30 KERRI - ameriški (vstopnice 20,00 din) 28. 2. - sreda ob 19.30 ZA ENO NOC LJUBEZNI - španski rudarsko elektroenergetski kombinat ^■^B velenje Kadrovsko-socialni sektor Komisija za delovna razmerja pri TOZD KIG OBJ A VLJA dela in naloge: BRUSILEC Pogoji: - KVali PK brusilec — zaželene delovne izkušnje pri brušenju orodij Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v 15 dneh po objavi na naslov: Kadrovsko-socialni sektor REK Velenje, Rudarska 6. Delo za nedoločen čas Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku objavljenega roka. Srečno! OZD Industrija usnja Vrhnika TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ RAZPISUJE javni natečaj za prodajo: Kombibusa Zastava 1300 T, leto izdelave 1974, štev. reg. mest 7+1, prostornine 1295 ccm in moči 48 KM, s 67.000 prevoženimi kilometri. Izklicna cena je 20.000,00 din. Prometni davek plača kupec. Možnost ogleda kombibusa vsak dan v dopoldanskem času v avtoparku prodajalca. Licitacija bo v sredo, dne 28. 2. 1979 v sejni sobi prodajalca, in sicer ob 10. uri za družbeno pravne osebe oziroma ob 11. uri za civilno pravne osebe, ki morajo vplačati pri blagajni, pred licitacijo, kavcijo v višini 10 % vrednosti izklicne cene vozila. Po prodaji pa mora kupec plačati kupnino s prometnim davkom v celoti. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in dedka JOŽETA VOHA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Enako se zahvaljujemo duhovniku, govornikom, pevcem in Gasilskemu društvu Šentilj. Posebno se zahvaljujemo upravniku splošne bolnice Slovenj Gradec in vsemu zdravniškemu osebju. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame in stare mame MARIJE ŠERDONER iz Topolšice se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ob težkih trenutkih. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju internega oddelka v Topolšici za večkratno zdravljenje. Posebna zahvala pa dr. Bogdanu Menihu, ki ji je ob najhujših trenutkih lajšal bolečine. Lepo se zahvalimo tudi številnim darovalcem cvetja, pevcem, govorniku in duhovniku za opravljen obred in govore in vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Franc, hčeiki Mira z možem Petrom, Vida z možem Rajkom ter vnukinji Damijana in Irena \ „ERA" VELENJE Trgovska in proizvodna delovna organizacija n.sol. TOZD VELEPRODAJA n.sol.o Šaleška 19, Velenje Delavski svet razpisuje po 133 in 134. členu statuta TOZD Veleprodaja prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA W m S Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori^ izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visoko, višjo ali srednjo izobrazbo, — da imajo najmanj dve, tri oziroma pet let delovnih kušenj na podobnih delih in nalogah, — da imajo ustrezne moralnopolitične vrline, ki se izražajo m: odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovornosti do dela, do delovnih ljudi in v osebni poštenosti, — da predložijo program razvoja TOZD. Mandat individualnega poslovodnega organa traja 4 leta. Pismene prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z oznako „za razpisno komisijo" v 20. dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 21. dneh po zaključku razpisa. XXX Poleg tega objavlja komisija za delovna razmerja TOZD Veleprodaja naslednja dela in naloge: 1. VODENJE PROIZVODNE ENOTE V NOVO USTANOVLJENI TOZD PROIZVODNJA Pogoj: VK delavec kovinske smeri in 2 leti delovnih izkušenj 2. VODENJE p. e. KERAMIKA GORENJE Pogoj: VK delavec trgovske stroke in 3 leta delovnih izkušenj 3. Pomoč pri vodenju p. e. KERAMIKA GORENJE Pogoj: K V delavec trgovske stroke in 2 leti delovnih izkušenj 4. Finančna in materialna dela v knjigovodstvu v novo ustanovljeni TOZD Proizvodnja Pogoj: Srednja šolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 2 leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje za objavljena dela in naloge se bo sklenilo za nedoločen čas. Poskusno delo traja dva meseca. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Delovne organizacije „ERA" Velenje, Kersnikova 1, najkasneje 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v 21 dneh po zaključku razpisa. VELENJE organizira INTENZIVNI ZAČETNI TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA v najsodobnejšem jezikovnem laboratoriju Gorenje—Koer-ting. Tečaj se prične v ponedeljek, 26. februarja ob 18. uri. Tečajnina je 1.950,00 din. Podrobnejše informacije in vpisovanje v tajništvu Elektro-kovinarske šole RŠC, telefon 850-422. ■ i ! i i i I ZNAMKA i L______i UREDNIŠTVO IN UPRAVA NAS CAS" INFORMATIVNI CENTER VELENJE Titov trg 2 63320 VELENJE NAROČILNICA Nepreklicno naročam tednik „Naš čas" od naprej Pošiljajte ga na naslov: (priimek in ime)........................ (ulica)............................... (poštna številka in pošta)..................... Datum............................... (lastnoročni podpis) nama velenje V teh predpustnih dneh se pred izložbami maskami najnge ustavljajo naši malčki; in nik; kor se ne morejo odločiti, katera je najlepša Spomenik domačemu pesniku Prepletene poti uveljavljanja dohodkovnih od- V soboto so se v prostorih velenjske Name zbrali na srečanju „novi" abrahamovci - letnik 1928. Ker nosov. Tudi in predvsem se težavam na tem je 50. obletnica izredno pomembna, če že zaradi drugega ne, vsaj zaradi lepe okrogle številke, je bilo področju niso mogli izogniti niti izdelovalci iver- treba ta dogodek tudi ovekovečiti. nih plošč. V dneh kulturnega tedna v Gornji Savinjski dolini so v Mozirju odkrili spominsko ploščo domačemu pesniku, publicistu in narodnjaku 2igi Laykaufu V splet prireditev ob letošnjem kulturnem prazniku občine Mozirje je sodila tudi otvoritev spominske plošče pesniku in narodnjaku Žigi Laykaufu. Spominsko obeležje so odkrili v Mozirju, vgradili pa so ga v pročelje hiše, v kateri je pesnik živel in delal. In kdo je pravzaprav bil Žiga Laykauf? Rodil seje leta 1868 v Mozirju. Njegov oče je bil takratni mozirski kirurg zato so bile sinu dane vse možnosti za izobraževanje. Mladi Žiga je želel postati živinozdravnik. Gimnazijo je najprej obiskoval v Celju, maturo pa je opravil v Beljaku. Vpisal se je na dunajsko živino-zdravniško šolo, ker pa za študij ni bil najbolj ogret je stopil v,-stan odvetniških uradnikov. Najprej je služboval v Ljubljani in se tam tudi poročil, kasneje pa se je preselil v Mozirje. Tuje najprej urejeval arhiv takratne trške občine, bil je tudi njen tajnik, kasneje pa je služboval na izpostavi celjskega glavarstva. Umrl je v Mozirju leta 1938. Že v svojih prvih dijaških pesmihjje največ opeval trpljenje slovenskega ljudstva pod tujimi gospodarji. Kasneje so na velik odmev naletele zlasti brambovske pesmi, v katerih ni skrival svojega prepričanja in jih je zato podpisoval s psevdonimom. Teh je največ zložil konec prejšnjega in v začetku tega stoletja in je v nekaterih izmed njih že govoril o združitvi južnih Slovanov in o drugih, za tiste čase prevratniških idejah. Takoj po izbruhu prve svetovne vojne so ga avstrijske oblasti obsodile veleizdaje in ga odgnale v deželne zapore v Gradec. Po vrnitvi iz zapora je ostal v Mozirju in vsa leta vneto pesnil. Svoje stihe je objavljal v Slovenskem narodu, Prijatelju, v Slovenki in v Slovenskem gospodarskem koledarju. Pri svojem ustvarjanju nikoli ni pozabil svoje ožje domovine in je zato v številnih pesmih opeval lepote Gornje Savinjske doline. Ena med njimi je namenjena Logarski dolini in v njenih zadnjih kiticah pravi takole: Kot v dolu jezero temno kjer bajne lilije cveto, tako ležiš tu vrh planin, najlepša gorskih ti planin. V kraljevi kroni ni vkovan smaragd tako bleščeč, krasan kot mični ta planinski svet, v zelenje ves in cvet odet. Ponosno nate zre oko, srce pa vriska mi glasno: pozdravljen cvet in kras planin in ti najlepša vseh dolin. V slovenskem biografskem leksikonu, kije izšel leta 1936, ga najdemo kot pesnika, publicista in prevajalca. Bil je namreč tudi sourednik časopisa Delavec, v katerem se je zavzeto boril proti takratnim socialnim krivicam, gospodarskemu izkoriščanju in ponemčevanju. Prav tako je pomemben kot kronist, pri pisanju različnih kronik pa se je lotil tudi prevajanja. V slovenski jezik je prevedel veliko pesmi šmihelskega rojaka Florijana Vodovnika in veliko listin, ki pričajo o zgodovini Mozirja in Gornje Savinjske doline. Precej je sodeloval z drugimi slovenskimi pisci svojega časa in največ z urednico Slovenke Zofko Kvedrovo, kiji je tudi namenil eno svojih del. Pri svojem delu seveda vedno in povsod ni naletel na pravo mero odobravanja, zlasti so njegovo delo omalovaževali nazadnjaški krogi malomeščanstva in tem klevetnikom je namenil naslednje vrstice: Vedno svoje je zijalo nosilo na sejm budalo, pesnika pa je bog ustvaril in z modrostjo ga obdaril, da ne poje le domovju kakor ščinkovec v grmovju, da posveti z lučjo v mrak kjer šopiri se - bedak. J. P. Žiga Laykauf v krogu svoje družine Na pustno nedeljo, 25. februarja, bo iz starega Velenja ob 13. uri krenil pustni karneval ter po Celjski, delu Kidričevi in Šaleški cesti prišel pred Rdečo dvorano, kjer bodo pripravili šaljiv program Po štiriletnem premoru bo v letošnjem pustnem času razposajeni velenjski karneval spet razveseljeval občane naše doline in številnih drugih krajev bližnje in daljnje okolice. Na pobudo Turističnega društva Velenje, krajevne skupnosti Staro Velenje in mnogih drugih občanov se je organizacijski odbor odločil, da oživi prireditev, ki smo jo v Velenju v teh letih zelo po- grešali Organizator se je potrudil, da bo v karnevalski povorki, ki bo po ulicah Velenja potovala na nedeljsko pustno popoldne, prav za vsakega nekaj, kar pa naj do pustne nedelje ostane skrivnost. Karneval se bo lotil vseh tem, ki so bile aktualne v zadnjih letih, ilustrirali pa jih bodo z dvaindvajsetimi objekti, 150 maskiranimi sodelavci, god- Velenjski planinci množično na Stol Koordinacijski odbor planinskih društev občine Jesenice prireja vsako leto pohod na Stol v spomin na junaško bitko Cankarjeve čete na vrhu Malega Stola 20. februarja 1942, v kateri je padel partizan Jože Koder. in Franc Konobelj - Slovenko ter Franc Ojsteršek, kot prvi Velenjčan. Ob povratku s ture je bila pred karavlo nad Valvazorjevo kočo spominska slovesnost, na kateri so se udeleženci z enominutnim molkom poklonili spominu na padlega Jožeta Kodra ter pred nedavnim preminulega tov. Edvarda Kardelja, soprogi tovariša Kardelja pa so poslali sožalno brzojavko. A. KUZMAN Franc Ojsteršek Prvi pohod so organizirali pred 14 leti s skromno udeležbo 51 planincev, množičnost pa je iz leta v leto rastla in lani so na 13. pohodu že zabeležili 4.500 udeležencev. Tudi letos kljub slabemu vremenu udeležba ni bila dosti manjša od lanske. Zaradi sneženja v prejšnjih dneh in nevarnosti plazov pa so organizatorji pohod preusmerili namesto na vrh Stola, preko Žirovniške in Doslov-ške planine ter ob povratku mimo Zabreške planine nazaj na Valvazor-jev dom. Planinci iz Velenja so že nekaj let najštevilnejši med tistimi udeleženci, ki prihajajo iz štajerskega konca. Tudi letos je bilo tako. Nad devetdeset se jih je prijavilo za pohod v pisarni planinskega društva. Za večkratno udeležbo podeljuje organizator bronaste, srebrne in zlate značke, zadnje za 5-kratno udeležbo na pohodu. Daje udeležba velenjskih planincev že tradicionalna, priča podatek, da so njihovi člani dobili že 24 zlatih značk ter dvakrat toliko srebrnih, za tri pohode. Za 10-kratno udeležbo pa organizator daje posebno diplomo in plaketo. Letos stajo prejela tudi udeleženca bitke pred 37 leti Ivanka Kožar VISOKO ODLIČJE ZA KAJUHOVO ŠOLO Na" Kajuhovi šoli v Šoštanju že vrsto let zelo uspešno deluje pionirski odred, ki nosi tako kot šola ime po domačinu partizanskemu pesniku in narodnemu heroju Karlu Destovniku Kajuhu. V okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika so pred dnevi na šoli pripravili prisrčno slovesnost, na kateri so pionirskemu odredu podelili zlato plaketo Zveze prijateljev mladine Slovenije. To najvišje republiško priznanje je bilo pionirjem podeljeno za opravljene naloge tekmovalnega programa jugoslovanskih pionirskih iger, ici je potekalo od leta 1976 do 1978. Vsa dejavnost pionirskega odreda je potekala na najrazličnejših področjih pod geslom: Narava -zdravje — lepota. Da so pionirji te šole dobili to najvišje zlato republiško odličje, gre zasluga številnim učiteljem šole, še posebej pa dolgoletni mentorici pionirskega odreda Jožici Perhavc in ravnatelju šole Karlu Kordešu, znanemu kulturnemu delavcu in predsedniku društva prijateljev mladine Šoštanj. V. KOJC „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, ^izdaja Center za informiranje, propagando m založništvo Velenje, Velenje, Titov trg 2,p.o. ,,NAS ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠALESKI RUDAR", kot tednik pa izhaja ,,NAŠ CAS" od 1. januarja 1973 na-i prej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 180 dinarjev (za inozemstvo 360 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava CŽP ..Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskana ,.Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za ,,NAS CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. bo na pihala in drugimi, ki bodo sodelovali v karnevalskem pohodu. Vesela druščina pustnih šem bo krenila na mestni obhod pojutrišnjem, v nedeljo 25. februarja ob 13. uri z Majerhol-dovega dvorišča v starem Velenju po Celjski cesti in delu Ko roške, nato pa se bo za kratek čas ustavila pred tržnico. Od tu bodo pot nadaljevali po Kidričevi in Šaleški cesti do prostora pred Rdečo dvorano. Tam bodo predstavili vse objekte, kijih bodo vozili v koloni in prebrali seveda tudi kroniko, ki bo povedala marsikaj zanimivega o dogodkih minulega leta. Letošnji karneval so v veliki meri podprle tudi številne gospodarske in druge organizacije, ki so z različnimi prispevki popestrile veselo pustno prireditev. Prireditelji pričakujejo to nedeljo v Velenju več tisoč obiskovalcev iz Velenja ter liških krajev in zatrjujejo, da letošnji karneval, kije eden večjih doslej, prav vsakega vil v dobro voljo. RAZSTAVA ŽENSKIH ROČNIH DEL Dela za razstavo ženskih rol nih del bodo sprejemali v galer ji Kulturnega centra ,,Ivan Ni potnik" Velenje do 28. \ 1979. Ob otvoritvi razstave, ki bo sredo 7. marca 1979 ob 19. u (in ne v petek 2. marca 197 kot je bilo napovedano) bo okviru komornega abonmaj koncert sovjetske violinistk LIANE ISAKADZE in piani! ke Tatjane Sarkisove. Vse žei ske imajo na koncert pra vstop.