in pom enu poznoantičnih refugijev Rif- nika in Ajdovskega gradca nad V ranjem . S tem bi bilo célo poglavje o pozno- antičnem času v N oriku bistveno dopol­ njeno in zaokroženo. R ifnik in V ranje bi s tem dobila m esto v sintetičnem delu, k o t jim a gre. Tako je p a to naloga, ki čaka bodoče raziskovalce. Ire n a Sivec-R a jterič H arald vo n P e trik o v its, Beiträge zur römischen Geschichte und Archäologie, 1931 bis 1974. (B eihefte der B onner Jah r­ bücher, B and 36) B onn: Rheinland-Ver­ lag GMBH, 1976, velika 8», 667 str., ilu­ stracije, načrti. Avtor je bil ravnatelj Porenskega de­ želnega m uzeja v B onnu in je leta 1974 šel v pokoj. U stanova, ki jo je bil vodil, se je v želji, da se m u oddolži za trud, ki ga je posvetil n jen em u razvoju, odlo­ čila, da m u nam esto običajnega »zbor­ n ik a v čast« izda izbor njegovih najvaž­ nejših del. S tem ni n ared ila usluge zgolj piscem zbornikov, m arveč predvsem vedi in nam vsem. Oživila je sestavke, ki so pogosto odročno objavljeni in jih razi­ skovalec zato včasih prezre; in nam dala v elegantno oprem ljeni knjigi v roko vse, k a r je ju b ilan t važnega napisal, in tudi njegovo bibliografijo. Pogrešam dvoje. Prvič, da nekaterih svojih študij bibliografsko in tem atsko ni ažuriral; drugič, d a delu ni priključen indeks. Seveda sm o zadovoljni tudi s tem , k ar smo dobili, posebej še mi. Pozabiti nam reč ne sm em o, da je avtor doštudiral n a D unaju, d a se je mnogo u k v arjal s problem atiko Norika, Pano­ n ije in Dalm acije, k o t kažeta tudi v tem izboru ponatisnjeni štu d iji iz V jesnika za arheologiju i h isto riju dalm atinsku te r iz Arheološkega vestnika, da je bila njegova neobjavljena (a v rokopisu dostopna) disertacija posvečena tem u p ro sto ru in je nosila naslov Z u r R eligionsgeschichte d e r A drialänder in rö m isc h er Z eit (Diss. W ien 1933). N ekatere v disertaciji načete tém e ga še danes zanim ajo, kot včasih pove v zasebnem pogovoru. Ob izredno p estri vsebini, k jer n aj­ dem o skoraj za vsako raziskovalno sm er nekaj zanim ive snovi, naj opozorim predvsem na članke s problem atiko, ki je nam bližja. S pridom bom o brali poro­ čila o izkopavanjih, tako na prim er tem p lja Izide-Noreje iz k ra ja H ohenstein v dolini Glane n a K oroškem . V knjigi n ajdem o nekaj za naša obm očja važnih epigrafskih doprinosov. V enem od njih je odlično rešil okrajšavo na Coelijevem nagrobniku, ki dotlej ni bila zadovoljivo pojasnjena, nam reč okrajšavo za centu­ riona, udeleženca poraznega pohoda P. K vinktilija V ara v T eutoburškem lesu. Poleg tega je redakcija izbrala iz njego­ vega opusa analitične poskuse k rim ski keram ični produkciji, nekaj člankov, ki obravnavajo bodisi historično-kronološke problem e (iz obdobja obeh M akrinov, A rm inija), bodisi vp rašan ja o kontinui­ te ti m est, nekaj prispevkov je iz um et­ nostne zgodovine, ter, dalje, je tu analiza poselitvenega p rostora V ardjanov, ple­ m ena iz obm očja Sisoije, k o t tudi dopri­ nos k naselju Aquae Iasae-D aruvar, ter prispevki k rim ski vojaški arheologiji. Jaroslav ša šel F. Freising, Die Bernsteinstrasse aus der Sicht der Strassentrassierung (Ar­ chiv fü r die Geschichte des Strassen- w esens. 5.) Bonn-Bad G odesberg: Kirsch­ baum Verlag, 1977, 8°, 60 stran i z ilustr., 1 zem ljevid. K njižica im a razburljiv naslov, pose­ bej za tiste, ki se zanim ajo za ceste — ni jih m alo — in za raziskovalce na obm očjih, po katerih je ja n ta rsk a pot tekla. V endar naslov m alo zavaja. Od B altskega m orja do Donave nam reč pot n i bila niti trasirana, kaj šele izgrajena cesta, ni bila B ern stein stra sse, kvečjem u B ern stein w eg . Seveda im a tudi p o t smer, m o rd a celo »traso«, vendar so bile to od prazgodovinskih časov uhojene tovorne sm eri, ki so vodile kljub tem u, da jih m oderni inženir rad in te rp re tira kot F ern stra sse, vijugasto od naselja do na­ selja, od gradišča do gradišča, ne prem o­ črtn o od izhodišča do tržišča, skratka, tako kot so vm esne p o staje n astajale in se razvijale (in tudi zam irale) in, sk ratk a, podobno kot Sven Hedinova S eid en stra sse ali nekdanja karavanska p o ta lovcev na sužnje. Podobno velja, kot rečeno, za jan tarsk o pot od Baltskega m o rja do Donave. Od Donave, to je severne m eje rim skega im perija, do Me­ d ite ran a pa je bila n ekdanja prazgodo­ vinska p o t že v teku 1. sto letja po Kr. izgrajena in trasiran a kot rim ska držav­ n a cesta. Freising, ki je izvedel analize, je ugle­ den cestni inženir. K njižico je napisal dinam ično in nadvse zanimivo. Pri p i­ sanju je vsestran sk o upošteval arheo­ loške izsledke in najdbe, ki so jih šele v zadnjih desetletjih ugotovili ozirom a našli in s tem om ogočili tovrstne študije. Pom islek, ki sem ga uvodom a navedel, ga p ri delu ni oviral, čeprav se je v veliki m eri zavedal negotovosti na terenu. N je­ gov cilj je bil — n a osnovi sta rih posku­ sov in študij, predvsem geografov, h iste ­ rikov in arheologov, ob upoštevanju najnovejših starinoslovskih poselitveno- ekonom skih pogledov — poiskati, k je je najv erjetn ejše potekalo karavansko tran sp o r tiranje. Pozabiti tudi ne sm em o — to se v delu ne pokaže dovolj jasn o — da je bilo tovornih sm eri več, podobno kot je bilo v to k u razvoja legende o begu Argonavtov več A rgonavtskih poti. P red­ vsem pokaže Freisingova analiza, kako je tre b a pri specifičnih raziskavah (ki jih bo vedno več) vključiti starinoslov- ska dognanja, jih izkoristiti in narediti »praktično porabna«. V sekakor je k n ji­ žica osnovnega pom ena ta k o zaradi m etode kot posebej zato, k er daje sinop- tičen pregled n ad problem atiko in u p o ­ števa nove izsledke. M orda bi ji koristila še tesn ejša povezava z arheologi, k ar bi se izkazalo v bibliografskem pregledu in v nekaterih posebnih odstavkih kot ja n ­ ta r in antična lite ra tu ra te r podobno, čeprav ni v n jih težišče dela. Snov je razdeljena n a štiri oddelke: Osnove za štu d ij; dom nevne prom etne sm eri; vloga in lega K arn u n ta s tega vidika; potek po ti od Čeških v rat do B altskega m o rja. V prvem analizira in prikaže v skrbnih grafičnih podobah ja n ­ tarjev a najdišča in njegovo ceno v sta ­ rem veku (s k arta m a glavnih najdišč ja n ta rja in n ajd išč rim skega d en arja izven im p erija), dalje obravnava ja n ta r kot trgovski p red m et (ki dobiva delno tudi vlogo d en arja; težnja po izključe­ vanju prekupčevalcev pospešuje stv ari­ tev n ajk ra jše m ožne povezave), analizira pogoje za varno tran sp o rtiran ie in po to ­ vanje (določene sm eri, prisilna vm esna prodaja? vpliv eventualnega lastninskega p rav a); pokaže na podatke, ki jih n u d ita arheologija in an tičn a geografija (arheo­ loške karte, razširjen o st rim skega izvoz­ nega m ateriala po tipih, napake v antični geografski lite ra tu ri in zem ljevidih). N ato opiše tran sp o rtn e m ožnosti (pose­ bej vodna pota, ki jih ne gre vrednotiti previsoko), vozila in pota (prevoznost na raznovrstnih tleh, teža), prehod čez reke (razni problem i z brodovi, m ostovi), čas za potovanja in klim atske pogoje (predvsem m aj—septem ber), dnevno zm ogljivost (treb a je računati po 20 km dnevno), nekaj splošnih pravil, ki veljajo za trgovska pota (izogibanje planin, prehod preko rek, odnos do raznovrstnih naselij). Poglavje konča z ugotovitvijo, da lju d je vselej poiščejo najboljšo sm er in pot, ki jo dopuščajo politične razm ere in geografski položaj. V naslednjem poglavju prikaže štiri doslej dom nevane sm eri karavanskih potov za tovorjenje in trgovanje m ed M editeranom in Severom . Prva gre po m o rju okrog P irenejskega polotoka, druga od M asilije po dolini Rone v Po­ renje, tre tja od Akvileje okrog Vzhodnih Alp na C arnuntum , č e trta od črnom or­ skega m esta O lbija čez Kijev. Sledi poglavje o vlogi in legi K ar­ n u n ta v om režju tovornih poti na dolge proge. C arnuntum je bilo sprva naselje keltskih Karnov. M esto je bilo v rim ski dobi veliko še za naše predstave: cenim o ga n a 50 000 prebivalcev, z močno garni­ zijo, letnim in zim skim pristanom reč­ nega vojnega in civilnega brodovja, upravno središče province Panonije, ve­ liko trgovsko vozlišče, ki sta ga z boka ščitila Brigetio in Vindobona. Položaj m esta kaže, da je tovorna pot proti severu tekla skozi Češka v rata (ne p a preko prelaza Jablunka, v tem prim eru bi se nam reč obdonavsko naselje razvilo nekje p ri B ratislavi) in je m erila do G danska in nazaj 1800 km . Potovanje je tra ja lo skupaj ca. 135 dni, to je — vse vračunano • — štiri m esece in pol, torej vse poletje (m aj—septem ber), ki edino p ride v poštev za tovorjenje. K er je m ožnih po ti od K arn u n ta proti G dansku več — 1. vzdolž M orave, 2. čez K oričany in K rom efiž, 3. čez B rno in Olomouc (s trem i v ariantam i) — jih avtor v n a­ daljnjem analizira in p rim erja z nasled­ n jih vidikov: dolžina in vložena energija, sestava tal, brest in brod, orientacijski pripom očki, oskrbovalne baze, najdbe in rim ske stavbe, srednjeveška tovorna pota. Te preiskave pokažejo, da je resno raču n ati le s tre tjo traso , to je C arnun­ tu m — b ro d čez reki Dije in Jihlava do brodov na rekah S vrätka in Svitävka (ob izstopu le-teh iz hribovja), nato pod strm im platojem D rahanskä vysočina do edinega m esta, k je r je mogoče prebresti razdeljeni reki M oravo in Bistrico, pod robom pogorja Odre (v tekstu Oderge- birge; Bohum m = O derberg) do M orav­ skih vrat, m edtem ko dalje ( = zadnje poglavje) večjih terenskih težav ni. Na k raju dodaja napotke za nadaljnja raziskovanja, opozarja, kako pom em bno je ugotavljati vsakovrstne stare vodne regulacije; dalje, prip o ro ča fotografira­ nje z letal in podobno. Delo zaključuje pom anjkljiva in ne­ sistem atična bibliografija, prožen seznam krajevnih im en z ustreznim i prevodi in enačenji ter zelo d o b ra velika k arta s po­ nazoritvijo tras. Jaroslav Šasel M elinda K aba, Die röm ische Orgel von Aquincum (3. Jah rh u n d e rt). Mit einem B eitrag von E rnö Gegus: Spektral­ analytische U ntersuchung der B estand­ teile der Orgel von Aquincum . (M usico­ logia H ungarica, 6.) B udapest: Akadé- m iai Kiadó, 1976, 8°, 144 str., 26 risb, 55 tabel. N ajdba v Akvinku 1931. leta (L. Nagy, Die Orgel von Aquincum , B udapest 1933) je obogatila k ulturno zgodovino in po­ sebej glasbeno zgodovino z dragocenim členom v razvoju glasbil — hidravlo ali hidro, kot jo im enuje pripadajoči do­ n ato rsk i napis, rim skim i hidravličnim i orglam i. Izkopali so jih ob gradbenih delih v južnem delu rim skega Akvinka, v kletnih p ro sto rih v požaru uničene stavbe 3. stoletja. V požaru je bilo uni­ čeno leseno ohišje, kovinski deli p a so v toliki m eri ohranjeni, da om ogočajo dokaj zanesljivo rekonstrukcijo. N ajdba je seveda dobila častno m esto v m ajh ­ nem , a bogatem m uzeju Akvinka, vendar je bila m ed vojno kljub tem u, d a so jo zaščitili in shranili n a varnem m estu, poškodovana in izgubilo se je nekaj delov. V prašljiv je bil vsekakor tudi re­ stav rato rsk i poseg leta 1958, ko so origi­ nalne sestavne dele dopolnili in tako napravili rekonstrukcijo. Zato se je m uzej povezal z m adžarsko Akademijo, ki je leta 1967 im enovala posebno kom i­ sijo in pod njenim vodstvom je bila izvedena ponovna konzervacija. V toku dela so se pojavili m nogi za pravilno rekonstrukcijo važni detajli, ki jih Nagy ni m ogel opaziti, in tak o se je pokazala potreba, da se celotna n ajd b a z dobrim i risbam i in fotografijam i te r z vsemi rezultati novega posega objavi. To nam p rin aša knjiga M elinde Kaba. K ratkem u uvodu (7— 10) sledi katalog (B eschreibung d er Orgel, 11—39), pa nekaj podatkov o vprašanjih tonskega sistem a in konstrukcije (D er Klang der Orgel, 40—41) in spisek rim skodobnih upodobitev orgel (42—43). N a str. 45—53 n ato E m o Gegus daje rezultate spek­ tra ln e analize posam eznih delov orgel, k je r ugotavlja zanimive razlike v zlitini za posam ezne funkcionalne dele. Sledi 26 risb po katalogu in 55 tabel s foto­ grafijam i izkopišča, razstavljenih orgel, konzerviranih sestavnih delov, rekon­ strukcij in upodobitev n a rim skodobnih spom enikih. Knjigo zaključuje register (143—144). Orgle je leta 228 poklonil kolegiju centonarijev prefekt istega kolegija in član m estnega sveta Gaj Julij V iatorin — tako nam pove b ro n asta napisna plo­ ščica, ki je bila sestavni del instrum enta. Im ajo 52 piščali v 4 v rstah po 13 (1 vrsta o d p rtih in 3 zaprtih) (n ajd aljši fragm ent 21 cm, prem eri od 0,7 do 1,8 cm ), 4 re­ gistre za vklapljanje vsake vrste posebej ob strani, spredaj pa 13 nastavkov za ta sta tu ro z vzm etnim sistem om za vra­ čan je tipk ozirom a zapiralnih ploščic v p rvotni položaj. Od sistem a vpihavanja ni nič ohranjenega, vendar bi pa iz im ena na napisu sledilo, da je bil pogon n a vodo. Ohišje iz sm rekovega lesa (reso­ nančni vložki so bili iz hrastovega) je bilo obito z okrasnim i bronastim i let­ vam i, prečni vezni trak piščali p a se je n a obeh straneh zaključeval z veliko figuralno okrašeno apliko. Razum ljivo je, da je tako dobro ohra­ n je n instrum ent odprl vp rašan je mož­ n o sti rekonstrukcije tonskega sistem a glasbe, ki se je n a njem izvajala. Že leta 1932 je tvrdka Angster iz Pečuha izde­ lala prvo rekonstrukcijo orgel, in ta je p rišla v vse priročnike o zgodovini glas­ bil. T vrdka W alcher iz Ludw igsburga pa je le ta 1969 izdelala nov m odel in kot rez u ltat študija ob tej rekonstrukciji je izšla knjiga W. Walcher-Mayer, Die rö­ m ische Orgel von Aquincum , S tu ttg art 1970 (z razpravam i o antični glasbi C. S tro u x a in J. L ohm anna). N a podlagi novih rezultatov ob konzervaciji je K. Szigeti objavil razpravo Die ungelösten P roblem e der röm ischen Orgel von Aquincum , S tudia M usicologica 13, Bu­ d ap est 1971, 3 ss. V sekakor je zavrnjena p rv o tn a razlaga (A ngster), da imamo opravka s krom atično lestvico. Po Szige- tiju o dprte piščali dajejo 13 tonov dia­ tonične lestvice (brez b) od a ” do c’.