»j» f*»k d*" pr»»nikov. u«Ulj in Ld mn< éttà Mit« j« ÎTO—VkAK AA T * ' je H.00 «t CkiM«o. IUlnoi», under th* Ac nuary 1«. IMS. al th« Act uf CohKrnu, of March r^ ChiciRO, III., četrtek, 1. februarja (February 1), 1934. 8 y^ 1600 $TEV.—NUMBER 23 Aooeptance for mailing at special rate of poitage provided f*r In secUon 1108, Act of Oct. 8, 1917, authoriied on June 14, 1918. Komentafji , nekaj o slovenskih vražah traien krik, ki so ga »gnali •envelandska Ameriška Do-vina, ki si hoče raztrgati u-od strašnega kričanja, po-iskuje Grudnovo "Zgodovino renskega naroda". Iz te knji-bo lahko ponatisnila (če ne domače cenzure!), kako so slovenski ljudje nekoč 4'za-'ovali" proti kugi, kakino i/iatfo so požirali v YCri*.da to najboljše zdravilo! Kajpada, kričači bi radi uve- 1 Američane, da so Slovenci verni, ne pa praznoverni. »niič je storil "smrtni greh", ni potegnil črte med vero vražo. Njim je lahko poteg-točrto; v tem so mojstri ;or n'agik na odru, ki potegne ca iz klobuka. Toda iskreni lj<\ kakršen je Adamič, ne "•«•jo tega. Med vero in z" ni fundamentalno nobene like! (Jboje izvira iz megle-preteklonti, iz mističnih iz-iJji>t i ri deti nuke dobe člove-a. izvirajo iz nevednosti, ednini pa izvira iz naivne "'»sti. Kako smešni so ljud-ki 'ržijo /, vero, je jasno iz "Iva, da se silno togotijo, če ,H"iti»š praznoverje — in k" t (»got ni, če jim poveš, •M> njihove verski m i selnf ■"i . raže. resnice in bajeslovne I" '"'a razrogotenl dogmatiki "in, ki kimajo dogmatiku Im«Io potolaženi. Vra-" 1 pri Slovencih — so po !l M^anskem in nekrščan--«ti. Ameriški kolonisti - s«-boj iz Irske, An-'idije in Španije cel '" 'lastih vraž, ki se še ''-¡»ajo po Ameriki. - i« pa v južni Itali-' navada, da krnet jV (« i kev domačo živi-/■•'ImIi smo, na kateri /upnik jo požeg-' da bo živina potem l>lodov ita. prazna vera nima ' Mu' Cinto nič. "lika razlika med r-'%ina z vero _ rudnik j<- m Za prodajal-" ruda. za kupci ''govor togotneslovenska mla-roke Adaml-J" skrbno pre- VOUE 'HEW BEA LA' PRED RON FERENCO ADF Johnson in Richberg sta morala pojasnjevati, kongresnik Con- nery in senator Wagner sta govorila o potrebi krajàega delovnika Washington.—(FP)—Pred izredno konferenco eksekutive Ameriške delavske federacije in unijskih voditeljev, ki je zadnji teden-razpravljala o federalnih unijah in legislativnem programu, so nastopili štirje glavni brodarji "novega deala": administrator NRA Hugh Johnson, njegov pravdni svetovalec Donald Richberg, kongresnik W. P. Connery, načelnik delavskega odseka nižje zbornice, in senator Wagner, predsednik vladnega delavskega odbora. Johnson je bil pred konferenco, ki se je vršila za zaprtimi vrati, dve uri in je moral odgovarjati na številna kritična vprašanja. V svojem govoru, v katerem je plediral, kakor tudi ostali trije "newdealerji," naj unije podpirajo administracijo, je priznal, da delavstvo ni deležno tako velikega kosa "novih dobrot" kakor je pričakoval. Njega so unijski voditelji najbolj pestili radi njegovih poboc-likov, pomožnih administratorjev, ki so večinoma sovražni organiziranim delavcem. Pri sestavljanju in izvajanju pravilnikov so podjetnikom dali vse ugodnosti, unije pa porinili na stran. Johnson je obljubil, da bo v bodoče v tem oziru bolje. Ob zaključku je žel viharno ploskanje. Tudi Richberg je bil v defen-zivi. Njega so voditelji prijeli, češ, da je v nekem odloku odredil proti zaprtim delavnicam ter s tem napeljal vodo na mlin kom-panijskih unij. Richberg je rekel, da ni nikdar kaj takega imel v mislih in da je bilo dotično tolmačenje točke 7a industrijskega zakona kompromis med njim in Johnsonom. Na bolj solidnih tleh sta bila kongresnik Connery in senator Wagner. Connery je govoril v prid svoje zakonske predloge za skrajšanje delovnika na .'10 ur na teden brez znižanja plač. Načrt je on predložil nižji zbornici, senator Dill pa zgornji. Določa tudi embargo za vse importirano blago, ki je bilo izdelano pod slabšimi delovnimi pogoji kakor jih predvideva osnutek. Ce bi postal zakon, bi s tem Amerika takorekoč zaprla meje vsej uvozni in naravno tudi izvozni trgovini, radi česar ni upanja, da bi na to pristala administracija. Senator Wagner je priznal, da je bila storjena prva in največja napaka, ker ni bil delovnik dovolj skrajšan, ko je prišel pred NRA prvi pravilnik—tekstilni. Po tem pravilniku, ki določa 40-urni tednik, so umerili skoraj vse ostale pravilnike. Priznal je tudi, da je treba amendirati delavsko točko zakona in ji dati jasnejše besedilo in sicer tako, da je podjetniki ne bodo mogli tolmačiti v svoj prilog, to je da sankcionira kom-panijske unije. Wagner smatra "kompanijske unije za največjo nevarnost našemu socialnemu in ekonomskemu življenju," in jim mora kongres stopiti za vrat. Daniel Tobin, predsednik uni je voznikov, je Conneryja vprašal, kako je mogoče «krajšati delovnik brez znižanja plač, "ker jo 70'i podjetnikov na robu bankrota." Kongresnik je o'-govoril, da z zvišanjem cen. kar zastopnikom nI ugajala, ter z vladnim kreditom. On pričakuje, da bo vlada v bližnji bodočnosti "orldrgnila mošnjo" in financirala industrije A* v vočjl meri Šest velikih slučajev korupcije i; m CWA odkritih Administracija zahteva sodntj-sko postopanje proti "graftar-jem°. Preiskave »o v teku v 45 državah Waahington, D. C., 31. jan.— Uprava za civilna dela je dokončala preiskavo o pritožbah glede korupcije v šestih slučajih in vas te zadeve bodo še te dni predložene federalnim pravdnikom »a kriminalno postopanje proti prizadetim uradnikom, ki ao se na ta ali oni način okoristili z vladnim denarjem. Trije slučaji so v Kentuckyju, eden v Arkansasu in eden v In-diani. Preiskovalci imajo zdaj opraviti z nadaljnjimi 175 obtožbami, ki obsegajo 45 držav. Prizadeti so lokalni direktorji CWA, večinoma demokratski politiki, ki goljufajo vlado na vse mogoče načine: preplačujejo material, dajejo sinekure (zastonjske plače) svojim pristašem, zahtevajo podkupnino od delavcev itd. Chicago. — Zmedo v tukajšnjem vodstvu CWA so te dni nekoliko pogladili. Vodje CWA« ki obenem vodijo reliefno akcijo in ki so zadnji teden odstopili, ko jim je vlada začela gledati na prste, so v torek umaknili svoje resignacije. ?akon za ragallrMja opojnih pijač h llllnotM V enajstih tednih no nekaj1 zma< zali sila zakon za reguliranje opojnih pijač v državi. Zakon je bil sprejet zadnji torek in veljaven bo takoj čim ga governer podpiše. Zakon, kakršnega so skrpucali in ki Šteje 25,000 besed, določa v glavnem, da se opojne pijače prodajajo na drobno, tako da jo kupec na mestu izpije, le tam, kjer se prodajajo jedi. Barov ne sme biti, razen če služijo za "luneh counter". Napisov "sa-loon" in "bar" ne sme biti nikjer. Ponarejeno žganje mora imeti na steklenici napis "imitation". Trgovci z likerji na debelo in izdelovalci pijač ne smejo imeti nobenih finančnih interesov v trgovinah na drobno; javni uradniki, župani, aldermani itd. — ne smejo prodajati sami, niti ne smejo biti indirektno zainteresirani v trgovini s pijačami. Trgovci in izdelovalci pijač ne smejo prispevati niti centa v volilne sklade političnih strank. Zakon izvaja državna likerska komisija treh mož, ki jih imenuje governer. Tej komisiji so odgovorne lokalne komisije, ki izdajajo licence. Chicago dobi "home rule", to je svojo lastno komisijo. Izdelovalec žganja Ha-ča za licenco letno $2600, izdelovalec vina in piva $.r>00; vele-trgovec, ki importira, $250; ve letrgovec z domačo pijačo $100;) trgov« c na drobno $50. Posebne licencc so določene za železniške vagone, ladje in izredne konce-' Springfield, III. — lllinoiska državna zbornica je po enajstih tednih zborovanja končno wne-| bo kongres potrdil tudi to MRZLO 0R0R0-!EVANJE 'PACIFISTIČNE' AMERIKE "Mi* dobimo "najmočnejfto bojno mornarico.*' Militarist! se vesele zmage Washington.— (FP)~Niti en član nižje zbornice ni ugovarjal, ko je predsednik odseka za vojno mornarico kongresnik Carl Vinsor predložil letni proračun za "najboljšo mornarico na svetu" in ob tej priliki napravil svoj "big navy" govor. Oglasil se je pa njegov republikanski prednik kongresnik Britten iz Ulinoisa, ki je v kongresu smatran za najbolj vnetega zagovornika velike mornarice. On je Vinsorju Čestital—na uspehu. Bazični proračun določa $286,-400,000 za vzdrževanje mornarice v prihodnjem letu ter za gradnjo novih bojnih ladij raznih "kategorij." Iz sklada PWA je mornarica že prej dobila $275,-000,000—vse za nove ladje. Poleg bazičnega proračuna so na videku še dodatni proračuni v vsoti 46 milijonov, tako da bo mornarica prihodnje fiskalno leto požrla 332 milijonov. Več la-dij pomeni tudi povečanje moštva in zvišanje stroškov. Ti otroški so za leto 1935-1936 predvidevani na 457 milijonov. Zadnje dni je prišel pred kongresni odsek tudi vojni štab za zvišanje bojnih letal. Za prihodnje leto zahtevajo tisoč novih letal, naslednje leto pa nadaljnjih 800 tako, da bi zračna flota Štela nad 2700 bojnih letal. Ta program bi stal vlado nad 90 milijonov. Kriza pottpešila koncentracijo bogastva zahtevo militaristov, tedaj vlada izda za nove bojne ladje in letala ter za vzdrževanje mornarice v prihodnjem letu nad 7C*) milijonov, uključivši 275 milijo, nov od PWA. Vsega tega militarist! gotovo ne zahtevajo v Interesu miru, ampak za vojno, za obrambo "naših" interesov. Odkar je sedanja administracija pričela graditi bojno floto "do vrha londonske jwgodbe," sta jo pričeli posnemati tudi Anglija, ki je pričela nadomeščati starejše ladje z novimi, In Japonska, ki tudi neče zaostajati. Japonska se sedaj pripravlja, da bo na prihodnji mornariški konferenci zahtevala enakost z Ameriko in Anglijo. In vzlic temu oboroževanju ni nič čudnega, če je skrahiralo vse gibanje za razorožitev in če so se na horizontu zopet prikazali novi vojni oblaki. Zadnjič je predsednik Roosevelt povedal nekaj resnic, ko je udaril po državnikih, o katerih je rekel, da ho kri-vi te blazne tekme in vojne nevarnosti. Ampak ameriški rekord pokazuje, da je v tem oziru tudi Rooneveltova administracija najbolj hi|>okntlčna, ker na eni strani kaže svoj "paciflzem," na drugi ne pa oborožuje do zob. Radio mIužI organi/ari jnk i m kampanjam New York — Debsova radijska postaja WKVI) zadnje ča-ne bolj in bolj «luži unijam v . • , , . - .. . . njih organizatorlčnlh kampa- držav n, .zdelovakl, importerj. in, ^ jr|(|u„trjJ„ko (1,. veletrgovci, znsšaodgaonep)J^krac) ^ ^ va 2c v,na do,14. alkohola J,Mli„(j,nih umetnikov) 10c, vina nad 14'/, 25c, žgainli|\ pijač pa 50c sije. Davek, ki ga morajo plačevati xta aranžirali ju« ,.» ™ j y kj Hlt v Drvo'ena je |( kalna opcija, ir ' , . . . , F _ t . nove c lan»' in uiri program za s< kampanji za nove ciane in uir.lltev organizacije. Predvajane ao razne H^em* iz dela v * k i h lx»jev. DirtUna Hitlerjevi diktatura v ■•mikih dliavah Ob obletnici faAiatičnega režima ho države izgubile suvereno oblast _ Berlin, 31. jan. — Adotf Hitler je včeraj, na dan obletnice svojega režima v Nemčiji, »klical k zasedanju svoj parlament in faliatična zbornica mu je dala kot "darilo" suvereno oblast nad vsemi nemškimi državami. Nekatere «tare nemške države so uživale suverene prlvjllegi>e čez tisoč let, a zdaj jih nimajo več. Val državni zbori so odpravljeni In governer j I vseh držav so podrejeni Hitlerju. Hitler Je ob tej priliki izjavil v zbornici, da nemAki narod ni bil še nikdar tako zedinjen kakor je dane«. Nemčija ne potrebuje dednih monarhov. Dinaatije so naredile Nemcem več slabega kakor dobrega. Nemški narod «I mora sam voliti svojega vladarja in tako ostane tudi v bodoče. Glede Avstrije je rekel, da Nemčija ne snuje nobenega napada na Avstrijo, toda nemška vlada nI odgovorna, Če se "ideja nemškega naroda" noče ustaviti na avstrijski meji, Avrtrijska vlada labko to "Idejo potlači", ampak za posledice bo sama odgovorna. "Val Nemci, htten u. bežnikov, ki gredo danes na tuje, so nacljl" ... Dunaj, »1. Jan. — Hitlerjeve! v Avstriji ao včeraj prtoovall obletnico hitlerlzma z bombami smrdljivkami, ki pa nlao povzro čile Ikode. Nek! avstrijski stražnik na bavarski meji je bil ubit. Napovedanega nacijakega puča ni bilo. rični predsednik Mendlets j« Implikacije te izjave ho vpraša! Roosevelts, nsj mu zanimive. GI od v zvišanja cen je senator Wagner naglasil obratno fttali-šče, kar vse »kupaj pomeni, da (Dalja aa V »trmai.j dolarjev. kater« 'ahko izvzamejo pivo. A-ko *e 25 odstotkov registriranih volilcev v preclnktu, distrlktu a-li občini i/reče za prepov d žga '( ^¡j^ rUKj,| /rakop!ovrl m ne nja in vina, m« tamkaj re umeji ■ • t»ft I i proda iati te pijače^»a j dlje 47 me-, ^^ ;M ^ _ Tr|j# aecev. nakar lahko krož. nova^ .^ ||V(|thk) kj „ „ včeraj petlcl a _ _____ __ i «tvifrriili z bn'otiom "Oaoviak Kuba posnema IU-»M.%ella him" 20,6C0 metrov (brez ma Havana. 31. jan. - Provlzo- 18 milj) viaoko v a.raU>- ftfero, ho bili danes najdeni mr-Hvi- tvi pri van! Potjuak v okolici tuje kako bTtudl on uvedel NRA Moskve ko je baten z gondolo In korporaeijo za finančno re- vred |/adel na tla Polet * ..trato-konstrukcijo na Kubi. VpraAf i1' »>vedan vstop v unijo Indianapolis. —■ Na torkovi popoldanski seji 88, redne kon-venclje Unlte-pol na prodajo fganji. je radi konkurence s «tranl butlegarjev znižala ceno žganju. Petinka gslooa žganja "l>olj#e" vrste stane en dolar, alabšega pa !HI canUV. K temi Cenami upa pognati butlegarj* iz bizniaa. 3a».(H)0 oaeh Je Ista 1932 imelo nad pet milijard dohodkov — več kakor milijone delavcev Waahlngton. — (FP) — Po objavi vladnega poročila o dohodkih za leto 1932 je kapitalistično časopisje na široko komentiralo dejstvo, da je število mul-tlmilijonarjev, ki imajo nad milijon letniK dohodkov, padlo na 21 predlanakim, leta 1929 pa Jih je bilo nad 500, "Kriza Je uničila tudi velika bogastva." je bil aplošen komentar piščancev kapitalizma. Ali je kriza res uničila gigantska bogastva ameriike plutokracljeT A nalila tega vladnega poročila pokazuje bai obratno. Ljudska lobija, ki ae Je takoj lotila tega poročila, je dognala, da je kriza pospellla koncentracijo bo gastva—poleg upropaičenja dežele. To poročilo pokazuje, da je predlanskim 839,000 oseb, ki ao prijavile nad pet tisoč dolarjev dohodkov vaaka, prejelo pet milijard 102 milijona dolarjev, kar je le ena milijarda 700 milijonov manj kakor so pa zaslužili val delavci v manufakturni, konstrukcijski, premogovni, rudninski, trans|K>rtacljskl in jeklarski Industriji. Fn odstotek ameriških družin je predlanskim vzelo 12 odatot-kov vseh narodnih dohodkov. Ta bogataška skupina na vrhu amerltke socialne ln gospodarske piramide — 889,000 oaab, ki so skupsj prejele nsd pet milijard — Je plačala le $282,544,000 dohodninskega davka, kar znese povprečno le 5.5% njenih skupnih dohodkov. - "Ta skupins bi bila lažje plačala še $1,750,000,000 več davka kakor pa plača velika večina delavcev en dolar procesnega davka," pravi ljudska lobija. Rudarji v okraja Saline ia stavkajo Nečejo sprejeti odloka pokrs-Jinakegs delsvakegs odbors (lilleapie. III. — Rudarji pri rovih št. 4J1 in 47 Peabody Coal kompanije v okraju Saline, ki so se le park rat v večini Izrekli za Progresivno rudarsko unijo, so Še na stavki kljub odloku pokrajinskega delavskega odbora za premogovno industrijo. Odbor J«* pred par tedni odločil, da Je pri teh premogovnikih veljavna pogodba'U., M. W. of A. ter odredil, naj se rudarji vrnejo na delo kot člani U« organizacije. Ker »u» rudarji v veliki večini za Progresivno rudarski» unijo, tega odloks pečejo sprejeti ln še naprej stavkajo. Now knjiga /a delavca New York — Rand School Press, 7 Kast 15 «t., New York City, je pravkar izdala knjigo "America at the Crossroads", katero je spisal David P. Beren-ger, odličen Hocialistlčnl časnikar In urednik "American Ho-cisliat Quarterly". V nji pobija nazor, da v Ameriki ni prostora /a socializem In dokazuj«, ds je restilcs obratno. Knjiga stane :t5c mehka vezbs. v platno vezana pa 75c. («ara/nI rfriatrl dobili unijo Chicago - Fuller ton Motor Service Co Je po poaredovapju delavskega odbors pristala na priznanj« unije strojnikov za garažne mehanik«. Temu s« je upirala dalj časa In bila pozvana pred delavski odbor v Washington, kjer je bila podpisana kolektivna pogodba. Daladier »pet ns krmilu FrsjirIJ« Psrit, II, Jan. — Hlvšl premier Daladier J« aeatsvll novo frsncoako v lado. Vlsds J« ps tako Mlaba, ds ji ojMizlcija nspova-duj« hiter konec. PROSVETÄ PROSVETA THK EN LIG H TEN M ENT I.AHTMNA »LOVIH»« pituroMMB JEDHOTB etAMIIO IN NABOVNK « Mi N.tUn.l fcwW «* Mru»«. ^ ST »l M - **rt tau « CW«. to fl.M M -»« «..MIM^ltoi-l- "SliSilü »«* 8tîr .l) s strani unij-»kib vmliteljev je razvidno, da vlada ni toliko naklonjena de-lav nt v u. ker ne ntori niče*ar proti krAilcem pravilnikov in dopušča o|m n^aparji in, da izrabljajo t * h K o Va r.ii gradnjo k.impanij f kili umi. "križanje" delavcih knk»»r ji* trkrl Tobln. Na konferenci Jo bilo tudi razvidno, tam; žival sc bo okrenila, uprla ter odrinila pokrov In bo zopet skočila na zemljo. Som aH tja, Mussolini še lahko zlere iz kože fasiptfTtor postane dober komunist, >J<1 bo vsa nadaljnja letu pošjfno gospodaril, odvzemal verski hierarhiji želo ali se pa s polnim vozom ogibal njenih mrež. • # ♦ Luknje v žepu. — Sir ima luknje, kruh tudi, prečesto velike in presenetljive. A kako to, da so luknje v žepu, zakaj? Vprašanje nje, knko nastanejo luknje v sini in kruhu se je že poskušalo rešiti, a rešilo in dognalo se ni ničesar, ker so se reševalci davno prej sprli ter «e razšli, nakar so sledile razporoke ter razžaljenja časti in razne izgube. Vprašanje pa stoji tam kot prej. I uktre v žepu so mnogo draž-ja in iHigubnejša stvar. • Koliko razporok. žaljenj časti ter osuplosti so povzročile luknje v žepu ne bodo statistiki nikoli obelisla-nili zato. ker nimajo potrebnih podatkov, kajti luknje v žepu-so tajno«t. /a katero državljani sami ne znaj», ker luknje v žepu je treba odkriti, kar je pač dol-gočasen posel. Luknje v žepu so navadno na dnu ¿ena, zato je žep h»e* dna. 14» naj »t* državljani >•• boli trudijo za blaginjo, če ne poznajo konca skrbi. Glej. Jep bo • i dno prazen. Kar l»i moralo biti- ni. Kani in kod je šlo, k/to bi vedul7 In državljani s luknjo v lepu So kakor avtomati, ki ne\e-«Ion a sejejo, žanjejo pn nikdar. Nlim pa. ki so pmi^re^no zvezd«'» rojeni, vzcveta jim vsak grm. it ksmena pretvorijo žveplo v kri in sočni trakovi šc ne presahne» jo. temveč teko in 7nesejo » gromno lM>g««tvo. Luknje \ fepu so htida krvaviva rana. odtok, ki slabi ter u-tnua l*reiia*atl utrujenost je težko, 4c težje Je luknje v žepu odkriti ter zakrpati. Kajti kot zadelan Itvlr v gozdu prodre nov lzh novega za slovenski oder. Je češkega izvora in za pevski zbor "Delavec" jo je poslovenil naš sodrug Anton Ku-kovac. Vsa znamenja kažejo, da nam bo zbor "Delavec" podari še marsikaj lepega kulturnega dela na slovenskem odru. Zato pa jih podprimo s tem, da se udeležimo njihovih prireditev. Res je, da delavske razmere niso rožnate ali tudi vstopnina ni za tako u-prizoritev pretirana, ko je ven dar samo 40c za popoldne in zve čer; samo za zvečer je pa le 25c. V imenu pevskega zbora "Delavec" vabim vse napredne slovenske delavce in delavke iz de velanda in oklice, da jih obišče te prihodnjo nedeljo popoldne in zvečer v SDD na Waterloo rd. Anton Zeleznik. Maikeradna veeeHca &ND Waukegan, IIL—Ko pišem te vrstice, vihra odzunaj močan vihar v pozdrav nastoplega leta, v katerega zremo z zaupanjem, da nam bo.prineslo kaj boljšega kakor preteklo, ki je zatonilo in se sed ne spominja, ne povrne. Ne morem se za mojo ^ J J-rsebo pohvaliti več kakor toliko, da sem bil v prejšnjem zaključil devetnajstega Slab spomin . . . Glrard, O. — V Ptoaveti sem čital Lokarjev dopis, v katerem poziva dopisnika, naj pride na dan s svojim imenom, da bo menda "boj na pest." Čudno se mi vidi, da ima tako slab spomin, da se čez teden dni niti svojih be- zadnjo tretjino stoletja in prvo dvajsetega stoletja. Po dobrem prevdarku ni-tem našel drugega razločka kakor to, da je človeško življenje večni boj za obstanek in koncem Vonca počasi izginjamo eden za drugim in padamo kakor listje z drevesa. Spomlad je tudi v Življenju samo enkrat. Dasi ravno se bliža zima od nepravega konca, je tudi naša volja temu podvržena, da, ko se bliža pustni čaa, da se zopet vržemo v sezono Kurento-vlh praznikov z ravno takim na vdušenjem kakor bi bila doba najboljših časov v naši sredi. Ker je društvo Slov. narodni dom razpisalo za maškeradne veselico, katera se vrši v soboto zvečer, dne 10. februarja, nagrado $50 v gotovini, vabimo rojake in rojakinje, da »e te ma-škerade udeležite in da porabite priliko odnesti prvo nagrado. Želim, da se rojaki in rojakinje iz naselbine v velikem številu u-deleže, tako tudi iz bližnjih na-selbin. Za točno postrežbo bo preskrbljeno. Na svidenje 10. februarja. Želim vsem čitateljem najboljšo zabavo. Zla Slov. narodni dom, M. Waršek. Potrjujem poročilo Proletar-čevega dopisnika, ker sem bil e-den navzočih v spodnjih prostorih Slovenskega doma, kjer so bili razni pogovori, in sem si dobro zapomnil kaj je Lokar govoril. Da se mu v bodoče ne bo treba jeziti, naj bo prihodnjič bolj previden kaj bo govoril. Antoh Selak, bivši član SNPJ. towna, ni bila od tam. V dolžnoat si štejemo, da odgovorimo in obenem protestiramo na omenjeni dopis. Res, da prihajamo nekoliko prepozno v javnost z odgovorom, temu pa je vzrok to, ker smo se hoteli docela prepričati, če je bila katera oseba iz Youngs towna dotični večer tam aLi ne Ne, ni je bilo! Nobeden izmed nas vseh, ki smo bili dotični večer skupaj, ni videl nobenega, da bi bil iz Youngstowna. Morda pa Je bil dotični med nami kot "nevidna oseba." Bili smo aami Gi rardčani skupaj in gori omenjeni ter par drugih iz Clevelanda. Žal nam je, da mora John <"Lindy") Lokar izvedeti resnico, da dotična oseba, ki ga na pada vsled obiska v Girardu na večgr prošlega 5. decembra, ni iz Yo£ngstowna, temveč iz Girar-da. Res je, da je bil Lokar na obisku v Girardu med nami, ali ta sestanek ni imel nobenih poli tičnih namenov. Sestali smo ae kot dobri prijatelji in naši pogovori so bili docela prijateljski in čisto domači. Obisk je bil povsem družabnega značaja, nobene politike, nobene zasebnosti n bilo med nami dotični večer. To lahko potrdi vsaka oseba, ki je bila navzoča. Apeliramo na dotično osebo, ki se skriva, da drugič pride v jav nost kot mož. Želimo, da bi bili vsi tako dobri in napredni člani kot je naš "Lindy." John Anžiček, 49, John Zore nečlan, Anton Lapajne, 49, John Juvančič, bivši član. Četrtek, i. februaejj DobiSarJi ia slami *e združili Na Čelu nove unije s« Vo obeh organizacij; Green "Srčece okrašeno" Cleveland, O. — To ni "tiste "srčece okrašeno", kakor bi morda kdo ugibal iz naslova tega dopisa. To je opereta v treh dejanjih "Srce", katero bo podal pev-ski zbor "Delavec", odsek soc. kluba Št. 28 JSZ v nedeljo, dne 4. februarja, na odru SI) na Wa-terloo rd. Začetek bo že ob 3.30 popoldne, ker je opereta precej obširna in, seveda, potem je treba, da se tudi nekoliko zavrtimo in drugače pozabavumo. Opereta "Srce" Je bila izvajana 26. novembra lani na odru SD na Prince ave. Toda mnogi naši prijatelji so svetovali naAim pevcem in pevkam, naj se jo u-prizori ponovno in ako le mogo če v kakšni večji dvorani. Take se je naš delavski pevski zbor odločil, da občinstvu ugodi ter stvar ponovi v imenovanem Delavskem domu. Pevci in |>cvke, čim bolj l»oste aktivni, tem več podpore v vseh ozirih 1 hiš te deležni. Rojaki, vedite, da to je še mlad pevski zbor, Aele 2 leti kar je bil organiziran, in omenjena opere- Poročilo z zapada Ehumclaw, Wash.—Pred kratkim sta praznovala srebrno po-rolco zakonca Frank Potočnik in soproga v Cumberlandu, Wash. Udeležba je bila velika in dobro smo se zabavali, četudi nam je zlobna roka večer prej Slovensko dvorano z vso opravo vred požgala. Zgorelo je osem čarterjev kajti v dvorani so zborovala štiri slovenska podporna društva in klub, ki spada k Vseslovanski organizaciji v državi Washington, ter štiri drugi. Ta nesreča je vse okoliške Slovence hudo zadela upamo pa, da storilec ne bo ušel zasluženi kazni. Sramota za človeka, ki gre uničit tako poslopje. Ni vreden, da ga zemlja nosi. O-čividno je to storil iz same ne-voščljivosti, ker smo se v dvorani vedno zbirali na shodih in veselicah, pa ne samo okoliška društva, ampak tudi iz bližnjih naselbin so večkrat prirejala svoje zabave. Ravno sedaj je imelo v načrtu društvo "Planina" iz Black Diamonda, da priredi maškerad-no zabavo. Vršila se bo ria Deep Lake. Tudi naše društvo "Bratje Svobode" JSKJ priredi svojo veselico dne 10. feb. menda v isti dvorani. Rojaki iz vse okolice so uljudno vabljeni, da se udeležijo v velikem številu in nam pomagajo zgraditi novo dvorano, tako da bomo spet imeli svoj društveni dom. Delavske razmere so še vedno slabe. Posebno nas farmarje hočejo pritisniti in ne vem kako bomo davke plačevali, ker ne dobimo nič za mleko in smetano, ki je glavni pridelek okoliških farmarjev. Upamo, da se razmere izboljšajo. Matilda Petchnik. Odgovor in prote*t Girard, O. — Upamo, da nam uredništvo Prosvete ne bo zavrglo teh vrstic, ki jih pošiljamo'v odgovor in protest na članek, ki je bil priobčen v Proletarcu prošlega 20. decembra proti John <"Lindy") Lokarju. Oseba, ki »e predstavlja v javnosti kot poročevalec iz Youngs- Veeelica z igro Johnstown, Pa. — Samostojno društvo na Moxhamu priredi veselico z igro dne 3. feb. v Slovenskem delavskem domu. Začetek igre ob 9. zvečer. Po igri bo ples in prosta zabava. Uljudno se vabijo vsi Člani in sploh vse občinstvo iz naselbine in okolice Uprizorjena bo enodejanska komedija "Ce sta dva". Ker smo v predpustnem času, ki je čas plesa in zabav, se pričakuje velika udeležba. Na prošli seji je bilo tudi sklenjeno, da vsak član ki se ne udeleži, plača 26c v društveno blagajno. Za ples bo igra la dobra godba in postrežba bo točna. Na svidenje 3. feb.! John Zupan. Veselica društva HBZ Girard, O. — Društvo "Slobo-da" št. 654 HBZ priredi plesno veselico dne 10. feb. v tukajš njem Slovenskem domu. Uljudno vabimo vse jugoslovanske prebivalce iz Girarda in vseh bližnjih naselbin, da nas omenjeni dan posetijo. Zabave bo obilo za vse. Igral bo "McKinley Hits orkester. Vstopnina je nizka Pridite vsi!—Mike Bogovich, 49 doval New York. — Prejšnji, je prišlotlo združenja dveh United Hatters in Cloth Hat and Millinery Workers , Prva je med najstarejšimi riškimi unijami in je bila 30 leti v ospredju boja v nem Danbury Hatters slu ko je sodišče kaznovalo om zacijo z večjo globo radi S Združenje bi se imelo že zadnjo jesen, ko se je vj konvencija obeh organize? New Yorku. Nastale pa «o j noč neke ovire, kar je zdrut zavleklo. Slo je za upo*litev kega bivšega poslovnega t klobučarjev, čemur so se s karji -uprli, ker so dotifi smatrali za izdajalca del interesov. Pri sedanjem združenju jej sredoval William Green od riške delavske federacije. Na Čelu nove unije je M. Greene, predsednik United | ters, za glavnega tajnika pi bil izvoljen Max Zaritsky, j sednik Cloth Hat, Cap and linery unije. Ime nove org cije je: United Hatters, Cap Millinery Workers Union. Glavna pridobitev delav tej industriji je, da bodo z ženjem prenehali jurisdikcij boji. Vsaka unija bo pod : organizacijo poslovala kot partment. Lesni baroni zahl znižanja mezdne lesi ■ ■M '«I s J ; Z radikalnimi učitelji ven iz šole! pravi tamanit New York. — Tamanitski šolski superintendent dr. W. J. O'-Shea se je poslovil od svoje službe z napadom na radikalne učitelje. Pravi, da bi morali biti odslovljeni vsi učitelji, ki "izrabljajo šole proti sedanjemu sistemu in civilizaciji." Njemu je delala največ preglavic Učiteljska unija, ki je pod novo administracijo pričela z intenzivno kampanjo za organiziranje učiteljstva. Kako je z dohodki raznih grup New York."*— V zadnjih štirih letih so se mezdna izplačila znižala za 60%, plače uradniškemu osobju 40%, dohodki od lastnine vseh vrst pa le 30%, poroča New York Times, ki bazira številke na poročilo vladnega biroja za domačo in tujo trgovino. V ta namen skušajo amendit lesni pravilnik Washington.—(FP)—Med likimi industrijami, ki skuft odgrizniti večji kos pravili nanašajoč se na delavce, ho le baroni najbrž v ospredju vo niso zadnji. Te dni so pt v Washington z zahtevo, di treba plače znižati. Tovarnarji trdega lesa v noisu, Indian! in Ohiu zahti znižanje na 30c na uro z» mol in 27.5c za ženske ali okrofj odstotkov. Lesni magnatjevi nem gorovju, N. D., zahtevi lestvico 28 in ena tretjina a ta; koloradski tovarnarji zal jev 30c (sedaj je 40c) in pi toliko tovarnarji na zapadu ki kor se tiče delavk. Te zahteve bazirajo na ari mentu, da ne morejo konkuri ti s tovarnarji v drugih, h ugodnih pasih, predvsem ni] gu, kjer je plača veliko ni Delavski zastopniki in zastof ki ženskega biroja delavski departmenta so te zahteve pi jali in argumentirali, da je I ba plače zvišati, ne pa zniii Stvar visi v zraku. Na kuhi M.v «ni. reiotatloniraja. legislature dovolila dva mi na za brezposelne Denver, Colo. — Legist je na izrednem zasedanju bi čno dovolila dva rpilijona podpiranje brezposelnih. Tu se je upirala dalj časa, nakar brezposelni zagrozili, da ne bi stradali, ampak prišli do ii« z orožjem, če treba. Situacija je bila izredno' na, ker je federalni reliefni I ministrator v začetku j«nui odpovedal vso federalno po" iz razloga, ker je država i\i la vse breme na zvezno vlad« to apropriacijo je zopet o rodu iz Dolnje St.* Jerneju. U- , Ljubljana, 6. jan. , letih umrl za udarcem. Pv ivonskem Brodu je o JuSimrl v bolnišnici _Ignac .gljevič. P° TU posledicami udarca, U j^dobil pred 15 let! v »mi Prl Skocijanu. Takrat Cel pomiriti skupino« nekih ¿Xv, pa je dobil s kolom ^ udarec po glavi. Rana je a smrtno ^nevarna, a krepki letni mladenič je v bolnišni-Jreval. Vsakdo leto pa se . je rana odprla, da je «dte-CBoj, nakar se je spet zace-Iiučil se je za ključavnica ter dobil službo v tovarni Lov v Slav. Brodu, kjer je inziral za višjega monterja. . pred božičem pa je začutil ičine v glavi in moral je v nišnico, kjer je čez nekaj dni rl Po zdravnikovem mne-i je zakrivila smrt rana pred leti, ki se mu letos ni odprla, . je povzročilo zastrupljenje gmrt. Truplo so prepeljali v gtni kraj ter ga tu pokopali. »et let za uboj. — Maribor- sodisče je obsodilo 21 letne-krojaškega pomočnika Kon-a Vučka iz Srednje Bistrice 'rekmurju na pet let in en jec robi je ter na trajno izgu-državljanskih pravic, ker je i 24. novembra z nožem oklal imerja v Srednji vasi ter potnikovega sina Antona Soka, je mesec nato v murskosob-bolnišnici poškodbam podil. Ihotapec ustreljen. — Na no- a leta dan zjutraj so opazili nejni stražniki pri Petanj-da sta dva tihotapca preko-ila mejo iz Avstrije. Oba sta i obložena s prtljago. Za-:ali so jima "Stoj!", toda oba )tapca sta začela bežati, ažniki so streljali za njima, ga so ubili, drugega pa rater prepeljali v murskosob-> bolnišnico, kjer bo okreval. j sta bila obložena s sahari-n. Lani je izgubilo na isti ji 5 tihotapcev svoja življe-V To drugih ne prestraši, «ti je treba in beda jjji goni ihotapstvo. Spet reducirani jetniki iariborska jetnišnica je spet ducirala" 150 jetnikov-kaz- ncev. Poslala jih je domov, si tako prihrani stroške s hrano in posebno s kurjavo, rava Jetnišnice je zbrala seve-»amo take, ki imajo kazen nj kot eno leto in o katerih prepričani, du se bodo na mlad spet lepo vrrrili v zapo 2 aprilom se morajo spet iti nazaj. nekateri so bili veseli tega, ti spet ne, čeprav se to čud-«lisi. Mnogi so' namreč za-*ili kako dejanje nalašč, sada bi prišli čez zimo pod >ho v- tople celice. Niti tega ne privoščijo. Zastonj so dli. njih želja po topli jetni zimi .se ne bo izpolnila. To Ul<¡. ki nimajo ne strehe ne na n.- svojcev, da bi lahko šl 'jim na prežimovanje. Z re-icjjo v jetnišnicl so vrženci 1 na c«sto in v mraz, in ob lf racijah jih bodo policist 1 '"vili ter trpali v policijske •ore, ^prestane racije. — V Ljub-1,1 v r«tijc> racije druga za 1?f>' v«« policijski aparat se 1 v<"r loti stikanja za sum-'Jü^mi. vso noč jih lo-" 1,1 nato iz/.enejo iz Ljub-Toda to povečini niso na kake zločince, marveč J< n". ^rezjmselne, ki priha beračit podporo pri in socialnih uradih dela, íci ga seveda I'red božičem Je pri ¡ía racijo ter polovll jitidi, katerih velikk brezposelni iz de-nih krajev. Vse te je v. pristojne ob-ih izženejo, 150 tako Je policija '»pravila racijo okrog 100 lju • Polovila Jih rak a h, kozolcih « Jih je na de rv*«ko, Dalma • rrl na« vpra Hlcij^ o v vat esto kih kat Ti 100 fn Na novo leto se je obesil. — V limbuškem gozdu pri Mariboru so našli obešenega na nekem drevesu neznanca, ki ni imel pri sebi nobenih dokumentov. 3il je bos, razcapan — šel je v smrt pač zaradi bed$. Visel je že več dni, preden so ga našli. Umrli sq: v Ljubljani upokojeni sprevodnik Filip Mendaš, Mariboru stari stavec Tomaž iobar, po rodu iz Slovenske Bistrice, v Celju 64 letna Marica Benedičič, v Ljubljani upo-cojeni učitelj Benedikt Poniž, v Celju upokojeni stražnik Josip lužič, v Velenju 81 letni hote-ir in posestnik Ivan Rak, v ljubljanski bolnišnici upokojena učiteljica Ana Zevnikova s Čateža ob Savi. Roparski napad — za 70 Din — Na Lopati pri Celju je bil izvršen v neko hišo drzen roparski napad. V hišo, kjer prebivata 79 letna Terezija Grobelnikova in njena 65 letna sestra Rozalija, se je splazil ponoči vlomilec. Po lestvi se je povzpel na streho, razkopal slamnato streho ter se splazil v hišo. Ropot je predramil eno od sester, ki je stopila v vežo. Tu jo je vlomilce udaril z revolverjem po glavi, da se je takoj onesvestila. Nato je stopil napadalec v sobo ter pobil še drugo sestro in neko tretjo žensko na tla. Prva napadenka se je medtem zavedla ter poklicala sosede. Takrat pa je napadalec že pobegnil. Odnesel je 70 Din plena. Obe sestri se nahajata celjski bolnišnici in imata smrtno nevarne poškodbe na glavi, tretja napadenka, 69 letna Katarina Hribarjeva pa je ostala v domači oskrbi. Njene poškodbe niso nevarne. Osumljen je bil 32 letni brezposelni delavec Ludvik Jošt, ki stanuje v Celju, a je pristojen v Gotovlje.- Ta je delal lani pri Grobelnikovih, torej je poznal razmere v hiši. V noči, ko je )il napad izvršen (6,. januarja) ga ni bilo doma. Zato so ga aretirali. Pri. hišni preiskavi so našli v postelji skrite okrvav-jene hlače. Jošt trdi, da je klal petelina in si je umazal hlače, sprva pa je govoril, da sploh ne ve, kako to, da ima hlače krvave. Preiskava bo dognala, kako je s krivdo. Samomor. — V noči na 4. januarja se je na Otiškem vrhu pri Dravogradu obesil mesar i Franc Pridger. Prejšnji večer' je popival po raznih gostilnah, naslednje jutro pa so ga našli obešenega na drevesu blizu Sir-nikove gostilne. Pridger je bil pred leti mesar na Preval j ah in je dobro uspevala njegova obrt. Zaradi družinskih razmer pa mu je začela obrt pešati in je moral lokal zapreti. Preselil se je v Pamoče pri Dravogradu. Delal je še dalje kot sezonski mesar, vendar pa je zaradi nesrečnih družinskih razmer hodil ves potrt od gostilne do gostilne, dokler ni v obupu segel po vrvi. Napad na jugoslovanski konzulat v Celovcu. — Na jugoslovanski generalni konzulat v Celovcu je bil izvršen 4. januarja zvečer napad, ki ni imel hudih posledic. Neznani napadalec je vrgel bonibo na streho drvarnice, ki je bila postavljena ob konzularnem poslopju ter se tu razpocila. Malo poprej je odšel konzul Miroševič zdoma. Eksplozija je razbila nekaj Šip in prizidek, fasada poslopja je na nekaterih mestih popokala. Policija je takoj dospela na mesto atentata, atentatorja pa še niso izsledili. Umrla sta: — sodnik Mirko Koršič, po rodu iz Gorice, in upokojeni nadučitelj Kari Be-nedik, ki je služboval najdalj na Brezovici pri Ljubljani. Umor v Brebrovniku pojasnjen V Malem Brebrovniku pri Ivanjkovcih je bil v noči na 22. december umorjen v svoji zidanici 65 letni samski viničar Anton Balažič. Poznali so ga daleč naokrog, ker je bil nekakšen vseznalec, ki so mu zaupali lahko kakršnokoli delo. Našli so ga mrtvega, vsega prebodene-ga. Razen dveh, je imel vsa rebra polomljena. Storilec je bržkone teptal po njem. Orožniki so uvedli preiskavo ter nazadnje aretirali brata Janeza in Antona Bohinca v ljutomerski okolici, ki sta umor prignala. Aretirana je bila tudi vdova Milka Vogrinčeva, soroanica morilcev in soseda umorjenega Balažiča, ter njen brat Janko, češ da sta tadva pripravila načrt za strašni umor. Vsi so v zaporih okrajnega sodišča v Ormožu. Vlak ga je povozil Na postaji Žlebič-Sodražica se je 6. januarja smrtno ponesrečil mizarski mojster iz So-dražice, Ivan Vesel. Z vlakom se je vračal zvečer domov, v vozu je zadremal ter se prebudil zadnji hip, da je lahko še skočil na domači postaji iz vlaka. Skočil pa je na kup snega, o-mahnil je na stopnišče vlaka, ki se je tisti hip premaknil. Vesel je padel pod kolesa, ki bo šla čezenj. Našli so ga šele zju traj mrtvega na progi. Zapušča vdovo in več otrok. Smrtna nesreča obrtnika. — V Ljubljani se je smrtno pone srečil pekovski mojster Josip Starlč, ki ima svojo delavnico v Slomškovi ulici.Ko je pregledoval peči, mu je spodrsnilo ter je padel z visoke peči na tla ter dobil hude notranje poškodbe. Poklicali so zdravnika, ki pa ponesrečencu nI mogel pomagati. Cez nekaj ur, je mojster umrl. Zadušil ga je plin. — V Domžalah je storil žalostno smrt 50-letni posestnik Ferdinand Zupan. Zvečer je legel v posteljo ter si še prižgal cigareto, a je zaspal, preden jo je pokadil ali ugasil. Ka je ogorek zanetil posteljo in ker je bil zrak v sobi segret in je primanjkovalo zraka za o-genj, je postelja samo tlela. Vso sobo je napolnil dušeč plin, ki je Zupana zadušil. Ko je zjutraj prišla služkinja in odprla vrata, je buŠil vanjo gost dim, Zupana pa so našli že mrtvega. Znova siieg. — Za božič smo dobili obilo snega, ki se je držal vse do zdaj. Zdaj sredi januarja pa je spet začelo snežiti. Pripravljalo se je že kak teden, a je bilo premrzlo, da bi snežilo. Obeta se nam nov del snežne zime, smučarjem veselje, brezposelnim mraz. Umrla sta: v Novi vasi pri Mariboru 71 letni profesor In upokojeni bančni ravnatelj Jo sip Ulčakar, na Grosupljem elektrotehnik Filip Marn, ki je bil zaposlen v tovarni motvoza. Pismo iz Gimlaida Mamica je pokarala otrotttk«! — N» tisoče naših delavcev jt že izgubilo delo. i nihče nI jokal. — "Adamičeva številka" A. D. — Kazni drugi * kritiki" prihajajo in reklame je dosti Koncilmen Young je pred kratkim zahteval od mestne zbornice javno preiskavo slučaja požara, v katerem je izgubila življenje Slovenka Angela La-bud. Takoj po požaru je namreč padla obdolžitev, da so bili ognjegasci pijani in da Bo nadlegovali sosede za žgano pijačo, namesto da bi vršili reševalno delo. Načelnik ognjegasnega departmenta Granger je sicer uvedel "preiskavo", ki pa se je vršila za zaprtimi vrati in poučeni ljudje trdijo o nji, da je bila navadna farsa. Načelnik Granger je baje pestil priče na zelo grob način ter jih celo zmerjal, ker so vztrajale pri trditvi, da so bili ognjegasci ob priliki omenjenega požara res pijani. No, zdaj dobimo javno preiskavo in upajmo, da bo dognala, ali niso bili ognjegasci morda bolj potrebni krepkih curkov mrzle vode kot pa goreča hiša , • * • Med tistimi, ki so zahtevali ponovno preiskavo gornjega slučaja, je bila tudi Ameriška Domovina (gospodje so končno menda le uvideli, da so zadnje čase ustrelili preveč grdih kozlov, zato so porabili to priložnost, da se olepšajo v očeh naše javnosti ter se ji ponovno predstavijo kot "šampljoni" milega naroda). V zvezi b tem se A. D. hudo Čudi, ker so "naši" fantje v mestni zbornici z mr. Vehov cem vred tekom debate o Youn-govi resoluciji — molčali (A. D. pravi, da so molčali vsi trije). Jaz se ne Čudim. Nisem namreč pričakoval, da bi se stene mestne zbornice podrle od grmenja, ki ga ne bo dosti čuti, če sploh kaj . . . (Tudi A. D. ni pričakovala kaj takega, ampak, ker že igra vlogo samopostavljenega varuha milega naroda v Cleve-landu, se ji vidi potrebno, da od časa do časa "materinski" po svari tudi "naše" zastopnike v mestni zbornici, češ, otročlčki dajte malo kričati, da bomo ve deli, kje ste . . . Skrbna mamica, kajne?) • • • • Ni še dolgo tega, ko se je A. I). grdo norčevala iz svojih brezposelnih nasprotnikov, ali časi bo se spremenili in zdaj bi se lahko posmehoval! mi — namreč, če bi bili Pirčevega kalibra, kakopak. Pire namreč zdaj milo joče, češ, Aez štiri sto naših ljudi je Davis spravil ob mestni kruhek ter ga podelil svojim pristašem, celo "ta črnim". Ampak ne mislite, da Pire javka iz usmiljenja do rojakov, ki bo izgubili mestno delo; mož stoče največ zato, ker je tudi njegova žlahta sfrčala Iz mestne službe in ker Je njegov nekdanji vpliv v' mestni hiši, s katerim je lovil med nami lahkoverne kaline, do kraja skopnvl. To dyoje ga peče ter mu izvablja toliko solza, da jih je cele kolone. Ej, saj se poznamo, bratci! — • * * Kar bi v metropoli radi vedeli, je to, kje je zaspala preiskava slučaja denunciranja tajnikov SNPJ v Oh lju, ki jo je obljubila A. D., In preiskava "bombnih atentatov" na A. D. Votio dre»© jt 0iMm»Mm). rfftt črnsk« draine v oM*» Nadilla, Tc.u in S. N. D.? Ali je mogoče obležala pod mizo? N • • • A. D. i dne 27. jan. vsebuje toliko spotlkanja ob Adamiča, da jo moramo imenovati "Adamičevo Izdajo" in da se Adamič res ne bo mogel pritoževati, da mu tudi naši naiadnjaški krogi niso i>oavečali dovolj pozornosti. Uvod taj "slavnostni Adamičevi izdaji" je napisal menda kar Lojze sam, kar sklepam po tem, ker je uredniški članek prepoln nadutosti, zavijanja, smešenja in neumnosti. Mož se silno hu-duje na Adamiča, k«r ne odobrava diktature kralja Aleksandra, ker je zapisal, da kmetje v starem kraju verujejo, da je življenje na "onem" svetu precej slično tukajšnjemu, ker piše "Lublyana" mesto Ljubljana, "Mikha" mesto Miha itd. Možakar Mveda ve, da je Adamič pisal tako zato, da Američani ahko pravilno izgovarjajo naša lastna imena, najbrž se mu tudi vsaj dozdeva, da med "vero" in "prazndverjem" ni kakšne bistvene razlike (oboje j« plod človekove nevede), da živi v našem kmetu poleg vsiljenega krščanstva tudi še nekaj "poganstva" (ki je tudi bilo—vera!) in da je podvržen vaakoja-kemu praznoverstvu (čemur se Američani ne bodo mogli Čuditi, saj imajo doma več kot preveč takega cvetja) in vedeti bi moral tudi, da Aleksandrova diktatura ni noben blagoslov za Jugoslavijo ln da bi bili najbolj veseli baš jugoslovanski kmetje in delavci, če bi je čimprej zlodej vzel! Ampak mož noče vedeti o tem, kajti Čo bi to priznal, potem se ne bi mogel za letavati v Adamiča ter se — oh, kozarček žganega, prosim! "pomilovalno smehljati" Adamičevi knjigi "Tho Native's Return" . . . • ♦ • Lojze se tudi vprašuje, "od kdaj je v svobodni Ameriki za-branjeno človeku javno povedati svoje mnenje?" Kaj, čo bi Lojze v zvezi s tem vprašanjem malce pobrskal med zaprašeno šaro na svojem podstrešju ter se poskusil domisliti, uli ni on sam že večkrat grdo napadal I j ud samo zato, ker so si upali javno povedati svoje mnenje o njem njegovem listu in krožku, ki vidi v njem nekakšnega papeža? Mar je že pozabil, da ni še dolgo tega, ko je nekomu odrekal pravico povedati svoje mnenje o ameriških političnih razmerah, češ, niti državljan še ni 71 Njemu te pravice nihče ne odreka! Tudi ne pravice izraziti svoje mnenje o Adamičevih delih, pa če jih tudi ne more ali noče pravilno razumeti! In če bi Adamičeva dela najprej pazilo prečital ter potem povedal o njih svoje mnenje na dostojen način, bi se tudi nihče ne sjiotl-kal obenj radi tega! Ampak on ni podajal svojega mnenja o Adamičevih delih, temveč je egoij zlobno namlgaval, češ, nismo ga poznali do pred dvema letoma in kdo ve, ali ni bil prej kakšna nepridiprav baraba, itd. To, to I In če si Pire sme dovoliti takšno nečednost, potem si že smemo dovoliti tudi mi, da tako nečednost zavrnemo kot ne spodobi! Sicer pa itak vemo, kje Pirca čevelj žuli, kam pes taco moli in kakšne svobode Izražanja si želi dični l/ojze: takšne, ki bi dovoljevala nJemu grditi in blatiti vsevprek, njegovim kritikom pa nadela železen nagčnik ... • • • Pire nemara misli, da nismo tako bistrih oči, da bi videli med vrsticami, zakaj In čemu gonja proti Adamiču, ampak, če misli, da smo ren tako slepi In zabiti, m* jako moti. Haj je stvar čisto enostavna in pripro-sta: Knakopravrioiit in Prosve-ta se pohvalno izražata o Adamičevih delih, ter pri|>oročala njegovo knjigo "The Native's Return" našim ljudem v /lakup. o I n« Jo razpečavata, kar je za Plrra vsekakor več kot zadosten vzrok, da m* zaletava v Adamiča ter ga skuša diskreditirat! pred svojimi kimavci. Treba s« je potruditi, da se piaatelJa in knjigo '¡m bolj o*mešJ in oblati, da je ljudje ne bodo kupovali! <0e bi Jo prodajal Pire sam, bi bilo drujrač*!{ Kakopak. • • • Razni "kritiki" Adamiča v A. D. nekaj govori/IJo, da Je imel Adamič preveč raznih pred- 3 sodkov, ko je pisal o Jugoslaviji ln njenih prebivalcih. Mogoče je, da ni bil brez njih, saj je koncem koncev tudi on človek, ampak jaz mislim, da bi ne bilo slabo, če bi se ti "kritiki" dobro pogledali v ogledalu, kajti videli bi, da nihče ne more imeti več in bolJl malenkostnih, smešnih in krivičnih predaod-.. kov prott fcoitiurkoli ali čemerkoli, kakor jih imajo oni sami proti Adamiču, nam in sploh vsem, ki nočejo trobiti v njihov zarjaveli in zaprašeni rog. Vsakemu kar mu gre! • • * Jože Grdina se huduje name, češ, njegove besede sem potvar-jal, kajti on ni nikjer in nikdar podvomil, da bi Ivan Cankar ne bil naš največji pisatelj. Cemu pa ga je potem v takem smislu-, primerjal z Vodnikom, Slomškom, Gregorčičem in drugimi slovenskimi pisatelji in pesniki, ki so Jošetu bolj pri srcu? Mar sem jaz kriv, če se tako nerodno izraža, da potem njemu samemu ni všeč? Gospod Jože naj kar še enkrat dobro prečita tisti svoj dopis in videl bo, da se mu ni zgodila nobena krivica. Ivan Jontes-I^Mlgorlčan, 68. Krojaška «alja pričala z vzgojavalalm dalom Za Člane organizira predavateljske In utne tečaje; knjižnice v vseh unijakih uradih New York. — (FP) — International Lndies Garment Workers unija z 176,000 člani, od katerih jih je pridobila od zadnjega poletja nad 100,000, je pričela z velepoteznim vzgojnim programom za svoje člane v tem mestu in tudi drugod. Program uključuje večje število predavateljskih in učnih tečajev v rasnih krajih mesta, diskuzijake ' sestanke, gojitev drame in petja — skratka: kompleten program delavske vzgoje in širjenja delavske ideologije. Učni predmeti so: ekonomija, delavska in splošna zgodovina, sociologija, literatura, tekoči socialni In gospodarski problemi. Na čelu departmenta za vzgojo je Fannie Cohen, stara delavka na delavskem vzgojnem polju, ki je pomagala organizirati Brookwoodsko delavsko šo-lo in Workers Educational Bureau. Slednji je bil kloroformi-ran, ko je pred leti Ameriška delavsk« .federacija, predvsem Matt Woil, dobila kontrolo nad njim. ffttl. Ladles Garment Workers Je ena izmed tistih redkih unij, ki je te pred leti, kmalu po vojni, s|H>znala potrebo delavsko vzgoje in jo tudi več let z uspehom vršila na sllčen način, toda v manjšem obsegu kakor Jo namerava sedaj. V letih notranjega boja med komunisti, socialisti ill unionist! je bila u-nija zelo oslabljena. Zadnja leta je to bolezen prebolela ter a prihodom "novega deala" organizirala pretežno večino delavcev v industriji za ženske obleke v deželi. Vzgojni program določa u-stanovitev čitalnic v vseh uradih krajevnih unij. V ta namen bo služila posebna »oba a knjigami, revijami in delavskimi časopisi in literaturo aploh. Za to ao ae odločili po eksperimentiranju, kl je pokazal^ veli-ko zanimanje'med članstvo;* za U* vrst« čitalnice Unija ho skrl»ela tudi za razvedrilo svojih članov. Par krajevnih un|j, ki štej«'Jo po več tisoč članov, j«t že organiziralo avoje pevske zbore ter dramske skupine. "Naš namen Je dati članom priliko do zadostitve vseh njih duševnih teženj in potreb ter Jih napraviti zavedne In Inteligentne člane delavskega razreda," pravi Fannie Cohen, ki ima na svoji strani tudi predsednika unije Dubin-ikyja in druge glavne uradnike. Delat»ka šola v novem leratlnu Mena, Ark. — Delavska šola Commonwealth Collège, kjer u-čiteljl ne prejemajo n«»bene plače in morajo |>oleg tega a študenti vred delati po 20 ur na t«-den, Je pričela z novim šolskim terminom, ki bo trajal tri messe«. ftolo obiskuje 2M študentov, večinoma delavcev. PK0BXKTZ1 Četrtek, i. februj Wilson je pokimal komorniku, ki je stal ob «teni, in komornik »e je umaknil. Wilson je Čakal, kdaj bo kdo izmed nas .pregovoril; zavladala je dolga, mučna tišina. Harry Link je odhrkaval in je ie hotel .pregovoriti pa mu je l*seda obtičala v grlu. Neznosno je bilo. Čutil nem, kako mi kri sili v glavo. Wilson ni gledal nikogar izmed na«, le na Harryja Linka ne je ozrl za trenutek. Pričakoval je, kdaj bo spregovoril. Ko Harry m rekel ničesar, je Wilson položil prošnjo na mizo in «pregovoril nekaj besedi, ki naj bt pomenile, da bo prošnjo <*ečital neutegoma. Ne spominjam «e točno njegovih besedi. Gledal sem njegov obraz, slaboten in razdejan, podolgovat in siv. Njegova dolga, ozka čeljust «e je premikala gor in dol in njegov sicer dokaj jasni glas je zvenel nekako nenaravno, morda «e je pa samo meni tako zdelo. Mogoče je tudi, da je zvenel tako nenaravno le v tej izredno veliki «obani. Kako je zvenel, pa vam ne M mogel popisati docela točno in natančno. Le nedoločno mi je ostal v ušesih. Ve« dogodek je bil nekaj čudnega, neresničnega. Po govorniških vajah iz prejinje noči bi moral v«akdo izmed nas imeti govor, pa »e je le meni edinemu po«rečilo, da sem spregovoril nekaj besed. Zopet je zavladal dolg premolk, nato sem se odločil in spregovoril: "Gospod predsednik! Prošnji so priloženi podpisi več ko tlnoč naših tovarišev sodelavcev, ki so vsi državljani Združenih držav; Lahko bi bili nabrali deset tisoč podpisov, če ne bi bili do zadnjega večera prepričani, da nam ne bo dovoljeno, predložiti vam naio prošnjo." Za trenutek se je Wilson ozrl name. Potem je rekel, da obžaluje, da so nam delali ovire, ko smo «e prvič hoteli zglasitl pri njem. Potem je Še dodal, da je bil ozlovoljen, ko je slišal o odločitvi krajevnega odbora za sprejem, da nas ne bodo pustili k njemu. Glas se mu je tresel. Tudi desnica se mu je tresla, dokler se ni slednjič oprijel zaviha pri suknjiču. Želel sem, da bi nikoli ne bil prišel z odposlanstvom. Tesno In plaho mi je bilo pri srcu. Ce sem govoril, je moj lastni glas čudno in nenaravno zvenel v tej veliki sobani. Kakor povezan na v«eh udih sem stal tam pod visokim «tropom, z debelo mehko preprogo pod nogami, pa težko in hudo mi je bilo za VVllso-na. I je zvok njegovih be«edi sem slišal, ne da bi prav razumel, kaj govori; pozneje «em moral z ostalimi štirimi tovariši primerjati •besede, ki se mi je zdelo, da sem jih slišal, z besedami, ki «o «i jih oni zapomnili. Tudi oni so bili vsi zmedeni in zbegani. V svojem govoru bi bil moral nadaljevati takole: "---ki so vsi državljani Združenih držav, «ir, in premnogo je med njimi bivših vojakov in mornarjev, ki «o služili v vojni, da bi »vet očuvali za demokracijo." Toda ta drugi del svojega kratkega govora sem bil docela pozabil in prav je bilo tako; kaj naj bi mu bil vtepal v glavo vso to ropotijo o oču-vanju sveta za demokracijo! Takrat seveda nisem pomislil, da bi bilo vse to govoričenje brez koristi in pomena. Na sto in sto delavskih shodih sem Že govoril, toda tako zmeden kakor takrat nisem bil nikoli. Kes je egan — vsaj na zunaj. 7. gotovostjo pa bi se upal trditi, da je bilo v notranjosti huje z njim kakor z nami vsemi skupaj. Preverjen sem, «la se je moral brzdati z vsemi silami, da je obdržal glavo pokoncu. Večkrat je med pogovorom zatisnil oči za nekaj trenutkov in lahen drget mu je prebeg nil lice. Z zaprtimi očmi je bil videti Še bolj zdelan kakor z odprtimi. Ne verjamem, da smo bili v sobi več ko štiri ali pet minut; kamen «e mi Je odvalil od srca, ko je bilo vse pri kraju. Proti koncu se me je že lotevala nekaka slabost in v glavi «e mi je v«e vrtelo. Hujše preskušnje ni«em doživel nikoli v življenju. Slednjič so se vrata odprla ter vstopil je komornik ln se postavil k vratom blizu cvetličnega koška. Potem nam je Wilson zopet stisnil roke. Se hvala je rekel in odšli smo. Videl sem ga, kako je stopil še nekaj korakov za nami, potem je obstal «redi velike preproge in se naklonil. Kakor prikazen je bil videti. Komornik in častnik sta naju odpeljala na hodnik, kjer se je gnetlo vse polno časnikarjev. Hoteli so zvedeti naša imena. Kaj? . . . Kako? . . . Kdaj in zakaj? Obsuli «o na« z vprašanji. Rekel «em drugim štirim, naj ne govore ničesar; vrag jih vzemi v«e skupaj! " Odšli «mo na cesto in skočili v voz električne železnice.- Jaz bi ga bil skoro zamudil, ker s svojo trdo nogo nisem mogel prestopati tako hitro kakor tovariši. "Vražja duša!" je menil Harry Link. Ve« je bil poten, čeprav nI bilo prav nič vroče. Več ko eno uro nismo mogli spregovoriti o tem, kar smo doživeli. Pred predsednikom Združenih držav smo «tali — pa kakšen klavrn mož je bil to! Bled, postaran človek «redi ogromne «obane, pod visokim stropom, « sklonjeno glavo. V«e «ama klavrno«t. Ljudje in vsa dežela. Sam pri sebi sem «i mislil, da smo Wilson v svojem elegantnem suknjiču in progastih hlačah, pa mi v naših delavskih oblekah, dva skrajna konca iste klavrnosti. V tem razkošnem hotelu »mo se nenadoma srečali za nekaj trenutkov, mi in Wilson, oba skrajna konca iste klavrnosti in . . . no, sam ne vem, kaj naj bi še rekel. Vse je bilo nenavadno čudno, to mi že lahko verjamete. Nisem se hudoval nanj, nisem ga sovražil; le kakšen klavrn človek, sem si mislil. Pomislite samo, če ni to tragedija: predsednik Združenih držav, najmogočnejši vladar na zemlji, pa ne more storiti ničesar za nas, za delavce, dasi sedaj ne dvomim, da je bil v srcu na naši strani. Brez moči je bil pred najogromnejšim problemom te dežele in vsega sveta — pred prdblemom, kako t>o-razdeliti imetje in bogastvo. Brez vse moči — on, predsednik Združenih držav. Nihče ni mogel storiti ničesar. Neizmerno mi je bilo hudo, da »em prejšnji dan povzročil demonstracijo zoper njega. Kajti zamisel te demonstracije je bila moja. Prav tako grdo je bilo, naščuvati nanj demonstracijo, kakor je grdo od kapitalistov, da nas iz-žemajo. Iz Seattlea se je Wilson odpeljal doli v Portland in od tamkaj v Kalifornijo. Cez nekaj dn| so »e I. D. S.-ovci v Seattleu začeli ruzgovarjati o časopisnih novicah in vesteh, ki so poročale, da se Wilson ne počuti dobro, da je "utrujen" itd. Seveda je bil bolan, še preden je odšel na Zapad; toda ko je dva tedna po odhodu iz Seat-tla docela onemogel in je moral opustiti potovanje, »o I. D. S.-ovci okoli Puget Sounda Iz-tuhtall, da za vsem tem tiči naša demonstracija z dne 18. septembra. Mi, ki smo bili pri Wilsonu, smo seveda poročali o našem obisku. Skušal »em biti točen v pripovedovanju, toda drugi štirje se mi zdi, da so nekoliko pretirali. Ko je potem šla zgodba o našem obisku od ust do ust, »e je polagoma »premenila v trditev, da je Wilson omedlel, ko je govoril z nami. (Dalj* prihodnji« ) A. P. Kranna: Moderna žena Sredi zime, k«» so jima ravno p<»šli zadnji prihranki in sta bila prisiljena živeti oh kislem zelju, krompirju in kruhu iz najcenejše moke, mu je nenadoma zlntlela boljša |>olovlca. Zelo resno zbolela, a laileznl vilic temu nista smela vzeti pre-resno. "Čimbolj Im»v« optimistična;" je rekla v vročici se kuhajoča svojo nejevoljo. Zdrvel je v sobo, odpiral predale in metal preiskane torbice kar na tla. Audrey pa ga je smehljale zagotovila, da je dolar v svoji gorečnosti naglega iskanja prezrli Začel je iskati iznova in je res našel zadnji dolar, ki sta ga posedovala. Vzel ga je v roko, ga dobro ogledal, in se vse« del na rob zasilne postelje. "Kdinec je, napraviva skrl>en načrt za njegovo pot v svet — morda se ne vidimo več, sniff." Sklonil se je do nje ln podrg in si pričela urejevati lase. Uro l>ozneje »e je polotila stanovanja. Kadar je bila ona gospo-dinja* je moralo "biti vse v svojem redu, drugače ji je dražilo živce. Herbert je gospodinjil po svoje dovolj dobro, a višine njene dovršenosti v tem poslu niti zdaleč ni dosegel. Vedel je to in se je smejal. "Kriza je minila." je dejal, "včeraj še ti ni bilo mar, kako| so post val jen i stoli in koliko je j smeti na preprogi. Bravo, Au-j drey, kar nadaljuj, samo mrazu odkod bosta vzela, ko se bodo končno izničili skromni prihranki, h katerim sta se čeda-je pogosteje zatekala. Zdaj pa se ni bilo kam zateči in zato je bilo treba ukreniti nekaj določnega. To je Audrey kmalu Btorila. "Nič več ne bom iskala tod okrog, «tran pojdem," je rekla odločno, ko «e je spet vrnila trudna in prezebla z lova za delom. Herbert jo je pogledal v obraz in je vedel, da misli resno. Molče ji je pomagal «le čl suknjo in brez besede jo je privil k sebi in poljubil. Hudo mu je bilo, a kazati tega ni hotel, niti »i nI upal. Audrey je bila tako samostojna in pogumna, prenesla bi karkoli brez tožbe, in proti taki ženi je težko kazati ojbčutke, kakršni so se vgnezdili ob njenih besedah v Herbove možgane. Dva tedna nato ji je pomagal z nalaganjem kovčega, se šalil z njo, kakor da »e na večer spet vrne in ni hotel niti misliti nato, da jo znabiti ne bo nikdar več videl. Saj ni imela kaj iskati pri njem. Nekoč sta pač gojila lepe upe za bodočnost, pa so »e razblinili v nič — ne samo njima, »totisočerim drugim mladim parom je kriza raztrgala življenje —; prav ima Audrey, da je kljubovalna napram vsemu, da »i ne pusti obupanosti in sentimentalnost. Kaj bi s tem, smejati se, šaliti do konca, tako je najbolje in najpametnejše. Dokončala sta, Audrey je stala pred ogledalom ln »e na-pravljala tako skrbno kot zmi-rom. "Spravi kam vse to, kar imava in pridi za menoj ✓ Bova spet kakor nekdaj: fant in dekle. Ce iboš prisiljen tvoriti člen v krušni liniji, te bom že našla ob prostih dneh, da te bom vsaj včasih nasitila s pošteno hrano — ako ne bom mogla več. Veš, nočem upati preveč, da ne bom na noben način razočarana. Mislim pa vkljub vsemu, da bo nekega dne še vse all right. Skrbi, da se ne zgubiva v svetu, mislim, piši mi redno, sicer se lahko pripeti, da se ne bova mogla najti, kadar kateri izmed naju zabo-gati." "Ce najprej zadene tako prijetna nesreča mene, te bom našel tudi brez naslova." "Boš šel"fca sledjo ljubezni, ki jo je pognala kriza iz paradiža, kaj ne?" Zasmejala sta se. Audrey «i je potisnila na glavo klobuček, ki je zakril komaj polovico njenih (bujnih las. "Tako, zdaj sem pripravljena za slovo, za odhod in za vse, kar zna slediti — ali izgledam tako, stari prijatelj, "You bet!" — Njegove oči so obstale na njej za dolg trenotek. Skrb in bolest je bila v njih vzlic smejoče-mu izrazu njegovega obraza. "Da, res, vkljub vsemu, kar sva prestala, «i ostala mlada in privlačna — tako privlačna, da mi ne »meš vzeti za zlo, če ti dam nasvet, ki se ti bo zdel iz mode: Pazi na moške zalege v velemestu —" Hotel ji je reči še več, pa ga je ustavil njen »meh, zvopko-ve»el »meh, ki je spretno zabra-nil nastop tužno-tesnim občutkom. Moj fant se torej boji za svojo Audrey?! Kako romantično, haha! To znači, da posedujem redko redkost: staromodno zvestega io skrbnega možička. Thanks, old pet —, obljubljam, da bom pridna in oprezna!" V Stopila je za korak bliije k njemu in mu prožila roko z nasmehom, ki je dajal njenim o-čem poselben izraz, izraz dveh svetlih zvezd. Herbert je poznal ta izraz, stokrat ie ga je poljubil na njenih očeh. Tudi zdaj ga Je poljubil. Potem je »tisnil njeno roko v svojih. ^ "Zdrava, Audrey!" "Zdrav, Herbert!" Napravila je korak proti vra torn in se nenadno obrnila ter spustila svoj pogled po vsem, kar je vsa ta leta s toliko prijetno skrbnostjo čistila in^ urejevala. Vkljub dejstvu, da je bila predvsem delovna žena, je našla zmirom dovolj časa, da je držala svoj domek v vzornem redu. "O, ne misli, da me je premagalo kaj mehkega," je rekla Herbertu, ki jo je gledal z očmi, v katerih se je nabirala vlaga, "samo dobro si hočem vtisniti v spomin vse to, kar sva precej let imenovala dom. Saj je bil vzlic zadnjim letom to le prav prijeten domček, kaj ne, Herbie, čemu bi si ga torej ne ogledala preden pojde v pozabnost." Skomignila je z rameni. "Well, Amerika, nestalnost, moderno življenje, ekonomska depresija — živimo kakor nam vse te pošasti narekujejo in kremžiti se ni vredno. Nikakor ne, ali jaz bom kmalu v solzah, če ne neham s tem. Do solz pa seveda ne sme priti, stvar ni v modi. Me moderne ženske moramo biti kakor grški stoiki in kakor cirkuški klovni: komu je mar naše zakulisje, igra življenja se mora nadaljevati. — Torej še enkrat, zdrav, moj osamljeni Romeo, enkrat, kjerkoli in kadarkoli se že še najdeva, kar pogumen bodi." (Konec prihodnjič.) Določitev spola z lizo Pomemben V hotelu GoRt:.Vaše stenice so me vso noč neusmiljeno grizle. Hotelir: Nikar se ne Čudite, gospod, hotel je bil šest mesecev zaprt in zato ni čuda, da so te uboge živalce tako žejne. ' Štiri nune utonile Watertown, N. Y. — Štiri nune, ki so se peljale v avtu, so zadnjo nedeljo utonile, ko je avto podrl ograjo mosta in padel v globok kanal. Šofer, ki je vozil avto in povzročil nesrečo, je tudi utonil. Po ovinkih Lastnik taksija šoferju: "Le kako ste mogli kolesa tako poškodovati !" Šofer: "Steklenico sem povozil." Gospodar: "Kaj je mar niste prej videli?". Šofer: "Ne gospod — nesrečnež jo je imel v žepu." • Boljša restavracija Cveba (ogorčen natakarju): "Kakšna svinjarija! Z robcem brišete krožnik?!" "O, prosim," se vljudno prikloni natakar, "nič hudega! Robec je že tako umazan!" uspeh ruskej, loga Koljcovt Kakor poročajo iz M znanemu biologu prof„ uspelo najti metodo, pj še ne spočetemu bitju i* prej določi spol. Poskusi i so dali skoraj 10() odsi speh. Človeštvo se že dolgo vprašanjem, -kako bi do bi se po volji staršev r ki ali deklice. Kaksuih ličnih tajnih sredstev, di predpisov je na razpolago namen, toda njih učinek k ničli. Znanost ve tudi pov kaj so vsa ta sredstva ne na: na spol bodočega z hočejo namreč vplivati ko je ta spol že določen spremenljiv. Spol tiči na v semenskih klicah, vi menska klica nosi spol „ ga bitj^ že v sebi. Samo tdmfcS tki» 4n lenek« erednje atarurti. "M moinejia In «drarejte in pove*» mati a* drlo. Ako ate aUri la «¡¡J daj na poaablt* poak.»IU NtfOA-TO» koj po par dnevih hod.'» o»*"1' m-boljianje. J NIJGA-TONK ae prndij« * '•**| ^ Ne jemljite ponaredi. N^—' k" toliko kot NUGA-TONE. ^ New Ford V-8 Deluxe Coupe Displayed " ' • ...........' «ai'iiiH nr J* M" ••• »»■ ------ Audrey, "trm ladje bo ittek- nil avoje hladno lice ob njeno se ne kali še, pa boš kmalu do- lo." Iii llertiert ji je pritrdil, skrMo pa ga je kljub temu s vroče čelo. No, prereano pa s tvojim fini jo I m» hranil \ bolezni — rasbe Ijrnim čelom le n« jcmlji wlja pač pe bo nio«!« jesti. Ta'tega slovesa, povej ml samo kaj mi-H«! k» i« Pogubi „ naj «daj ukrenem a tole krpi- " P rok le t i avet," J«* tarogovilil ¡co." v majhni kuhinji, spusti vSi iz bra.' V^Hpsfihi Bilo bi vseeno, če bi ji rekel, | da ne sme še delati, ker je bila v tem oziru strašno neodvisnA in je smatrala, da kot modrrna žena ne sme mehkužiti svoje j Hitro mu je povedala in hitro narave. 1 rok prazno posod«» iz aluminija. ' nr je on vrnil z zavitki «k! gro- j Tri tedna Tfci tifi^zni je v kateri ji je mislil nekaj sva-jcrrja. k aspirini it drog«r«ijr in iskala dclp. Tudi Herb ga Audrey pa Je bila relo k bo-letnl diplomatIčn« in atrategič» na modema !;*naka. že Je riti^^^^^ z whiakyom od Itootleggeija. 'iskal in pri tem iskanju m ni- V osmih dneh jo je spravil I sta nikdar artVala. ne videla do ua noge, pravzaprav na svoja I večera. Pri'večerji pa sta go-kokn«. vorila o stvareh, ki sta jih tu "Herb," je zaklirala takoj "Si videla, ljubica, pa sva u- tili tam opazita preko, dnsva, o sladko, kot ao JI dopimaîi za- gnala flu i enim samim dolar tekli tonittt, "nekj« im«m *prav.| j» m i ^ ljrn fe en dolar » ^ kntrri izmed torbi* ga Ihm» na*el - sreča, da sem ae donu«lila tega, z« dolar boš dolu I v»e, kar mi je trrba. da otdravim" iskanju drla pa *ta molčala, kar je pomen i ki, da «ta bila ob "In s kupi ljultetnivc paftnje hretispešna. Vi tednov se je n nege — t'ga ti nikdar ne to jx>na\Ijalo in ol*a sta prišla 'n*abim. Herbert, moj fant." medtem do prepričanja, da tako Kakor \ idravih dnrh mu je n«« Im»*Ii mogla nadalje\ati 'stisnila vrat in pritisnila malce skupnega življenja. !>ve leti ir "Jumping tats' je \zkliknil shujšano h or k njegovemu, ta-j sta ar ImHla a krito, «*la iivrla llerb ln poufcil v trenutku naj kuj aato pa stopila k predalmku zgolj ia dneva v dan. nr v «loč Pogled na novi V-K IVIute n petimi okni kupe Ford avtomobila. Vaebuje r* ia ima 12 ndnioikov več sile ter prihrani več na olju in gaaoiina.