199
Dopisi.
Iz Trsta 21. junija. (Tabor pri Fmetiču in delal-sko društvo.) Tabor, ki ga je z 9 točkami naznanjenega programa na 20. dan t. m. okrajni glavar v Sežani dovolil, je odložen za ugodniši čas — zato, ker se je c. k. tržaški namestniji vzvidelo iz viših politiških obzirov taborovanje medčasno ustaviti! Tako se glasi pismo, ki so ga prejeli g. Fr. Cegnar in tovarši njegovi, ki so dovoljenja prosili. — Tudi mi imamo „Tagblatt" — nas „Cittadino" je prav dvojček vašemu listu v Ljubljani. „Svobodo in napredek" si je napisal na svojo bandero in pod tem banderom maha po Slovencih in njihovih voditeljih in se napenja na pretrge, da se okolica tržaška brž ko mogoče polašči, da bode tako vredna priti pod izveličavna krila matere Italije! Al ne bo dal — pravi naš pregovor, in le resnico piše „Primorec", ko pravi: „c. kr. gospodje, o kterih „Cittadino" piše, da so okolico podšuntali, najdejo pri okoličanih gotovo več posluha, kakor lažnjivi progresisti". Grdobna Citta-dinova pisarija ima, kakor vaša „Tagblattova" vse druge nasledke, samo teh ne, da bi duh porazumljenja in sprave obudila, kar je v mnogojezični Avstriji živa potreba. — Delalsko društvo se je osnovalo; v glavnem zboru 6. dnev t. nI. so bila pravila sprejeta; društvo se imenuje „Cbela", geslo mu je „Marljivo"; za starosto je izvoljen gosp. Fr. Cegnar ;v odborniki so gospodje: Raič, Zor, Primožič, Kovšca, Sepf, Zalokar, Pleše, Svetina, Vrbič, Grlanee, Jereb, Kobal. Brž ko bode vlada potrdila pravila, začne društvo svoje delovanje. — Društvo to, ki pod svoje krilo jemlje de-lalce, je prvo društvo tacega namena na Slovenskem. Bog daj srečo!
Iz Trsta. (Kako Lah ravna s Slovencem.) V seji mestnega zbora 1. dne t. m. je govoril gosp. Nabergoj zoper to, da se najvažnejše državljanske pravice, in to o §. 19. glede okoličanov popolnoma zanemarjajo in da še razglas, s kterim je novi mestni župan naznanil svoje županovanje, je bil pisan v njim nerazumljivem (laškem) jeziku. Vprašam Vas — je rekel Nabergoj — gospod župan: Ali se mislite še za naprej tako obnašati proti okoličanom? Ali nam nočete biti pravični kakor meščanom, in poravnati, kar je dozdaj napačnega bilo v veliko nezadovoljnost okoličanov? — Glede na posebno važnost te zadeve je rekel župan, da mu odgovori drugi pot. Opazil pa je že tisti dan blizo to-le: Občina tržaška je ena sama občina, le samo italijanski je uradni jezik (!), jez se ne bom mogel odpovedati stari navadi, ki jo je že posvetila zgodovinska pravica (!!); pri vsem tem bom (milostno!) preudarjal, kar je razložil g. Nabergoj; če se pokaže, da so pritožbe njegove resnične, zagotavljam, da ne bom nezvest načelom,   ki jih trdim. — Podžupan Hermet,
najhujši nasprotnik slovenske ravnopravnosti, se hudo zavali na g. Nabrgoja ter pravi, da pravica mora biti za mesto in okolico; toda okolica ne more tajiti sto-in stoletnih zgodovinskih pravic, ki jih ima mesto, manj -ščini da ne gre, da bi se vpirala zoper večino, — to je, „mi smo mi, Lahi, vi Slovenci niste nič!" — Pod takim regimentom kamo pridemo? In vlada? — — po-prašajte podmaršala Moring-a! — Pravil telovadskega društva „Južni Sokol" ni hotela vlada potrditi, češ, da govore o politiških znamenjih.
Od sv. Pavla blizo Celja 16. junija. (Zgubljen fantič.) En fant se je od svoje druščine zgubil in pri nas kruha prosil. Jaz sem tega fanta obdržal; izpraše-vaje ga: od kodi je doma, kako mu je ime, koliko je star itd., mi je rekel, da je iz Rezije blizo sv. Vi-šarij doma, da mu je Valentin Lenard im6, in da je 8 let star. Naznanjam to v „Novicah", da ga žlahta njegova — starišev, pravi, da nima — pri meni dobi. Žlahta njegova, kakor pripoveduje, po svetu porcelan prodaja in cunje pobira.                      Blaž Winter.
Iz Istre 19. junija. * — Tukaj se je svila (zida) v obče dobro ponesla. Gosp. Kamus jo plačuje od 65 kraje, do 2 gold. 50 kraje; od začetka jo je celo po 4 gold. plačeval. To ceno je pa menda le zato postavil, da pride ves pridelek v njegove roke. Najzdraveja svila je Kršan-ska. — Po nekih krajih Istre je burja v začetku tega meseca veliko škode storila. Spet bi človek kaj o pogozdovanju Krasa zinil — pa kaj ? Vse je zastonj. Posebno smešno je bilo v tem obziru vedenje birokratov (1857 in 1858), koji so na papirju ves Kras že pogozdili — kmeta so v to na tlako priganjali, on je pa v mnogih krajih kol (brez korenin) posadil, znavši, da Kras se ne da pogozditi, ako se naravski pot ne drži —in to je, ako se nerazdelž puščave. — Smešno je tudi to, kako se je lansko leto zavoljo šole vse le na ulicah oklicovalo — v cerkvi pa v tem nič javilo, a učitelji so večidel duhovni, koji za malo plačo podučujejo; sedaj pa pride pismo zavolj cepljenja kožic in pravi: „Naj se javi iz oltara" (se zna da po italijanski).   Zdravstvujte!
Iz Dolenskega. (Nova grosupelsko-kr&ka cesta), ktera pelje mimo Boštajna, Zagraca, Žužemberka, Dvora, Soteske do Novega mesta, je že dodelana in vožnja na njej že se je pričela. Tu ni nobenih hribov, ki so na stari cesti ovirali vožnjo. Cesta je izpeljana od izvira Krke do Soteske povsod po ravnem in med prijaznimi nogradi; vozniki iz Ljubljane v Novomesto in Toplice si tedaj prihranijo lahko nekoliko goldinarjev, ako se je poslužijo.
Iz Št. Jurja pri Svibnem pod Kumoni 9. rožnika. (Letina. Novo ustanovljena šola. Vojska.) Prav dobra letina se nam kaže; ozimina, vinska trta, mrva, zelje, krompir in fižol nam kaj dobro obetajo, samo za sadje bo srednja; češnje so se nam že slabo obnesle. Tudi se sliši, da škodljive gosenice letos po svetu zopet hudo gospodarijo, še celo na ljubo vinsko trto so se spravile, kakor se sliši od doljnih krajev, kaj neki bo z zeljem? Pri nas so že zgodaj spomladi šolarji gose-nične zalege trebili, ker se jim je v šoli zmiraj pri-poročevalo, naj jih obirajo, ako hočejo v jeseni kaj sadja imeti. Mislili smo, da so pokončane vse gosenice, al žalibog! ni tako. Zdaj je vse polno glogovih beli-nov! Napovedali pa smo jim vojsko s pomočjo naše šole, ktera se je s podporo naših šolskih prednikov in zvestih domoljubov lani 12. decembra odprla. Vpisalo se je letos 169 šolarjev, od kterih ima veČina celo uro in nekteri še več hoda v šolo. S to armado, ktera pridno obiskuje učilnico, nadjam se, da pokončam lahko
200
na tisoče belinov; obljubil sem vsakemu učencu, ki mi prinese lOOglogovih belinov, pisalo ali pisalno knjižico, kamničke za pisati, jeklenih peres ali Črnila. Drugi dan so mi učenci že 2200 teh škodljivcev prinesli. Love jih sedaj tako pridno, da bom kmalu v zadregi z omenjenimi darili. To se pa samo po sebi razume, da obljuba se mora, posebno pri otrocih, spolniti. Da se v številu ne zmotimo , sem zapovedal, naj jih vsak po sto na nitko prebode; preštete ukažem sežgati. Tudi na šolski tabli računimo , koliko so jih ta dan prinesli, koliko drugi, in koliko je že vseh. Do danes smo pokončali 49.760 glav tega mrčesa. Ali bi ne bilo prav, da bi nas tudi drugod posnemali? Saj se z združeno močjo veliko stori. Z Bogom! Drugo pot kaj več, od naše tako zaželjene ceste proti Zagorju.
J. Pirnat, učitelj. Iz Kamnika 17. junija.   (Iz čitalnice.)   „Novice" so prijazno omenile slovesne naše besede 30. dne u. m. Naj po želji mnozih domoljubov prines6 bralcem govor, ki ga je zložil g. Val. Tre ven in gaje govorila rodoljubna gospodičina Anica Podrekarjeva.    Takole se je glasil: „Pozdravljam Vas presrčno, predragi naši gosti, ki ste prišli slovesnost našo povekšat, in Vas vse, domoljubne družbenike naše narodne čitalnice! Čeravno bo skoro leto preteklo,   odkar  se shajamo v narodnem domu,  da se podučujemo z berilom in pošteno kratkočasimo ,   vendar je   bilo  vse  to le pohlevna  poskušnja, ali bo mogoče to narodno napravo vzdržati ali ne?   Pa videli smo , kako da so od vseh strani domorodna srca veselo prihitela  nam   na   pomoč.     In danes   že   vidim tako veliko in  lepo  Število slovenskih rodoljubov tukaj zbranih.   Vendar lahko bilo bi še veče; zato se moramo potruditi in prizadevati si, da zaspane budimo, zgubljenih iščemo,   dvomljivim pravo svetujemo,  vsem pa srčnost vdihujemo, in si po tej edini pravi poti vedno več do-moroduih src pridobimo.   Dragi domorodci! Jezik, kte-rega nam je Stvarnik dal, povzdiguje nas nad mutaste živali; toraj spoštujmo in olikujmo ga, in na vedno višo stopinjo povzdigujmo ga, dokler ne doseže svojega cilja in konca.  Ako svoj jezik zanemarjamo in zaničujemo, zaničujemo   tistega,   ki  nam  ga je   dal — Stvarnika samega. Zato z neumrljivim škofom Slomšekom rečem: „0 ljubi, lepi, pošteni slovenski jezik,  s kterim sem prvič svojo ljubo mater in dobrega očeta klicala, — v kterem so me moja draga mati učili Boga spoznavati, — v kterem sem prvikrat svojega Stvarnika častila: tebe hočem kakor  najdraži spomin   svojih   starišev ohraniti, za tvojo čast in lepoto, kolikor morem, skrbeti; v slovenskem jeziku  hočem   do   svoje   poslednje  ure  Boga najrajši hvaliti, in kakor hvaležna hči svoje ljube matere želim,   da  kakor je  moja prva   beseda slovenska bila, naj tudi moja poslednja beseda slovenska bode". — Pa z ljubeznijo do jezika mora tudi ljubezen do domovine združena biti:   ,,Tica ljubi  svoje  gnjezdo v gori,   zverina svoj brlog v hosti, ali le človeku bi ne bil drag kraj, kjer mu je zibelka tekla,  in ga  vsak kamen spominja njegovih rajsko preživljenih dni? ljubimo toraj iz globo-Čine srca svojo predrago domovino". In zedinimo z ljubeznijo   do jezika   in   naroda   še   složnost   med   seboj. Složni bodimo  in obstala in napredovala bo neštevilna leta naša narodna čitalnica, na čast društvenikom in na blagor domovini.    In  visoko   bo vihralo geslo naše zastave: Vse za vero, cesarja in domovino!
Iz Motnika. Gr. K. (Letina. Vreme. Rudarstvo). Žita se nadejamo obilo, tudi sadja se bo precej dobilo, le hruške se nam bodo slabo obnesle. — Vreme je pri nas ugodno in do sedaj je toča le na južnem zapadu nektere predele potolkla. — Tukajšnji rudokopi še zmi-raj niso dobili stanovitne žile premogovega sklada, ktera bi Motničanom mnogo koristila.
Iz Ljubljane. (Truplo 11. maja 1859 umrlega nadvojvode Joana) so včeraj popoldne ob dveh iz Gradca peljali po železnici skozi Ljubljano čez Laško v Tirol e na Grad Schona poleg Meran-a, kjer preblagi gospod po oporoki svoji hoče počivati. Krasna kapelica počivališču je še le zdaj dodelana in stane nad 14.000 gold. Poslednjo čast skazati nadvojvodi, čegar truplo spremlja po poti sin njegov, grof Meran, so prišli na kolodvore, k. deželni namestnik, deželni glavar z deželnim odborom, odbor družbe kmetijske in mestni odbor. „Novice" pa, ktere se imajo največ njemu zahvaliti, da so o Sedelnickovem času po večletnem koledovanji smele 1843. leta priti slovenske na dan (policija avstrijska je že pred 26 leti za vsakim grmom vohala panslavista), se Še posebno tuž-nega srca spominjajo preljubljenega Joana na poslednji svoji poti skozi Ljubljano, kamor je rad zahajal družbi kmetijski naši pravi oče. Večnega spomina nam je posebno njegov prihod v Ljubljano 24. junija 1850. leta — premila naključna, da bode ravno jutri 19 let! — in to zato, ker ravno onega leta se je proti družbi kmetijski, ker je v poduk našemu narodu čedalje bolj delovala v domačem jeziku, vnel hud vihar nem-škutarski. On pa je tej kači z enim udarcem stri strupeno glavo, kajti na gradu predsednika gosp. Trpinca v Fužinah pod milim nebom, kjer se je mnogo družbenikov okoli njega zbralo, odzdravil je zdravico predsednikovo s to-le nepozabljivo na-napitnico: „Tudi na Vaše zdravje, gospodje, in blagor cele kranjske dežele!    Kranjska
dežela je lepa dežela in njeno ljudstvo je vrlo ljudstvo. Le obdelujte pridno domači slovenski jezik, domače šege in domače kmetijstvo, — obdelujte vse to
prav pridno, in tako bo vse dobro šlo!" — In — tako pišejo „Novice" v 29. listu 1850. 1. — imenitno pomembo te zdravice so pričujoči dobro razumeli (glej geri omenjeni „vihar") in vnovič navdušeno klicali „slava ustavoljubemu nadvojvodi!" In slava, nevenljiva slava ma-nom nepozabljivega cesarskega princa, dobrotnika kmetijstva in obrtnijstva notranjo-avstrijskega! kličejo danes „Novice" stvaritelju svojemu na zadnji poti skozi Ljubljano, ponavljaje iz one pesmice, s ktero so ga 1844. 1. v imenu Slovenije slavile, ko je po njegovi naredbi bila prva obrtnijska razstava v Ljubljani, sledeče vrstice:
Im6 Tvoje, vitez! v črkah je zlatih Na dvorih visokih, v koči priprost', —
Na zdelkih vsednih, na kamnih bogatih Leskeče na veke se Tvoja svitlost.
Dobrave puste si napravil rodovitne, Poljana Ti cvetek ponuja v spomin,
Ki tvoriti dela ume glasovitne, Je Tebi hvaležen Slovenije sin.
Naukom stezice odpiral naravno,
Obrtnosti bil si najbolj' učenik, Dal naš'mu jeziku uzvišenost slavno,
V srcih postavil si večen spomnik!
— (V odboru družbe kmetijske), ki je bil pomnožen po zastopniku vladinem in deželnega odbora, se je na predlog dr. Orla sklenilo, da se za 2800 gold., ki jih je družba spet dobila od c. k. ministerstva kmetijstva, nakupi dobrih bikov za pleme in naj odbor okliče po deželi,  da  se do 15. julija oglasi,  kdor želi
201
bika prevzeti in kterega rodu, — Ker je si. minister-stvo kmetijstva tudi pripravljeno za povzdigo gospodarstva na planinah denarne podpore dati, je bilo po dr. Bleiweisoveni predlogu sklenjeno poprašati nekoliko izvedencev, za ktere namene bi bilo podpore posebno potreba. — Učitelja Saje-tu v Pred-osljih se je na prošnjo njegovo za povračilo stroškov pri pokončevanji hroščev in škodljivih metuljev darovalo 20 gold. s pohvalnim pismom. — Bolno trto, ki jo je poddružnica vipavska poslala odboru, je odbor poslal dunajskemu zoologično-botaniškemu društvu v preiskavo. — Za prisednike vladine komisije, ki ima prevdariti novo osnovo ces. žebčarstva, so bili izvoljeni dr. J. Bleiweis, J. Zevnik in A. Malic. — Gosp. Fr. Schollmavrje zanimive reči poročal iz poslanstva svojega v Gorico o svilorejnem poskušališču.
—  (Odpis zemljišcinega davka) večidel za 1. 1867. znaša po naznanilu „Laib. Zeitg." z dokladami vred 41.688 gold. Deželni zbor, ki si je izprosil za po-lajšavo zemljišcinega davka milostljivi sklep cesarski od decembra 1864., bode tedaj priliko imel presoditi odpisani znesek.
—  (Skrb za blagor ljudstva.) Pod tem naslovom piše „Danica" to-le: „S1. kmetijska družba je iz državne subvencije 50 gold. prisodila preč. gosp. Janezu Škofic-u, fajmoštru v Suhoru, ki so ga že poprej s vitli cesar zavoljo zaslug za narod z zlatim križem s krono poslavili. Sedanji čas je potrebno, da včasi po-jasnujemo, kako duhovstvo tudi za telesni blagor našega naroda dela, ker je zmiraj več krtov, ki poštenje in zasluge duhovstva v nič devajo. Kolikor vemo, je preč. gosp. Skofic že 11 let pastir s pičlimi dohodki na Suhoru. V tem času je iz skalovite pečine pripravil lepe prostore za njive, vrte in vinograde. Pri tem trudnem delu je požgal na 4 stote (cente) smodnika; v no-gradu je zasadil leto za letom krog 40 tisuč (40.000) trt. Dobil je zadnja leta tudi žlahnih obrenskih trt (od Rena ali Rajne), nekoliko tacih iz Klosterneuburga, iz kterih jih zdaj po ključih (Schnittreben) namnožuje. Samo to leto je tacih nad 6000 nasadil, nekoliko stotin po faranom razdal, kteri jih bodo posihmal lahko zmiraj več dobivali iz farovškega vrta. To pa je rečeno samo o vinogradu in vinstvu, da molčimo o tem, kar ta neutrudljivi gospod dela in koristi s svilorejo, sadstvom in poljedelstvo m'*.
—  (Učiteljev ljudskih sol) iz Kranjskega, ki grejo do 9. avgusta na Dunaj v gospodarsko šolo, je S. — C. kr. deželna vlada je poslala c. kr. kmetijski družbi nasvet, kteri učitelji izmed 59, ki so se za to oglasili, naj se pošljejo; družba kmetijska je odgovorila temu vprašanju. Sicer pa jih gr6 iz doljnega Avstrijskega 30, iz gornjega 18, iz Salcburskega 6, iz Sta-jarskega 20, iz Koroškega 10, iz Kranjskega 8, iz Primorskega 6, iz Tirolskega 16, iz Češkega 30, iz Mo-ravskega 30, iz Slezkega 10, iz Galicije 6, iz Buko-vine 10.
—   (Začasni okrajni šolski ogledniki) so 1. t. m. nastopili svojo službo. — Šolski oglednik novomeškega okraja gosp. Fr. V i k t. pl. Langer se bode na svoje stroške vozil šole ogledovat.
—  (Odbor slovenske Matice) bode jutri 24. t. m. ob 4. uri popoldne v čitalničini dvorani imel 14. sejo, ktera se bode vršila po naslednjem dnevnem redu: 1. Prebere in potrdi se zapisnik 13. odborove seje. 2. Tajnikovo sporočilo. 3. Odsek za opravilni red nasve-tuje priloženi „opravilni red". 4. Odsek za izdavanje knjig nasvetuje: „Naj Matica na svetlo da telovadno knjigo". 5. Dr. Jernej Zupanec v imenu presojevalcev g. Iv. Tušekovega prevoda Schodlerjeve fizike nasvetuje: „Naj se ta prevod da tiskati".   6. Dr. Jernej Zu-
panec bode poročal o nakupu hiše. 7. Nasvet novomeških dijakov: „Naj Matica prične izdajati sistematično vredjene šolske knjige". 8. Rešilo vprašanja: kedaj naj se skliče 5. občni zbor. 9. Nasvetje posamesnih odbornikov.
—  (Dramatično društvo) ima svoj letošnji občni zbor v nedeljo 11. julija ob pol enajstih zjutraj v čitalnični dvorani. Vrsta razgovorov bode ta-le: 1. sporočilo tajnikovo; 2. spor6čilo blagajnikovo; 3. sporočilo gospodarskega oddelka; 4. sporočilo odborovo zarad igranja v javnem gledišču, osnove dramatične učilnice itd.; 5. volitev novega odbora; 6. posamesni predlogi. — Posebna vabila in imenik udov dobe gg. društveniki ob enem z knjigami za preteklo leto, ki se razpošljejo prve dni meseca julija.    K obilnej vdeležbi vabi
odbor. — (Železnica gorenska) se bo, kakor za gotovo slišimo,   brž po žetvi  delati  začela  in to po tisti poti, kakor je vprvič načrtana  bila,  da  pride na korist večerna delu gorenske strani,   kjer je obrtnije in kupčije
kaj"'                                       -
—   (Učenci St. Jakobske šole)  so  pri  slovesni maši
včeraj na dan sv. Alojzija v cerkvi tako lepo peli in 14 dečkov po 8 do 10 let starih je na koru k petju godlo tako lepo, da je vsacemu, kdor je milega čutja, srce veselja igralo. Gosp. Belarju, ki na gosle uči to krdelce še le kakih 8 mesecev, gre res očitna čast, da brez hrupa in krika, ki ga dela marsikak drug mu-zičen zavod, natihoma izvršuje tako lep vspeh.
—  (Katoliška družba) je imela v nedeljo zvečer malo besedo v čitalnični dvorani. Vrstilo se je lepo petje z deklamovanjem, posledejič je bila mala loterija, ktera je izbudila veliko dobrovoijnega smeha. Odlikoval se je posebno vvodni govor čast. gosp. H., kteri je v bolj šaljivi obliki prav krepke in jedernate besede govoril. Tudi dvogovor „Ljubomira" in „Bogomira" je bil mikaven. Zbralo se je v „besedo" nad 400 udov, kteri očitno hočejo pokazati, daje res, kar je rekel govornik v začetku: „Nekdaj ni bilo treba katoliške družbe, — a vsedanjih okoliščinah je je treba".
—  (Nova mestna organizacija.) Mestni odbor ljubljanski je v svoji seji 19. dne t. m. sklenil in sprejel popolnoma novo definitivno organizacijo mestnega magistrata. Tudi je bilo v ti seji 8 novih policijskih stražnikov v službo vzetih, tako jih je zdaj vseh skup 20. Te nove premembe prizadenejo mestu kacih 5000 gold. več stroškov. Zato je res treba mestni odbor resno vprašati: čemu vse to? Čemu je bilo treba policijske stražnike pomnoževativna 20, ko je bilo dozdanjih 12 popolnoma dovolj? Čemu je bilo treba zdaj magistrat iznovega organizirati, ko je mestni statut še zmirom provizoren? Čemu je potreba mestnega inženirja z dvanajststo gold. letne plače? Ranjki župan Hradecki, ki je zidal in ceste delal, kakor ne kmalu kteri, ni imel nobenega inženirja; tudi deželni odbor nima nobenega za stanovitno postavljenega. Zato res ne previdimo, zakaj bi mesto enega potrebovalo s toliko plačo. Ali so mestni očetje pre-vdarili, odkod se bodo ti novi stroški jemali? Ali so za kake nove prihodke skrbeli, da ne bo treba naklada na davke? Pred je bilo ravno od teh gospodov toliko hrupa in zabavljanja zoper narodne zastopnike, da slabo gospodarijo. Pa tako na slabem vendar niso mestne kaše zapustili zdanjemu odboru, da si upa tako drage prenaredbe delati. To bomo kmalu videli, čigavo gospodarstvo bilo je bolje.
— (Kako se statistika kuje.) Dr. Adolf Picker, direktor administrativne statistike na Dunaji, trdi neki, kakor nam „Laibacherica" od 18. t. m. pripoveduje, v
202
4. zvezku 15. tečaja svojih statističnih sporočil, da je med ljubljanskimi prebivalci 40.46 odstotkov (percentov) Nemcev in 59.34 odstotkov Slovencev. Potem takem bi med Ljubljančani skoraj vsaki drugi moral Nemec biti. Da je pa to gola laž, v Ljubljani vsak otrok ve. Ne vsak drugi, še vsak 70. Ljubljančan ni Nemec, in ko bi jih z lučjo iskali, ne najdemo pravih Nemcev vseh skupaj dosti čez 300 glav. Mi se le čudimo, kako je mogel g. dr. Ficker nekomu tako nasesti, in še bolj se čudimo „Laibacherici", kako je mogla tako očitno neresnico v vladinem časniku ponatisniti.
— (Spomenica konstitucijonalnega društva J Te dni nam je prišla tudi spomenica v roke, ki jo je o zgodbah na Jančjem in Vevčah poslalo ljubljansko konsti-tucijonalno društvo do ministrov na Dunaj. Ona je zgolj opis spomenice mestnega odbora, samo z mnogo več besedami, kar se nam tudi popolnoma naravno zdi, ker sedanji mestni odbor je — le en oddelek konstitucijonalnega društva. Tudi ta spomenica napada, grize in su-miči vse, kar je in kar utegne narodno biti; denuncira in krivici narodne vodnike, duhovščino, šole in šolsko mladino, vlado in uradnike, slovenske časnike in tabore. Maha po Sloveniji in narodni ravnopravnosti. Ona pogreva iznovega laž, da so narodni vodniki pri Janški in Vevški dogodbi pritaknjeni, in da so dijaki kakor na Jezici tako tudi tukaj pripomagavali. A konstituci-jonalci — to se v6, so zgolj ustavnost, svobodoljub-nost in napredek; samo na njih sloni blagostanje in sreča cele kranjske dežele in cesarstva! Ako jih vlada ne bi na vso moč podpirala, ona tega pred sodnim stolom svetovne zgodovine ne bo nikdar mogla opravičiti. Oni tedaj zahtevajo od vlade energično varstvo svobodnega razodevanja misli, uživanja ustavne ravnopravnosti, osebne politiške in verske svobode, toda vse le samo za-se. Sploh je cela ta spomenica tako strastna, predrzna, resnici nasprotna in hinavska, da nikakor ni na čast tistim, ki so jo naredili, ampak je tudi raz-žaljiva za tiste, kterim je namenjena.
— (vBrencelju vjet), to je 1040 iztisov 11. lista, ko se je po mestu raznašati začel, je bilo po zaukazu c. kr. državne pravdnije v soboto v prepoved dano. Vrednik njegov v včerajšnjem „Triglavu" pripoveduje, da še ni izvedel zakaj, in da ga dobo naročniki brž, ako bode oproščen; če pa ne, bode jim „Mladi Bren-celj" naznanil, kako in kaj.