PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. , ,, <,0100200 8554 mh cehi 6 - PP 559 7796-600 PD I '2418 jA KNJI-2NICA 'koper unevnik 4 maggio 1 >33382-535723 2958 V 31190 462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIH. št. 216 (14.307) Trst, četrtek, 17. septembra 1992 Po dvakratnem zvišanju eskomptne mere Anglija umaknila svojo valuto z vseh mednarodnih tržišč Pretres v evropskem denarnem sistemu lira in funt šterling zabredla v hudo krizo Možnost ponovne spremembe tečajnih razmerij v EDS, mogoče pa bodo devizne borze celo začasno zaprli Sinoči zasedanje monetarnega komiteja v Bruslju - Amato napoveduje izjemno ostre gospodarske ukrepe RIM Lira se ni izvlekla iz primeža špekulacij. Nasprotno. Znova jo je streslo pri temeljih, to pot tudi spričo govoric o možnosti njenega vnovičnega razvrednotenja in celo izstopa iz evropskega denarnega sistema skupaj s špansko pezeto in portugalskim eskudom. Tako se je dan na borzah vrednostnih papirjev in deviz iztekel v znamenju popolne zmede, celo histerije. V manj kot 17 urah, kolikor jih je minilo od 3,5-odstotne devalvacije lire in revalvacije drugih evropskih valut, se je italijanski denar dotaknil vseh novih nihalnih pragov: ob fiksingu je nemška marka veljala 814,80 lire (v torek 801,92), ob petih popoldne pa že 820,68 lire, kar je najvišja dovoljena oziroma dogovorjena stopnja. Banca dTtalia je preprečila prebitje strehe s tem, da je že ob pol štirih prodala več kot 1,1 milijarde mark, 120 milijonov dolarjev in 156 milijonov ekujev (svoje devizne rezerve je obubožala za nadaljnjih 1200 milijard protivrednosti v lirah). Lira se je krepko ošibila tudi nasproti dolarju, ki je veljal včeraj popoldne 37 lir več kot predvčerajšnjim. Medtem pa je po vsej celini divjala prava vojna z obrestmi. Angleška banka je priskočila na pomoč funtu šterlingu, katerega pariteta nasproti marki je zdrknila do spodnjega nihalnega praga (2,778 marke za funt), z navitjem eskomptne mere z 10% na 15%, potem pa je to stopnjo znižala na 12% in naenkrat ustavila kotiranje funta na vseh mednarodnih trgih. Belgijska in nizozemska narodna banka, katerih denar sodi v območje marke, pa sta med tem časom znižali svoji eskomptni meri z 8,25% na 8%, a švedski emisijski zavod je potisnil kratkoročno obrestno stopnjo kar s 75% na 500%! Splošna nevroza na deviznih trgih, ki so jo še zaostrile vesti o zaskrbljujočem zdravstvenem stanju francoskega državnega poglavarja Mitterranda - iz prostate so mu izrezali rakasto tvorbo in je zdaj že na okrevanju, a je kljub temu našel čas za poziv Francozom, naj na nedeljskem referendumu potrdijo veljavnost sporazumov iz Maastrichta - je seveda vplivala tudi na borze vrednostnih papirjev, zlasti seveda na milansko: že ob začetku kupoprodaje so vodilne det NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ministrski predsednik Amato med včerajšnjim posegom v poslanski zbornici Nadaljujejo se stiki med DSL, PSI ter PSDI BERLIN V Berlinu se je vče-rai nadaljevalo zasedanje Socialistične internacionale in med naj zanimivejšimi dogodki velja omeniti nastop nekdanjega sovjetskega državnega in partijskega voditelja Mihaila Gorbačova. Pred predstavniki 88 socialističnih in social demokratskih strank je Gorbačov z občutenim govorom branil svoje delo državnega poglavarja in se zavzel za nov »humanizem« na svetovni ravni, »saj se svet sooča s skupno usodo. Za perestrojko je dejal, da je prinesla pozitivne spremembe, začete reforme naj bi Preprečile »eksplozijo«, vse to pa le Po njegovem ustavil poskus državnega udara avgusta lani. Gorbačov je še dejal, da bodo zgodovinarji tisti, ki bodo ocenjevali ujegovo delo. Ob koncu je bil nekdanji sovjetski voditelj deležen aplavza velike večine delegatov, z Gorbačo-v°m pa se niso strinjali ruski socialdemokrat Boris Orlov in pa debati socialdemokratskih strank 12 Ukrajine, Azerbajdžana, Kazahstana in Kirgizije, ki so med njegovim govorom iz protesta zapustili dvorano. . Ob uradnem delu Socialistične internacionale pa so se nadaljevati, sUki med novosprejto DSL in . axijevo socialistično in Vizzini-)6Vo. socialdemokratsko stranko. V središču pogovorov so bila vprašanja povezana z volilno reformo in sanacijo javnih financ. Occhet-O’ Craxi in Vizzini so pri tem na-sii skupne točke za politično akci-1°' kar pa še ne pomeni, da je že Prišlo do dogovora o »skupnem domu« italijanske levice. Do skup-nega doma naj bi najprej prišli na ovropskem nivoju, ko naj bi v Haagu ustanovili Evropsko socialis-lično stranko, katere del bo zaradi Nadaljevanje na 2. strani Ali je vojna v Bosni in Hercegovini res prešla v svojo končno fazo? Hrvati in Muslimani iščejo kompromis saj je poraz bivše JLA že neizbežen Srbski agresor stopnjuje napade a je pri Bihacu doživel neuspeh Sodeč po skopih informacijah z bojišč, pa tudi po politično diplomatski dejavnosti v Bosni in Hercegovini se zdi, da je vojni dopisnik TV mreže SKY NEVVS iz Sarajeva, Dan Daimon, imel prav, ko je v začetku avgusta dejal, »da bo vojna še dolgo trajala, da pa jo bo srbska stran na koncu izgubila«. Obstajajo namreč indici, ki kažejo na to, da je vojna proti BiH končno prišla v fazo, ko je, upoštevajoč vsa presenečenja, že moč govoriti o koncu le-te oziroma končnem zmagovalcu. O tem priča tudi obširen intervju hrvaškega generala Martina Špeglja, glavnega inšpektorja Hrvaške vojske, ki trdi, da je bivša JLA vojno na bo-sanskohercegovskih tleh »dokončno izgubila«. Poleg analize položajev na bojiščih omenjeni general navaja tudi nekatere druge podatke, ki na neki način pojas-njujejo ne le »nepričakovano« opuščanje uradnega Zagreba ter najbolj vplivnih Hrvatov v BiH zamisli o »kantonizaciji« te države, temveč kažejo namorebitne krivce za rušenje italijanskega letala, mogoče tudi za smrt dveh francoskih vojakov v Sarajevu. General Špegelj namreč trdi, da vojska BiH šteje okrog 60 do 70 tisoč vojakov, enote Hrvaškega sveta obrambe (HVO) okrog 25.000 vojakov, enote bivše JLA v BiH pa okrog 60 do 70 tisoč vojakov. Pri tem naj bi Sarajevo, če bi imelo dovolj orožja, lahko mobiliziralo še okrog dvesto tisoč vojakov. Glede na dejstvo, da Sarajevo kljub vsemu uspeva zagotovitvi določene količine novega orožja, NADALJEVANJE NA 2. STRANI LJUBLJANA Informativna služba vrhovnega poveljstva oboroženih sil Bosne in Hercegovine je včeraj sporočila, da je agresor v zadnjih 24. urah zaradi utrjevanja vitalnih komunikacij in izvajanja etničnega čiščenja nadaljeval boje na Vseh bojiščih v tej državi. Glavni namen je torej nadaljevanje splošne ofenzive in izgon Muslimanov. Glavno mesto Bosne in Hercegovine Sarajevo so napadali s protiletalskim in pehotnim orožjem. Izstrelki so leteli na občine Stari grad, Center, Ali Pašino polje in Baščaršijo, na trgu Tere Kosoriča pa so bili dejavni ostros- trelci, ki nadzorujejo tudi vsa večja križišča v mestu. Prebivalce Nedžaričev je zjutraj prebudil ogenj iz minometov in pehotnega orožja, na Olimpijsko vas pa so napadalci streljali tudi s protiletalskimi topovi in mitraljezi. Podobno je bilo tudi na Ilidži, največja uničenja pa so v Stupu in Stupskem brdu. O uspehih branilcev so poročali iz Bihača, kjer naj bi jim uspelo obrambno črto premakniti za 2 km naprej, s protiofenzivo pa so povečali svobodno področje. V vaseh v okolici Bihača pa so bile hude pehotno top- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Operacija na prostati ni bila tako rutinska in nedolžna Mitterrandu odstranili raka PARIZ — V tkivu prostate francoskega predsednika Francoisa Mitterranda so po histološkem pregledu ugotovili prisotnost rakastih celic. Kar je prejšnji petek iz-gledalo kot rutinska operacija, saj je povsem normalno, da ima 76-letnik povečano prostato, je zdaj postalo precej bolj resna zadeva. Včerajšnji komunike zdravniškega konzilija je obenem odpravil natolcevanja, ki so se pojavila tudi v nekaterih italijanskih dnevnikih, češ da se je Mitterrand predčasno operiral, da bi medijsko podprl nedeljski francoski referendum o maastrichtskem sporazumu. Trenutno si politični opazovalci še niso na jasnem, kako bo včerajšnja vest vplivala na izid referenduma. Nesporno pa je dejstvo, da so po objavi zdravniškega komunikeja delnice na francoskih borzah padle. Mitterrandov osebni zdravnik Claude Gubler je napovedal, da bo predsednik, ki je včeraj že zapustil bolnišnico (na sliki AP), lahko brez zapletov opravljal svoje državniške dolžnosti, saj ga bodo zdravili s hormonskimi preparati in ne s tako imenovano kemioterapio, kar je navsezadnje normalno za raka na prostati. V evropskih nogometnih pokalih v Časten poraz Ljubljančanov v Milanu in Izolanov v Lizboni Razen Torina vse ostale italijanske ekipe uspešne NA 10. STRANI Pomembno posredovalno vlogo naj bi v bodoče odigrala Francija Bližnjevzhodni mirovni pogovori se ne premaknejo z mrtve točke Glasnica palestinske delegacije Hanan Ašravi (AP) TEL AVIV — Včerajšnje izraelsko časopisje obširno poroča o dvostranskih mirovnih bližnjevzhodnih pogajanjih, ki so v torek v Washingtonu naletela na nove ovire. Istočasno naj bi v zakulisju že obravnavali nove izraelske predloge, pri tem pa naj bi v naslednjih tednih pomembno vlogo odigral tudi francoski predsednik Mitterrand, ki bo skušal posredovati med Izraelom in Arabci. Pogajanja so zašla v slepo ulico ob zahtevi Palestincev, da naj bi se Izrael že zdaj obvezal, da bo resolucija VS št. 242, ki govori o dogovoru na osnovi »zemlje v zameno za mir«, takoj upoštevana tudi v Cisjordaniji in Gazi. Izraelci pa za zdaj take obveze niso pripravljeni sprejeti in so o tem pripravljeni razpravljati čez nekaj let, ko naj bi bili znani rezultati dogovora za prehodno obdobje. Glede pogajanj s Sirijo pa časopisi navajajo, da ni bil dosežen nikakršen napredek, pri čemer pa z velikim poudarkom poročajo tudi o torkovem obisku francoskega zunanjega ministra Dumasa v Damasku. Šlo naj bi za prvo fazo francoskega posredovanja, čeprav so iz izraelskega zunanjega ministrstva zanikali, da naj bi imel Dumas tudi sporočilo izraelskega zunanjega ministra Peresa za sirskega predsednika Asada. Tel Aviv je tudi zanikal, da bi bil zainteresiran za francosko posredovanje s PLO, »saj Izrael še naprej nasprotuje kakršnimkoli stikom z osrednjo palestinsko organizacijo.« Katastrofalno monsunsko deževje je prizadelo Pakistan in Indijo LAHORE — Medtem ko se dobršen del Evrope koplje v soncu, pri nas pa imamo pravo indijansko poletje z nadpovprečnimi temperaturami za ta letni čas, pa prihajajo iz Pakistana in Indije dramatične vesti o katastrofalnih poplavah ( na sliki AP pakistansko mestece Dželum). Jesenski monsun, ki bi moral na tem območju razmočiti od poletja razsušena tla, se je namreč spremenil v pravi tropski naliv. Narasle reke so prestopile bregove v obeh Pundžabih, tako da je samo v pakistanskem življenje izgubilo 2 tisoč oseb, še več pa jih pogrešajo. Končni obračun monsun- skega deževja bo nedvomno strahoten, saj meteorologi napovedujejo nadaljevanje monsunskega deževja. Klimatologi pa se že sprašujejo, če so sedanje »vremenske konice«, izredne suše in prav tako izredne padavine prva znamenja podnebnih zapletov na našem planetu, ki naj bi jih povzročil izbruh filipinskega ognjenika Pina tubo. Meteorologi so pri teh ocenah previdnejši in trdijo, da je vse v mejah »normale«, ker niso siloviti monsuni nobena redkost. O klimatskih spremembah lahko govorimo, če se bo kaj takega ponovilo tudi v naslednjih dveh letih. • Lira in funt niče močno padle (Generali -8,7% in Fiat -8,4%), ob fiksingu pa je kazalnik MIB zaostajal za 5,05%. Devizni pretres evropskih razsežnosti je narekoval v državah dvanajsterice vrsto nujnostnih sestankov med finančnimi ministri. Govorice o morebitnem novem razvrednotenju šibkih in ovrednotenju močnejših evropskih valut so odločno demantirali - najprej Francozi in za njimi še Nemci. Tu velja opozoriti, da bo danes in jutri v Firencah »italijansko-nemški vrh«, na katerem se bo Giuliano Amato v spremstvu ministrov Co-lomba (zunanje zadeve), Andoja (obramba) in Fontane (znanstvene raziskave) razgovarjal s kanclerjem Helmutom Kohlom o utrjevanju Evrope in torej tudi o devizni nevihti, ki to Evropo pustoši. Sicer pa bodo na pogovorih že vedeli za rezultate zasedanja evropskega monetarnega komiteja, ki se je začelo nekaj pred polnočjo in na katerem bi se morali odločiti za ponovno spremembo vseh ali le nekaterih tečajnih razmerij v EDS oziroma za začasno zaprtje deviznih borz. Iz italijanskih bančniških in podjetniških vrst, iz same Bankita-lie, a predvsem iz vladnih krogov pa je prišlo svarilo, da danih razmer ne gre dramatizirati. »Iz krize se lahko izvlečemo z dvignjeno glavo,« je zatrdil ministrski predsednik Amato v poslanski zbornici, sicer ravno takrat, ko so senatorji odobrili zakon, ki daje vladi posebna pooblastila glede kleste-nja izdatkov na področju zdravstva, skrbstva, javnih služb in krajevnih financ in ki sodi v julijski »manever«. Po tem zakonu naj bi državna blagajna privarčevala v prihodnjih treh letih blizu 100.000 milijard lir (1993 - 23.000, 1994 -35.000, 1995 - 40.000). Kako? Na primer s temeljitim oklestenjem števila krajevnih zdravstvenih enot, njihovim smotrnejšim upravljanjem in uveljavljanjem posredne zdravniške oskrbe, dalje z na-vitjem tiketov, z zamrznitvijo pokojnin, s predrugačenjem mehanizmov, ki urejujejo delovne odnose v javnih ustanovah, z uvedbo spornega občinskega davka na nepremičnine ICI (ki naj bi zamenjal ILOR in INVIM, ki naj bi ga najemniki ne plačevali in katerega količniki bodo šli od 4 do 7 promilov katastreske vrednosti), pa še z navitjem in celo podvojitvijo cele vrste drugih davščin in davčnih dopolnil. Skratka, s skrajno nepopularnimi ukrepi, ki se jim opozicija s Stranko komunistične prenove na čelu ostro zoperstavlja, kakor ostro kritizira tudi zahtevo po priznanju izrednih pooblastil rimski vladi na področju gospodarske politike, ki jo je Amato včeraj znova postavil v po- slanski zbornici in v isti sapi napovedal izjemno strog finančni zakon 1993: z njim naj bi zadržali javne izdatke na letošnji ravni in tako zmanjšali primarni primanjkljaj (v katerem niso vštete obresti) za 30.000 milijard lir. Toda Ga-ravini trdi, da potrebuje državna blagajna dodatnih 69.000 milijard lir, in se sprašuje, kako in kje jih bo Amato našel (»pridobil bi jih lahko z blokado nezakonitih gibanj kapitala«). Ministrski predsednik je najavil, da bo vlada že danes sprejela »drastične« ukrepe. Poslanci večine so ga sicer dol-žnostno podprli, vendar z nemajhno dozo skepse, opozicija pa seveda ne in ga dolži protidemokratičnega ravnanja. D'Alema (DSL) mu očita teoriziranje, Bossi (Lombardska liga) pa ga poziva, naj odstopi. In šefi strank? La Malfa (PRI) maje z glavo, Craxi (PSI) izraža popolno zaupanje vladi, Ferlani (KD) meni, da bi bila vladna kriza zdaj nesmiselna, Vizzini (PSDI) pa prosi Occhetta, naj vendar pusti Amata pri miru. Medtem pa Mednarodni denarni sklad poziva italijanske ministre, naj v finančni zakon vključijo tudi smernice triletnega programa, in parlament, naj jih nemudoma odobri, drugače bo prepozno... No, ti ministri, pa tudi guverner Ciampi, so še pozno sinoči zasedali v palači Chigi in čakali na vesti z bruseljskega sestanka evropskega monetarnega komiteja. • Nadaljujejo sprejema v Socialistično internacionalo postala tudi DSL. Italijanski predstavniki pa niso mogli mimo dogajanj na notranje- političnem prizorišču. Tajnik PSI Craxi je tako izrekel polno podporo Amatovi vladi in je dejal, da je prepričan, da bo Amatova vlada sprejela ustrezne odločitve. Vizzini pa je pozval Occhetta, »naj pusti Amata, da opravi začeto delo.« Tajnik PSDI je še dejal, da mora DSL po vstopu v Socialistično internacionalo »ustrezno ukrepati tudi doma.« Zato po njegovem mnenju Berlin ne more predstavljati »tridnevnega mednarodnega praznika socialistov, Rim pa naj bi bil še naprej prizorišče zgodovinskih delitev.« • Kompromis da je v enotah HVO od 20 do 50 odstotkov muslimanskih Bošnjakov ter nevarnost, da bi lahko posamični ekscesi med pripadniki vojske BiH in HVO prerasli v vojno »vseh proti vsem«, torej v popolni kaos, je bilo za pričakovati, da bodo predstavniki Hrvatov in Bošnjakov poskusili priti do kompromisa glede notranje ureditve Bosne in Hercegovine. Kar so že začeli iskati, in sicer v katoliškem svetišču Medjugorje. Zmenili so se namreč o tem, da naj bi bila Bosna in Hercegovina v bodoče »razdeljena« na štiri regije, ki naj bi se naprej »delile« na vsaj tri podregije z »razkošno« avtonomijo in široko samoupravo v občinah. V rokah centralne oblasti naj bi bila vprašanja monetarne politike, obrambe, tržišča, energetike, zunanjih zadev,... V tem trenutku to niti ni toliko pomembno, vsaj ne tako kot dejstvo, da sta se dva državotvorna naroda pogajala in dogovorila, kot da v Bosni in Hercegovini Srbi sploh ne bi živel, čeprav je le-teh Z enominutnim molkom so se na 47. Generalni skupščini OZN poklonili1 spominu na vse žrtve spopadov v nekdanji Jugoslaviji. Skupščina pa bo morala v prihodnjih dneh poiskati odgovor na zahteve Evropske skupnosti in islamskih držav, da se tako imenovano ZR Jugoslavijo izključi iz OZN. Trenutno proučujejo dve varianti, in sicer izključitev ali pa suspenzijo. Vsekakor pa tudi ZDA zagovarjajo stališče, da je SFRJ razpadla in da ZRJ ne more ohraniti njenega sedeža v svetovni organizaciji (Telefoto AP) okrog trideset odstotkov. Po vsemu sodeč imajo predstavniki Bošnjakov in Hrvatov Srbe za agresorje, ki bodo »gotovo izgubili vojno«, kar pomeni, da bodo morali sprejeti tudi rešitev, ki jo »ponujata« ali »okroirata« druga dva naroda. Ni dvoma, da takšno »politiko« v tem trenutku podpira velika večina prebivalcev te republike. Prav tako ni dvoma, da se tega zavedajo tudi v štabu Radovana Karadžiča, voditelja bosanskih Srbov, kakor tudi dejstva, da se bo-sanskohercegovski Srbi takšni »perspektivi« lahko izognejo le v primeru hitrega konca vojne, torej nadaljevanja pogajanj pod mentorstvom mednarodne skupnosti, ali pa v primeru tujega vojaškega posredovanja. V tem primeru bi težko orožje in letalstvo bivše JLA na tleh BiH »utihnilo«, politični in nacionalni interesi bosan-skohercegovskih Srbov pa bi bili zavarovani. Tega ne gre prezreti ko omenjamo padec italijanskega letala in smrt francoskih vojakov. Verjetno se teh dejstev zavedajo tudi v mednarodnih centrih moči, ki ne želijo videti poraženih Srbije in Srbov v BiH, o čemer na določen način priča tudi »molk« okrog omenjenega letala oziroma (nedokazane) obtožbe na račun »bošnjaške strani« zaradi uboja francoskih vojakov. V prvem primeru bi poimenovanje krivca pomenilo obveznost vojaške intervencije, v drugem pa se z vehementinimi obtožbami skuša bosansko stran prisiliti na nadaljevanje pogajanj v Ženevi. Čeprav gre v slednjem primeru za »skrajno ciničen poskus, da bi dosedanje največje žrtve v bosan-skohercegovski vojni predstavili kot krivca«, je bosanski predsednik Alija Izetbegovič vseeno pristal na nadaljevanje ženevskih pogajanj. S tem je zadovoljeno formi, ustvarjen je vtis,da mendarod-na skupnost ne sedi križem rok, v bistvu pa bodo ta pogajanja in morebitni podpisi veljali le v primeru, če bodo »verificirani« na terenu. Na terenu pa divja vojna. (NIA) • Agresor niške borbe. V Bosanskem Brodu so čez dan kar petkrat razglasili splošno nevarnost. Kot poročajo, branilci še naprej uspešno odbijajo napade in sovražnika potiskajo nazaj v smeri proti Derventi. Hudi spopadi so bili v Brčkem. Agresor naj bi se, kot se je zvedelo, večkrat skušal prebiti s pehoto, a so ga odbili. S težkim orožjem je bilo napadeno Goražde, kjer je bilo ranjenih več civilistov. Prizaneseno ni bilo tudi občinama Zavidoviči in Doboj. Srbski viri poročajo o nadaljevanju ofenzive hrvaških sil na območju Trebinja. Ponovno je bil napaden Slavonski brod, ki so ga z granatami začeli obstreljevati že pred 7. uro zjutraj. Nanj streljajo iz Bosanske Posavine. Po naj novejših podatkih, naj bi bilo na območju tega mesta uničenih že polovico vseh gospodarskih objektov, poškodovanih pa je prav tako 7.600 stanovanjskih poslopij. Iz Karlovca je prišla vest, da je tam ponoči eksplodirala mina in porušila dve hiši. Srbski napadalci naj bi z utrdbe Čanac obstreljevali obrambno črto hrvaške vojske. Kot navajajo so o incidentu obvestili tudi Unprofor. Predsednik hrvaške skupnosti Hercegbosna Mate Boban je izjavil, da je sklep ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine o razveljavitvi sklepa o oblikovanju Her-cegbosne popolnoma nustaven. Te odločitve ustavnega sodišča Boba-nova stranka ne bo upoštevala. Vodstvo Hrvaške demokratične skupnosti za Bosno in Hercegovino pa sklepa sodišča ni hotelo sprejeti, saj je bil, kot poudarjajo overjen z neveljavnim pečatom. V Pragi pa se je včeraj začelo 16. zasedanje komiteja visokih funkcionarjev Konference o Evropski varnosti in sodelovanju. Poglavitna tema tokratnega tridnevnega sestanka je kriza v bivši Jugoslaviji, posebej pa razmere v Bosni in Hercegovini. Na dnevnem redu so prvič tudi koncentracijska taborišča v Bosni in Hercegovini. Predstavnik Češkoslovaškega zunanjega ministrstva, ki predseduje sestanku je izjavil, da je posebna komisija pripravila o tem poročilo. Predstavniki KVSE so se namreč med 29. avgustom in 4. septembrom mudili v nekaterih srbskih koncentracijskih taboriščih. Kot poročajo je pričakovati, da bodo na sestanku sprejeli sklep o napotitvi posebnih misij na Kosovo, v Vojvodino in na Sandžak. Njihova poglavitna naloga bo preprečiti razširitev spopadov na ta območja. Prav o tej nevarnosti je med svojim kratkim obiskom v Avstriji spregovoril predsednik demokratske skupnosti Kosova, Ibrahim Rugova. Predstavnik kosovskih Albancev je izključil vsakršno možnost, da bi Kosovo postalo integralni del tako imenovane Zvezne republike Jugoslavije. Če bi do tega vendarle prišlo, je dejal Rugova, bi zagotovo prišlo do preli-vanja^krvi. Za Kosovo bi bilo najbolje, meni Rugova, da bi dobilo status neodvisne nevtralne države. Če Srbija in mednarodna skupnost tega ne bi želeli sprejeti, bi le pripomogli k temu, da bi se Kosovo priključilo matični državi Albaniji. Ko je govoril o svobodnem Kosovu, je Rugova še dejal, da bodo srbski manjšini priznali status naroda. (NIA) Z množične manifestacije proti združitvi treh skupnosti v eno Gorska skupnost rešilna bilka za Rezijo in Kanalsko dolino Slovensko ribiško ladjo preusmerili v Pulj Hrvaška zapira vrata do mednarodnih voda PONTABELJ — Upravitelji, sama videmska Cerkev in ljudje iz Kanalske doline in Rezije so jasno in glasno povedali, da ne želijo združitve treh gorskih skupnosti Gornje Furlanije v eno samo. To so storili v soboto, ko so v Pontablju (Pontebba) pripravili protestni sprevod traktorjev in drugih vozil (na sliki) ter posvet v gledališču Italia, katerega so se udeležili številni krajevni upravitelji ter zastopniki videmske Pokrajine in Dežele ter parlamentarca Renzulli (PSI) in Bertoli (KD). Na manifestaciji je za uvod nastopila rezijanska folklorna skupina, ki je simbolično prikazala specifičnost tega območja tudi s kulturnega in narodnega vidika. Izrednega pomena pa je podpora, ki so jo dobili od same videmske škofije, ki je ocenila, da bi združevanje gorskih skupnosti, predvsem tistih iz Gornje Furlanije, pomenilo izničiti stvarnost in specifiko posameznih krajev. V to smer, z izjemo župana iz Moggia, so šli tudi vsi župani tega območja, ki so se srečali na predvečer sobotne manifestacije in v dokumentu podčrtali nujo, da bi prišlo tudi do uradnega postopka za ustanovitev pokrajine za Gornjo Furlanijo. Po uvodnih besedah pobudnika protestnega shoda Antonia Russa in pontabeljskega župana Sergia Faleschinija ter predsednikov treh gorskih skupnosti so se pred mikrofon zvrstili sami krajani. Nekate- ri so šli tako daleč, da so celo predlagali volilno stavko oziroma odstop županov in občinskih svetov vseh osmih občin, ki sestavljajo Gorsko skupnost za Kanalsko dolino in Rezijo. Predsednik te gorske skupnosti Franco Fontana nam je takole sintetiziral razloge, zaradi katerih so proti združitvi: »Avtocestna povezava z Avstrijo je prinesla marsikaj pozitivnega naši deželi, je pa hkrati povsem izolirala naše kraje od ostale deželne stvarnosti in nas postavila na rob dogajanja. Ne smemo namreč pozabiti na odprta vprašanja Rabeljskega rudnika, na postajališče na Kokovem, na Mok-rine (Pramollo) in sploh na ves projekt o turističnem razvoju teh krajev. K temu je treba pristaviti še zaskrbljujoči položaj na zaposlitveni ravni ter vse večji beg iz naših dolin. V zadnjih petnajstih letih je naše kraje zapustilo več kot 10.000 ljudi. Zaradi navedenega bi bilo nesmiselno ukiniti gorsko skupnost, ki je doslej dobro delovala v korist teh krajev in predstavlja z institucionalnega vidika edino rešilno bilko za naše ljudi.« RUDI PAVŠIČ IZOLA — Izolska ribiška ladja Delamaris 2, ki jo je v torek v hrvaškem morju ustavil čoln hrvaške pomorske policije in ji ukazal, da odpluje v puljsko luko, ni imela niti ene ulovljene ribe, ribiške mreže pa so bile spravljene na ladji tako kot ob izplutju iz izolskega pristana, bile so še suhe. To je najlepši dokaz, da je ribiška ladja samo plula skozi hrvaško morje, smo lahko zvedeli od v.d. direktorja Delamarisa Moj mira Suharja. Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu bo zaradi incidenta pri hrvaškem zunanjem ministrstvu vložilo protestno noto in zahtevalo pojasnilo. Puljski sodnik za prekrške Blaž Vukotič nam je povedal, da je poveljnika ribiške ladje Delamaris 2 Leopolda Kocbeka kaznoval z deset tisoči hrvaških dinarjev in tisoč dinarji stroškov, ker je zagrešil prekršek pri prehodu državne meje (zagrešil naj bi nekaj nepravilnosti pri plovbi skozi hrvaško morje, saj bi moral to plovbo prijaviti). Podjetje Delamaris pa bo moralo plačati 295.120 dinarjev stroškov za privedbo in varovanje zajete ribiške barke. Prekršek naj bi bil neodvisen od tega, da ladja sploh še ni ribarila. Puljskega sodnika za prekrške tudi niso zanimale na vitlu spravljene mreže: o prekršku (mreže bi morale biti zapečatene oz. pod palubo) naj bi odločala puljska luška kapitanija. Peter Toš, vodja sektorja za sosednje dežele in države bivše Jugoslavije pri slovenskem zunanjem ministrstvu, je poudaril, da je bil to prvi primer s strani hrvaških organov, da so na običajni plovni poti ribiške ladje zaustavili slovensko plovilo zato, ker je kršilo ozemeljske vode, in ne zato, ker bi šlo za krivolov. Pojasnil je, da je Delamaris 2 plula nekoliko južneje od Rovinja, natanko 8,7 navtične milje od obale, po običajni poti skozi hrvaško morje z ustrezno hitrostjo, brez kakr- šnihkoli znakov namere krivolova. Na koprski luški kapitaniji so nam pojasnili, da za tako ribiško barko, ki nima ustrezno spravljenih oziroma zapečatenih mrež, ni mogoče reči, da je v neškodljivem prehodu. Toda, ugotavljajo v izolskem Delamarisu, kako naj zapečatimo mreže, ko se vračamo z odprtega morja skozi hrvaške vode v domače pristanišče? Kdo naj nam na morski meji, 12 milj od obale, zapečati mreže? Moj mir Suhar, v.d. direktorja Holdinga Delamaris iz Izole, je razložil, da so zdaj vse njihove večje ladje prisiljene loviti v mednarodnih vodah, ker sardel in druge plave ribe ta trenutek v slovenskem morju ni. Ravno včeraj je tako drugi par Delamariso-vih bark (Droga 1 in Droga 2) nalovil 8,5 tone rib v mednarodnih vodah. Delamaris 1 in Delamaris 2 pa sta se šele pripravljali, da v paru (kot zmeraj) povlečeta lebdečo kočo. Pri Delamarisu seveda komaj čakajo, da se razrešijo nejasnosti v zvezi z ribolovom v hrvaškem morju. Od petka namreč izolska tovarna za predelavo rib -Delamarisovo podjetje Iris - stoji, ker preprosto nimajo dovolj sardel za predelavo. Od petka je tako v Izoli na čakanju 300 od 370 Irisovih delavcev. Ce bo ulov v mednarodnih vodah še naprej slab, bodo morali ribe od nekod uvoziti, to pa pomeni dvakratno povečanje stroškov. Izguba se še brez tega povečuje in zdaj znaša toliko kot ves denar za izplačilo enomesečnega dohodka vsem delavcem Delamarisa. Tudi če bi kmalu rešili vprašanje ribolova in se s tujci uspeli dogovoriti za načrtovano dokapitalizacijo, bodo v Irisu in spremljevalnih službah prisiljeni znižati število zaposlenih vsaj za sto. Še nedavno so pri Delamarisu letno predelali po 6000 ton plave ribe, zdaj pa nameravajo to količino prepoloviti (4/5 gre v izvoz. BORIS ŠULIGOJ Zaskrbljenost ob devalvaciji lire VIDEM — Tudi na Videmskem je gospodarski in bančni svet v skrbeh zaradi negativnega trenda, ki je nastal po devalvaciji lire. Kot vedo povedati v nekaterih bankah v Vidmu, je med varčevalci nastala upravičena bojazen zaradi vse manjše vrednosti prihrankov. Že od ponedeljka dalje se je pred okenci trlo veliko ljudi, ki so želeli dobiti bolj točne informacije o prihrankih in sami bodočnosti državne valute. Več je bilo takih, ki so že pred samo devalvacijo dvignili denar in ga investirali drugače, predvsem v avstrijske banke. Dejstvo, da furlanski varčevalci že več let polagajo denar v av- strijske banke, ne predstavlja posebne novosti. Preseneča pa povečano število bančnih operacij zadnjih dni. Po nepreverjenih informacijah, naj bi v banke sosednje države romalo na desetine milijard lir. V zvezi z denarjem velja povedati, da na podlagi pavšalne ocene, kakih 50 milijard lir videmskih varčevalcev naj bi po vladnem sklepu o odtegljaju na bančnih prihrankih šlo v državne blagajne. Negativno mnenje o devalvaciji lire je izreklo tudi videmsko vodstvo Združenja malih industrij cev, ki ugotavlja, da so vladne poteze nekoordinirane in brez jasnega cilja. r. p. Začetek novega šolskega leta na območju hrvaške Istre odločujejo preštevilne težuve BUJE — Dva tedna za začet-kQrn novega šolskega leta v Slo-Veniji, so se v šole vrnili tudi osnovnošolci in dijaki srednjih šol na Hrvaškem, z izjemo krajev, ki so še sredi vojnega dogajanja. Novosti ni veliko, zmeda pa tolikšna kot že dolgo ne! Medtem ko so sosedje poskrbeli za šolanje begunskih otrok iz svoje države -pogoj je urejen begunski status -se čakajo navodila pristojnega ministrstva o pouku za begunce iz Bosne in Hercegovine. Samo na Beki je te dni 400 šoloobveznih otrok, v srednjo pa bi jih želelo 420, med temi 108 v prve letnike. Novi začetek spremljajo težave z učbeniki. V ospredju je še vedno Prepoved tistih, ki naj bi bili jugoslovansko usmerjeni in tako neprimerni za nove čase in drugačne razmere. Gre zlasti za zgodovinske in geografske učbenike, pa knjige za materni jezik. Problem zase so seveda tudi cene, tako visoke, da so za marsikaterega šo-larja oziroma njegovo družino nedosegljive. Na pobudo ministrstva za šolstvo, kulturo in šport naj bi hrvaško finančno ministrstvo zagotovilo pomoč najšibkejšim. Tudi Prispevek 10.000 hrvaških dinarji za celodnevno osnovno šolo hodo zmogli le v manjšini. Osnovnim in srednjim šolam z italijanskim učnim jezikom v hr-yaški Istri so tudi ob tem začetku šolskega leta skupni kadrovske in težave z učbeniki, večinoma večji vPis učencev in dijakov ter prostorska stiska. V puljski osnovni soli bo letos 390 učencev, kar 30 več kot v minulem letu, v dveh Prvih razredih so sprejeli po 29 otrok. Na reških osnovnih šolah imajo več kot 60 prvošolcev, v po-reški, ki je le kratek čas samostojna enota, pa 22. Ti učenci prihajajo v edino italijansko osnovno šolo v občini iz številnih okoliških krajev, zato naj bi ob pomoči tržaške Ljudske univerze dobili šolski avtobus, ki bo moral dnevno kar osemkrat na pot. V reškem srednješolskem centru s štirimi usmeritvami začenja na novo 84 dijakov, v puljski pa jih je nekaj nad 300 - 87 v prvih razredih. S poukom so začeli tudi v srednji šoli z italijanskim učnim jezikom »Leonardo da Vinci« v Bujah, iz katere je s trebuhom za kruhom drugam odšlo 11 učiteljev. Problem komentira predsednica obalne organizacije italijanske narodne skupnosti, ravnateljica piranske gimnazije prof. Daniela Palia-ga Jankovič: »Mislim,da je bujski primer le vrh ledene gore, kajti s težavami se srečujemo v vseh osnovnih, srednjih šolah in vrtcih v hrvaški Istri. V Bujah je to izbruhnilo s tolikšno silovitostjo zaradi bližine meje, ki dopušča dnevno migracijo. In razumljivo je, da se učitelji na robu preživetja oprimejo vsake rešilne bilke. Lepo je sicer govoriti o herojstvu pedagoških delavcev, o njihovi vesti in profesionalni etiki, vendar je to premalo! Čeprav se vsi zavedajo splošne krize v državi in revščine, ne gre pozabiti, da so prav italijanske šole v minulih letih ohranjale pri življenju italijansko manjšino v Istri.« MIRJAM MUŽENIČ SCUOLA ŠOLA EDI LE ZA GRADBINCE TRST - Miramarski drevored 89 - Tel. (040) 43626 Gojenci šole za gradbince v spremstvu ravnatelja, podravnatelja in učnega osebja na ogledu gradbišča novega nogometnega stadiona »Nereo Rocco« v Trstu. POKLIC V KATEREM SE VSAKDO IZKAŽE S SVOJIMI IDEJAMI IN USTVARJALNOSTJO Brezplačna vpisnina in obiskovanje TEČAJI ZA: zidarje, polagalce ploščic, tesarje, gradnjo montažnih objektov. Zajamčena zaposlitev pri tržaških podjetjih, ki skupno s sindikati upravljajo šolo. TEČAJI 92/93 SE BODO ZAČELI OKTOBRA 1992 Danes se na večini zavodov začenja novo šolsko leto Spet čez šolski prag Po dolgih, bolj ali manj razgibanih, vsekakor pa brezskrbnih počitnicah se bodo šolarji danes spet srečali v šolskih klopeh. Spočiti in sveto prepričani, da bo novo šolsko leto uspešnejše kot preteklo, se bodo bučno pozdravili med seboj, nato pa brž v učilnice, kjer jih čaka še nekoliko manj bučno srečanje z učitelji. Posebno poglavje so seveda prvošolčki, za katere bo današnji naravnost zgodovinski dan, letos še toliko bolj zaradi lepega povečanja njihovih vrst. Na veliki večini šol bo poleg uvodne maše že danes tudi kaka urica pouka, čeprav ne v klasičnem pomenu besede. Šolarji bodo prejeli informacije o urnikih, učbenikih in drugih didaktičnih pripomočkih, povrhu pa še kup nasvetov in navodil, ki zadevajo šolsko delo. Natančna obvestila in urnike prvega šolskega dne na posameznih zavodih lahko šolarji preberejo v rubriki »šolske vesti« na 6. strani našega dnevnika. Toda vrnimo se k vpisom v prve razrede državnih otroških vrtcev, osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol. Po številkah spodbudno preglednico o vpisih v osnovne šole smo objavili že včeraj, danes pa so na vrsti vpisi, porazdeljeni po višjih in nižjih srednjih šolah, po didaktičnih ravnateljstvih in državnih vrtcih. Med višjimi srednjimi šolami je največ zanimanja med novinci požel poklicni zavod Stefan, ki ima v novem šolskem letu kar 17 prvošolcev več kot v preteklem. Sledi mu klasični oddelek liceja Prešeren, kjer se je število prvošolcev skoraj podvojilo: lani jih je bilo 9, letos pa 17. Znanstveni licej ima dva prvošolca več kot lani, medtem ko bo učiteljišče Slomšek in trgovski zavod Zois letos obiskovalo občutno manj novih dijakov: na učiteljišču se je njihovo število z lanskih 31 znižalo na 20, na zavodu Zois z 59 na 42, na njegovem oddelku za geometre pa z 12 na 9. Za nižje srednje šole velja brez izjeme pravilo, da se je število vpisov znižalo, saj bo v vseh prvih razredih letos 139 dijakov, kar je 31 manj kot lani, ko jih je bilo 170. Upadanje števila šolarjev, ki so ga v zadnjih letih doživele osnovne šole, se seveda sedaj pozna na nižjih šolah, v novem šolskem letu pa so se najbolj skrčili prvi razredi v nabrežinski in dolinski šoli. Povsem drugačna je podoba o vpisih po posameznih didaktičnih ravnateljstvih, kjer je skupaj 16 prvošolčkov oziroma novincev v otroških vrtcih več kot v preteklem šolskem letu. Njihovo število se je povečalo pri Sv. Jakobu, Sv. Ivanu in v Dolini, znižalo pa na Opčinah in v Nabrežini. V državne otroške vrtce bo letos vsekakor zahajalo kar 21 novinčkov več kot lani: med 18 vrtci v naši preglednici jih je devet doživelo povečanje števila novih malčkov, trije so potrdili lanske vpise, v šestih pa se je število novincev znižalo. V preglednici manjka še miljski vrtec, v katerega bodo letos zahajali štirje novi kratkohlačniki. Vpisi v višje srednje šole VIŠJA SREDNJA ŠOLA 1992/93 1991/92 l.r. sk. l.r. sk. Znanstveni licej Prešeren 60 270 58 276 Klasični oddelek 17 " 9 37 Trg. teh. zavod Zois 42 271 59 286 Oddelek za geometre 9 " 12 39 Učiteljišče Slomšek 20 88 31 96 Poklicni zavod Stefan 71 180 54 164 SKUPAJ 219 809 223 898 Vpisi v nižje srednje šole NIŽJA SREDNJA ŠOLA 1992/93 1991/92 l.r. sk. l.r. sk. Ivan Cankar (Sv. Jakob) 3 - 35 90 Sv. Ciril in Metod (Sv. Ivan) 10 - 14 39 Oddeljeni razredi Katinara 4 - 6 23 Fran Erjavec (Rojan) 4 -■ 6 38 Simon Gregorčič (Dolina) 18 - 25 85 Srečko Kosovel (Opčine) 30 - 32 99 Fran Levstik (Prosek) 25 - 26 65 Igo Gruden (Nabrežina) 10 - 19 50 Oddeljeni razredi Križ 6 - 7 19 SKUPAJ 139 * 170 508 * (podatkov o skupnem številu vpisanih nismo prejeli) Vpisi po ravnateljstvih DIDAKTIČNA 1992/93 1991/92 RAVNATELJSTVA l.r. sk. l.r. sk. Sv. Jakob 21 100 14 104 Sv. Ivan 37 136 30 116 Opčine 40 237 46 234 Nabrežina 22 127 27 139 Dolina 41 166 28 153 SKUPAJ 161 766 145 746 Vpisi v državne otroške vrtce DRŽAVNI OTROŠKI VRTEC 1992/93 1991/92 1.1. sk. 1.1. sk. Sv.Jakob 4 11 2 14 Škedenj 5 10 4 10 Sv. Ana 3 9 3 13 Lonjer 6 13 6 18 Barkovlje - 12 6 18 Opčine 20 50 14 40 Bazovica 6 13 3 11 Gropada 8 17 3 14 Trebče 1 9 4 11 Prosek 11 32 9 35 Križ 2 12 3 14 Repentabor 4 10 5 10 Dolina 12 19 2 13 Mačkolje 2 6 1 7 Domjo 3 10 3 15 Ricmanje 4 10 1 10 Boršt 4 6 2 9 Boljunec 4 18 7 22 SKUPAJ 99 267 78 284 Ob 90-letnici tramvaja smo obiskali Openca Bruna Sosiča »Upravljati openski tramvaj je bilo v starih časih zelo zahtevno in težko opravilo« Na openskem tramvaju, ki slavi prav v tem času 90 let svojega delovanja, je v teh dneh kar živahno. Poleg stalnih gostov, ki stanujejo na Opčinah ali v drugih bližnjih krajih, so na njem tudi taki, ki si želijo privoščiti vožnjo do Opčin ob poslušanju raznih dunajskih valčkov in tržaških popevk (med njimi nismo slišali niti ene slovenske, pa čeprav se mnoge pojejo v obeh jezikih) in si nato na zadnji postaji ogledajo prvi tramvaj štev. 1, ki je leta 1902 zavozil po tej progi (na sliki - foto Magajna). Lepo so ga prebarvali in uredili, tako, da se mnogi pred njim ali v njem fotografirajo. Tudi mi smo se podali na Opčine, a ne toliko, da poslušamo dunajsko glasbo ali da si ogledamo stari tramvaj, temveč da se pogovorimo z enim tistih uslužbencev openskega tramvaja, ki so na njem preživeli lepe, pa tudi manj lepe trenutke, ki so tu dočakali pokoj in ki so z nami podoživljali razne spomine. Bruno Sosič, pristni Opeiic, je začel z delom na openskem tramvaju že leta 1955. Službo je opravljal vse do pred šestimi leti, ko je stopil v pokoj. »Pred tem sem že tri leta prej sprejel z ženo Valerijo upravo društvenega bara v Prosvetnem domu na Opčinah, kjer sem se med klienti zelo dobro počutil in, kot kaže, so bili tudi oni z najino službo zadovoljni. Seveda sem nekaj časa opravljal kar dve službi, kar ni bilo ravno lahko. No, sedaj pa lahko počivam in obujam spomine na nekdanje čase.« Brunotov oče Viktor Sosič je začel službo pri openskem tramvaju že leta 1925. Takrat je bil tramvaj še last družbe "Piccole ferrovie" in je vozil po sistemu t.i. "cremaglie-re", to je, da so se kolesa pomikala po nazobčani progi. 36 let je oče opravljal to delo, v lepem in slabem vremenu. Službo je moral začeti že ob petih zjutraj in z eno samo izmeno je ta služba trajala do enih ponoči - brez prestanka. »Približno v takšnih pogojih sem delal na začetku tudi sam. Najprej sem bil dodeljen kot delavec pri upravljanju in menjavi tračnic, potem sem bil nekaj časa konduktor ter sem prodajal listke, nato sem začel voziti tramvaj. Najprej sem vozil spodnji del proge, nato tudi gornjega. Odgovor- nost za vožnjo je bila takrat bolj velika, kot danes. Danes je vse avtomatično, vse spremembe, odhode in prihode ter vklapljanje vozil, ki vlečejo tramvaj od začetka Ul. Commerciale do Trga na Škor-klji in v nasprotni smeri upravljajo sofisticirane elektronske naprave. Takrat smo vsa ta dela opravljali ročno in gorje, če bi bili kaj zamudili, ali nepravilno opravili.« »Tramvaj ni doživel veliko nesreč - dve pa jih je - leta 1902, ko je iztiril in je na račun tega nastala znana tržaška popevka. Do druge nesreče je prišlo 28. novembra 1975. Bilo je izredno slabo vreme in slaba vidljivost. Pri nesreči je bilo pet uslužbencev ranjenih, na srečo ne hudo, v tramvaju pa tudi na srečo ni bilo potnikov.« »Včasih smo vsa popravila na progi opravili v nočnih urah. Na primer zamenjavo jeklene vrvi smo opravili v eni sami noči. Danes potrebujejo za to dva, tri, pa celo štiri dneve. Seveda imajo danes ljudje svoja prevozna sredstva, pa še avtobus vozi na progi Trst - Opčine in nazaj. Takrat smo bili samo mi, z našim tramvajem, edino prevozno sredstvo in tako je bilo treba opraviti čim več voženj - do enih ponoči; popravila pa v preostalih nočnih urah.« »Celo tako so takratni upravitelji te vlečnice štedili pri stroških, da so ob enih ponoči, ko smo končali službo, ukinili električno napeljavo. Tako smo ostali na trgu pri Škorklji v zimskih mesecih brez vsake možnosti, da bi se lahko malo ogreli. Tudi sredstev, da bi se vrnili za nekaj ur domov, je bilo malo. Nekateri smo pot opravili peš; drugi so imeli kakšno motorno kolo, nekateri so se hodili v teh nočnih urah gret v lokal v Ul. Commerciale, ali k peku, ki je imel pekarno v Ul. Rittmayer.« »Pa vseeno se rad spominjam tistih let, ko smo si bili med seboj dobri tovariši in prijatelji, ko smo se vsi poznali in na primer skupno preživljali razne praznike, pa tudi odhode v pokoj. Sedaj nisem prejel na primer nobenega vabila, da bi se udeležil kakšne slovesnosti ob 90-letnici tramvaja in dvomim, da jo je prejel kdo drug od starejših. Pa vendar bi bilo lepo, da bi se nas spomnili.« NEVA LUKEŠ GLEDALIŠČE »POLITEAMA BOSSETTI « - TRST slavnostni dobrodelni koncert v nedeljo, 27. septembra, ob 21. uri FILHARMONIČNI ORKESTER MILANSKE SCALE dirigent RICCARDO MUTI cm planiranje kulturnih prired. 150 ob JL KM V letnici banke __ CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE CIT na sporedu BUSONI, CASELLA, FAURE, DEBUSSV predprodaja vstopnic: Trst U.T.A.T. pasaža Protti 2 Razvojni projekt naftne družbe razdvaja politične sile v občini Načrt SIOT: polemike in razhajanja na seji dolinskega občinskega sveta Zaradi kaznivih dejanj v zvezi z rabo slovenščine Samo Pahor prijavil župana sodni oblasti Dolinski občinski svet se na torkovi seji ni mogel na noben način zediniti o načrtovani postavitvi dveh rezervoarjev SIOT v bližini Doline, na zemljiščih, ki mejijo na nastajajočo obrtniško cono. Vprašanje je nasprotno sprožilo ostro polemiko in predvsem notranja razhajanja med strankami, kar predstavlja novost za občinski svet, ki je doslej - vsaj kar zadeva pomembnejše probleme - vedno znal najti skupni jezik. Več kot dveurna živahna razprava ni ničesar razčistila, še dodatno zaostritev pa je preprečil načelnik SSk Mahnič, ki je spričo nastalega položaja predlagal ter tudi dosegel prekinitev in odložitev debate o tem kočljivem problemu. O postavitvi dveh novih rezervoarjev družbe SIOT bo sedaj tekla beseda na prihodnji občinski seji, ki bo čez dober mesec dni. Problem so že konec junija sprožili Capuzzo (Zelena lista), Drozina (KD) in Gombač (Slovenska narodna stranka), ki so v skupni resoluciji pozvali Občino, naj odločno nastopi proti postavitvi dveh novih naftnih rezervoarjev. Za kroniko naj povemo, da SIOT še ni uradno zahteval od uprave dovoljenja za postavitev rezervoarjev na zemljišču, ki je njegova last in ki jo regulacijski načrt iz leta 1965 namenja tej gospodarski dejavnosti. Razvojni načrti petrolejske družbe pa niso nobena skrivnost, od tod zaskrbljenost treh podpisnikov resolucije, da bi še dva nove rezervoarja v neposredni bližini Doline ogrožala varnost domačinov in istočasno okrepila tako imenovano »umazano« gospodarsko dejavnost, ki je je v občini in v neposredni soseščini itak že preveč. Resolucijo so dan pred sejo (soglasno) nekoliko »izpilili« načelniki svetovalskih skupin. Na osnovi novega besedila bi morala Občina zahtevati vsa potrebna pojasnila in jamstva v zvezi s to pobudo, hkrati pa povedati, da nasprotuje postavitvi novih rezervoarjev. Švab (DSL) je to stališče ocenil kot očitno protislovno, saj po njegovem ni mogoče, da uprava zahteva od SIOT informacije, v isti sapi pa takoj poudarja, da je proti novim rezervoarjem. Gre za dve ločeni vprašanji - je poudaril Švab - ki je predlagal, naj Občina najprej zaprosi SIOT in druga pristojna telesa za vsa potrebna pojasnila, naj zahteva ustrezna jamstva in šele na osnovi le-teh naj potem zavzame jasno stališče. V občinskem svetu sta se tedaj ustvarila dva ločena tabora. Podpisniki resolucije, katerim so se med drugim pridružili Mahnič (SSk) ter Mauro in odbornik Lovriha (oba DSL), so vztrajali, da mora Občina -vsaj načelno - takoj jasno povedati, da nasprotuje novim rezervoarjem, saj ni vseeno, če se naftni hranilniki, kot danes, nahajajo več sto metrov °d vasi ali pa v njeni neposredni bližini. Lovriha je glede tega postavil jasno v dvom aktualnost urbanističnega plana izpred 27 let, »ki je morda zastarel in zato ni nobena sramota, če bi uprava danes spremenila svojo dosedanjo usmeritev glede tako imenovane naftne cone«. Mahnič pa je podčrtal, da bi dva nova rezervoarja gotovo ne prinesla nobenih koristi krajevnemu gospodarstvu in izrazil bojazen, da bi to morda privedlo tudi do okrepitve sedanjega ali celo do gradnje novega naftovoda in torej novo škodo za domačine. Švabovo mnenje, da mora Občina v tem trenutku zahtevati le točne informacije o tej^ zadevi, so podprli Raffaele (KD), Stefančič (SSk) ter Rozinova ter odbornika Gerbassi in Sancin (vsi DSL). Najbolj odločen je bil Sancin, ki je rekel, da uprava ne sme zganjati demagogije in ne sme ustvarjati v občanih nepotrebnih utvar ali celo strahov. Regulacijski načrt je zelo jasen, SIOT naj najprej predloži ustrezna dovoljenja in uprava naj potem preveri, če načrtovana pobuda ustreza (ali ne) zakonskim predpisom. To je bilo tudi stališče odbornika Štefančiča, po mnenju katerega uprava ne more kritizi- rati načrtov, ki jih sploh še ne pozna. Svetovalci PSI se o resoluciji Gombača, Capuzza in Drozine niso izrekli, posegel je le župan Pečenik, ki je ob koncu razprave izrazil potrebo, da si odbor in občinski svet vzameta še nekaj tednov za premislek. Priznal je, da bi bilo aprioristič-no nasprotovanje novima rezervoarjema SIOT v tem trenutku najbrž neumestno. Zaradi tega je predlagal, da bi namesto nasprotovanja občinski svet izrazil kvečjemu le pomisleke nad tem načrtom. To županovo stališče pa je sprožilo le dodatna razhajanja, katerim je - kot rečeno - naredil konec Mahnič, ki je predlagal in dosegel odložitev razprave. S.T. Občinski svetovalec Slovenske skupnosti Samo Pahor je prijavil sodišču tržaškega župana Giulia Staffierija, kateremu pripisuje vrsto kaznivih dejanj: od opustitve službene dolžnosti in odklonitve dejanja službene dolžnosti do zasebnega interesa v javnem dejanju in omejevanja ali preprečevanja uživanja državljanskih in političnih pravic. O utemeljenosti obtožb se bo moralo vsekakor izreči tržaško državno pravdništvo, kateremu je Pahor posredoval ustrezno dokumentacijo. Naj obnovimo dogodke, ki so privedli do sodne prijave. Pahor je še 20. avgusta naslovil na župana svetovalsko vprašanje v zvezi z odstranitvijo srednjeveške bifore z nekega poslopja v starem mestu in postavljal domnevo, da bi pri tem bila zagrešena nekatera kazenska dejanja. Vprašanje je bilo seveda napisano v slovenščini, kot to poleg republiške ustave predvidevata tudi znana razsodba ustavnega sodišča iz leta 1982 ter odredba samega izrednega komisarja Tržaške občine z marca letos. Staffieri pa je ob prejemu vprašanja odpisal Pahorju in ga pozval, naj ga vloži v italijanščini ali vsaj opremi z italijanskim prevodom. Glede na to, da je vprašanje zadevalo možnost kaznivih dejanj in vsebovalo poziv Občini, naj po preveritvi predloži sodni oblasti Manifestacije se bodo udeležili tudi člani obrtne sekcije SDGZ Danes protest avtoprevoznikov Obrtna sekcija pri SDGZ vabi vse vpisane avtoprevoznike, ki se ukvarjajo z dostavnimi in gradbenimi prevozi, naj se udeležijo današanje demonstracije, zaradi perečega problema pomanjkanja ustreznih odlagališč v tržaški pokrajini. Sodelujoči vozniki se bodo zbrali na ploščadi pred Tovarno velikih motorjev v Dolini ob S.uri, nakar se bodo s svojimi vozili peljali v povorki proti mestnemu središču. Sindikalna organizacija slovenskih krajevnih avtoporevoznikov opozarja skupaj z ostalimi organizacijami na kronično pomanjkanje odlagališč na Tržaškem in na visoko neekonomično prisilo za naše prevoznike, da morajo odvažati neuporabne materiale v oddaljena furlanska odlagališča. Prav tako soglaša z ugotovitvami italijanskih kolegov v sklopu Združenja tržaških obrtnikov, da pristojne oblasti niso ukrenile dovolj za kratkoročno, niti za dolgoročno rešitev tega problema. Trstu bo na iznajdljiv način uspelo »rešiti« svoj Verdi Palatripcovich - zasilna opera Trst le ni vselej mesto, v katerem »se ne more nič« oziroma, kot pravijo naši italijanski someščani, »no se pol«. Med primere, da se kdaj pa kdaj tudi v njem kaj pozitivnega naredi, bi lahko omenili t. i. Palatripcovich, se pravi palačo, v kateri je do pred nekaj mesecev delovala avtobusna postaja in ki jo zdaj preurejajo v začasni dom tržaškega opernega gledališča Giuseppe Verdi. Kot je znano, so v stavbi gledališča Verdi v teku obnovitvena dela. Če bo šlo vse po sreči, bi se ta dela morala zaključiti konec prihodnjega leta. »Če« v tem primeru ni pleonastičen, saj ni izključeno, da bo zaradi splošne krize javnih financ in še posebej Sklada za Trst zmanjkal denar, kar bi seveda pomenilo krepko zavlače-nje gradbenih del, a s tem tudi podaljšanje neuporabnosti gledališke stavbe pri glavnem mestnem trgu. Ob vsem tem se je seveda postavljalo pereče vprašanje, kako zagotoviti tržaški operi kontinuiteto delovanja oziroma vsaj začasno streho. In prav tu je Trst dokazal, da včasih le zna dobiti izhod iz stiske. Rešitev je v nekaj besedah tale. Operno gledališče se bo začasno preselilo v bivšo avtobusno postajo pri Trgu Liberta, ki je odslužila svojemu prvotnemu namenu, odkar so novo avtobusno postajo uredili v bližnjem bivšem silosu. Seveda pa jo je treba za novi namen primerno urediti. Za to je pripravil načrte tehnični direktor Verdija inž. Franco Malgrandi. A za to je predvsem priskočila na pomoč znana tržaška družba Tripcovich, ki je za preureditvena dela dala na razpolago 1,3 milijarde lir, medtem ko bo tržaška občinska uprava vanje investirala 300 milijonov lir. Od tu pravica, da začasni dom Verdija imenuje »Palatripcovich«. Kot so včeraj povedali na srečanju s časnikarji na samem gradbišču predsednik družbe Tripcovich baron Raffaelo de Banfield, superintendant Verdija Giorgio Vidusso in sam projektant inž. Malgrande, bo začasni dom tržaške opere predvidoma nared pred božičem, ko naj bi ga slovesno otvorili s koncertom, sama operna sezona pa naj bi v njem stekla januarja meseca. Dvorana z odrom bo v bivšem avtobusnem hangarju. V njej bo okrog 900 sedežev. Garderobe in druge službene prostore bodo uredili v bivši avtobusni čakalnici. Marsikdo, ki je na celotno operacijo na začetku gledal skeptično, je po obisku gradbišča spremenil mnenje. Kaže, da se bo bivša avtobusna postaja, ki so jo zgradili leta 1934 po načrtu arhitektov Nordia in Battigellija, kar dobro prilagodila novemu namenu. Kaj bo z njo potem, ko se bo tržaška opera vrnila v svoj pravi dom, ni znano. Mogoče jo bodo porušili, mogoče pa bo trajneje zaživela v novi vlogi. Na sliki (foto Križmančič) gradbena dela v bivšem hangarju. V Nabrežini preverjajo delo občinske uprave V devinsko-nabrežinski občini se je pričelo tako imenovano politično preverjanje, za katerega je dal Pobudo župan Vittorino Caldi. Odnosi med političnimi zavezniki KD, SSk in PSI so se v zadnjih tednih Precej skalili, kar bi znalo ošibiti upravo, ki se ravnokar pripravlja na precej zahtevno proračunsko soočanje. Na seji so predstavniki treh koalicijskih sil osvojili politično zahtevo krajevne občinske sekcije stranke Slovenske skupnosti, naj posamezni odborniki čimprej pripravijo programe in smernice delovnih resorjev, ki naj bi jih potem odbor uskladil tudi v Proračunskem dokumentu. Nabrežinski občinski svet se bo skoraj gotovo sestal 29. septembra. Caldijeva uprava bo na tej seji najbrž predložila skupščini osnutek bilance za leto 1993 in triletni razvojni načrt. Krajevne uprave morajo v skladu z zakonskimi predpisi odobriti finančni Proračun do konca oktobra. Predstavniki krajevnih občinskih sekcij KD, PSI in SSk se bodo znova srečali čez teden dni. Žrtev včerajšnje nesreče je 93-letni upokojenec Tovornjak do smrti povozil pešca Včeraj dopoldne je na Drevoredu XX. septembra prišlo do nekoliko neobičajne prometne nesreče, ki pa je žal imela hude posledice: tovornjak je med vzvratno vožnjo do smrti povozil starega pešca. Angelo Besson -tako je ime ponesrečencu- se je rodil na prehodu v novo stoletje in je bil torej star 93 let, stanoval pa je blizu kraja nesreče. Malo po 11. uri je Claudio Calani s tovornjakom rimske registracije vozil po Drevoredu XX. septembra, ko je prišel do predela, ki so ga zapirali parkirani osebni avtomobili. Nenadejani in tudi nezakonito »postavljeni« oviri se je skušal izogniti z vzvratno vožnjo, vendar pa je pri tem podrl starega pešca, ki je ravno takrat prečkal ulico. Udarec je bil tako močan, da je bil 93-letni Angelo Besson pri priči mrtev. Ostareli Angelo Besson je umrl skorajda pred hišnimi vrati, saj je stanoval na hišni številki 93, medtem ko se je nesreča pripetila malo nižje, točneje pred poslopjem štev. 89. »Pozabljena« smrt ostarelega moškega Samotna smrt, zlasti med starejšim prebivalstvom, ni v našem mestu redek pojav, kot je tudi precej običajno dejstvo, da odkrijejo truplo s precejšnjo zamudo, ker precej ostarelih živi samih. Tak je tudi primer 82-letnega Ci-rilla Iericha, ki je umrl že pred dnevi, vendar so njegovo truplo odkrili šele včeraj. Na posredovanje sosedov so poklicani agenti vdrli v njegovo stanovanje v Ul. del Bosco 48 in ga mrtvega našli v kopalni kadi. poročilo ali prijavo, pomeni opustitev teh dejanj, kot pravi Pahor v prijavi, kaznivo dejanje opustitve službene dolžnosti. Pa tudi dejstvo, da Staffierijevo pismo Pahorju ni bilo opremljeno s slovenskim prevodom, pomeni kršitev tako ustave kot že citirane odredbe izrednega občinskega komisarja, in s tem opustitev dejanja službene dolžnosti. Po mnenju Sama Pahorja pa je v županovem ravnanju mogoče prepoznati tudi kaznivo dejanje diskriminacije na osnovi same pripadnosti etnični ali rasni skupini, kar je kaznivo na osnovi zakona št. 654 z dne 13.10.1975. In še: če bo župan utemeljeval svoje početje s trditvijo, da obstoječa zakonodaja ne dopušča rabe slovenščine, bi to lahko predstavljalo kaznivo dejanje omejevanja ali preprečevanja uživanja državljanskih ali političnih pravic po 3. členu zakona št. 1546 z dne 3. decembra 1947. In končno bi Staffierijevo početje lahko pomenilo tudi kaznivo dejanje zasebnega (strankarskega) interesa v uradnem dejanju, saj Staffieri osporava ustavni pravici rabe slovenščine v odnosu z oblastmi v izvrševanju usmeritev in programa in torej interesov lastne stranke. V svoji prijavi Pahor vabi sodno oblast, naj zadevo natančno preuči in eventuelno sproži sodni postopek, pri čemer že najavlja, da se bo priglasil kot oškodovanec. Konec tedna vsedržavni posvet IACP Jutri in v soboto bo na pomorski postaji v Trstu vsedržavni posvet o ljudskih stanovanjih oziroma o potrebi po reformi inštituta, ki zanj a skrbi (IACP). Posvet prireja tržaški IACP ob 90-letnici svoje ustanovitve (nastal je še pod staro Avstro-Ogrsko in je najstarejši v Italiji). Na njem bodo med drugimi govorili predsednik tržaškega IACP Terpin, deželni odbornik za gradbeništvo Braida, predsednik komisije za javna dela poslanske zbornice Cerruti in predsednik vsedržavnega združenja IACP Bertolo. Prerano nas je zapustil naš dragi Sergio Piscanc Pogreb bo jutri, 18. t. m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo žena Ada, hčerke in sin ter ostali sorodniki. Trst, 17. septembra 1992 t Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče in brat Gofred Gregori (Frice) Pogreb bo danes, 17. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice tržaške bolnišnice v šempolajsko cerkev. Žalujoči žena Justina, sin Silvano in hčerka Eliana z družinama ter ostalo sorodstvo. Trst, Salež, 17. septembra 1992 Podeljevanje letnih suplenc bo danes na liceju Prešeren Šolsko skrbništvo sporoča, da bo podeljevanje letnih suplenc za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah v šolskem letu 1992/93, na Znanstvenem liceju F. Prešeren v Trstu, Vrdelska cesta 13/11, danes, 17. t.m., ob 15.30. S tem v zvezi pripominja, da imajo prednost pri imenovanju tako za letne kot za začasne suplence prosilci, ki so vključeni tako v lestvico natečaja na osnovi naslovov kot v odgovarjajoči pokrajinski lestvici za letne suplence. Podeljevanje letnih suplenc do šest tedenskih ur je v pristojnosti ravnateljev. Zadevna imenovanja so enakovredna tistim, ki jih podeli Šolski skrbnik. gledališča Gledališče Rossetti Stalno gledališče F-Jk Gledališka sezona 1992/93: pri osrednji blagajni v Galeriji Protti (urnik: 9-12.30, 15.30-19; ob praznikih 9-12.30; tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 (urnik: 12-15.30, 16.30-20; tel. 54331) lahko vpišete ali potrdite abonma za gledališko sezono 1992/93 do vključno 30. t. m. Gledališče Cristallo La Contrada Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blahajni UT AT v Pasaži Protti, na sedežih sinda-katov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono. Potrditev starih abonmajev do 21. septembra. KUD MAGNET V domu A. Sirk v Križu bo danes, 17. t. m., ob 21. uri, v sklopu večerov AMA-TEATER, ki jih organizira KUD Magnet, gostovala gledališka skupina VOCI LONTANE iz Milana s predstavo OZRI SE V GNEVU J. Osborna. Ponovitve do nedelje, 20. septembra. razstave V galeriji Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja". Pri Briščikih 9/A je odprta umetnostna galerija in razstava umetnostne obrti v kraškem marmorju PAVLA HROVATINA. V galeriji Costanzi je še jutri, 18. t. m. odprta skupinska razstava, na kateri razstavljajo svoja dela DANINO BOŽIČ, MAJA FRANKOVIČ, KLAS GRDIČ, MAURO STIPANOV in GORAN ŠTI-MAC. Umik: 10-13, 17-20, ob praznikih 10-13, zaprta ob ponedeljkih. Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah, Ul. Roma 20, je na ogled razstava slikarke M. GABRIELLE PELIZZON SEGALLA na temo "Amazzonia". Razstava bo na ogled do 3. oktobra. V zborni dvorani in knjižnici pedagoške fakultete, Ul. Tigor 22 je na ogled do 15. novembra razstava starih zemljevidov Italije in sveta z naslovom "Imago mundi et Italie". Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu bodo danes, 17. t. m., ob 18.30 odprli razstavo slikarke Lucie GHIRAR-DI. Razstava bo na ogled do 30. septembra vsak dan od 9. do 13. ure, ob nedeljah zaprto. V galeriji Cartesius je odprta razstava slikarke RENATA DE MATTIA. Razstava bo na ogled do 1. oktobra po običajnem urniku. kino ARISTON - 18.45, 20.30, 22.15 Un'altra vita. EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Fratelli e sorelle, r. Pupi Avati, i. Franco Nero. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 Mio cugino Vincenzo, r. Jonat-han Lynn, i. Joe Pešci. NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Poliziotti in blue-jeans, i. Christian Slate. NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Moglie a sorpresa, i. Steve Martin. NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Orgia transexual gay, □ D NAZIONALE IV - 16.30, 18.40, 20.30, 22.15 Nero, i. S. Castellitto, C. Caselli. GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Batman il ritorno, i. M. Keaton, M. Pfeiffer. MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.00 La mano sulla culla. LJUDSKI VRT - 21.00 II piccolo grande uomo. EDEN - 15.30, 21.30 Multioral supera-nal, □ □ CAPITOL - 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 Fusi di testa, i. Dana Carvey, Rob Lowe. LUMIERE - 18.45, 20.00, 22.00 Ferro & seta. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 UTZ, r. S. Sluizer. RADIO - 15.30, 21.30 Una scatenata moglie insaziabile, porn., □ D Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom D D koncerti Gledališče Verdi Simionična sezona '92 Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih). Jutri, 18. t. m. , ob 20.30 (red A) bo v gledališču Rossetti koncert zbora in orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Lu Jia, pri klavirju Bernd Glemser. Na programu Rachmaninov, Schumann. Ponovitev koncerta v soboto, 19. t. m., ob 21. uri v Vidmu - Športna palača Car-nera. Gledališče Rossetti V nedeljo, 27. t. m., ob 21. uri bo na sporedu dobrodelni koncert ob 150-letni-ci banke Cassa di Risparmio di Trieste. Pod vodstvom Riccarda Mutija bo nastopil Filharmonični orkester milanske Sca-le. Na programu Busoni, Casella, Faure, Debussy. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. Avditorij Muzeja Revoltella "Nedelje mlade glasbe" V nedeljo, 20. t. m. bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz prvi koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. Nastopil bo klavirski duo EMANUELA BEL-LIO in MASSIMO SOMERZI. Koncerti bodo trajali do 13. decem-bra.Informacije, abonmaji in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita. Evangeličansko-luteranska cerkev Danes, 17. t. m. , ob 20.30 bo v okvim Glasbenega septembra na sporedu koncert, na katerem bosta sodelovala Massi-mo BELLI (violina) in Edoardo Torbia-nelli (klavir-čembalo). Repentabrska cerkev V nedeljo, 20. t.m., ob 18. uri bo na sporedu drugi koncertstare glasbe, ki jih prireja Gallus Consort in Deželni sedež RAI pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine. Nastopili bodo člani skupine Gallus Consort in sicer Dina Slama, Irena Pahor in Alberto Rasi. razna obvestila Moški pevski zbor upokojencev iz Brega obvešča pevce, da bo prva vaja danes, 17. t. m., ob 20. uri v gledališču Prešeren v Boljuncu. Obenem vabi nove pevce, da se mu pridružijo. Seja glavnega odbora barkovljanske-ga društva bo danes, 17. t. m., ob 20.30. Godbeno društvo Prosek organizira glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije še jutri, 18. t. m., od 19. do 20. ure v Soščevi hiši na Proseku (tel. 225073). Začelo se je vpisovanje v glasbeno šolo Godbenega društva Nabrežina. Vsi, ki bi se radi učili teorije, solfeggia in igranja inštrumentov se lahko javijo vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje na sedežu društva na Trgu sv. Roka v Nabrežini. Plesno-ritmični odsek ŠD Kontovel obvešča, da se vadbe ritmičark pričnejo 24. septembra po starostnih skupinah od 15.30 dalje. Istega dne bo ob 20.30 rekreacija za ženske. SK Brdina organizira zimovanje s silvestrovanjem na Rogli. Informacije na tel. št. 212859 in 226271. Šiviljska popravila pri Skladu Mitja Čuk na Narodni ulici 126, Opčine, vsako sredo med 8.30 in 12.30. Popoldanske lekcije za osnovnošolce, srednješolce in višješolce, ki jih prireja Sklad Mitja Čuk, se bodo pričele v ponedeljek, 28. t. m. Vse dodatne informacije dobite na sedežu Sklada, Narodna ulica 126, tel. 212289, med 8. in 15. uro od ponedeljka, 21. t. m., do petka, 25. t. m. izleti Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 20. t. m., strokovno vodeni izlet po Naravnem rezervatu Strunjan in po Solinarskem muzeju v Krajinskem parku sečoveljskih solin. Vodila ga bosta geograf dr. Boris Križan in biolog Robi Turk. Zbirališče in odhod ob 8.30 pred sodno palačo v Trstu, oziroma pri avtobusni postaji v Strunjanu ob 10. uri. Prevoz z lastnimi sredstvi. Prisrčno vabljeni člani in prijatelji društva. Društvo Slovencev miljske občine prireja v nedeljo, 27. t. m., izlet po Goriškem in Tolminskem. Ogledali si bomo Kostanjevico pri Novi Gorici, tolminska korita in Dantejevo jamo pri Tolminu. Popoldne kosilo in minikrižarjenje po jezeru na Mostu na Soči. Za informacije tel. na št. 271862 (Vesna) ali 271732 (Ki-ljan) v opoldanskem času. Združenje aktivistov in invalidov NOB ter sekcija VZPI-ANPI Opčine, Bani in Ferlugi prirejata avtobusni izlet na slovesno praznovanje 50-Ietnice ustanovitve prvih slovenskih brigad, ki bo v Ljubljani v soboto, 19. t. m. Vpisovanje se nadaljuje v Ul. Cicerone 8/B (tel. 360324) od 9. do 12. ure in v Prosvetnem domu na Opčinah od 18. do 20. ure. čestitke Pred enim letom je na naših vratih visela roza pentlja. Rodila se je SARA KOŠUTA. Danes bo ugasnila prvo svečko. Obilo zdravja, sreče in razigranosti v življenju ji želijo mama Marina, očka Miloš, sestra Milena, nona Vera, teta Sonja in vsi ostali. Danes slavita 25-letnico poroke SLAVA in ZORKO GIORGI. Želimo jima še mnogo takih dni ljubezni in sreče dolinski cerkveni pevci. Sporočilo TPPZ Pinko Tomažič Jutri ob 10.45 bomo pred vhodom na pokopališče pri Sv. Ani pospremili našega dragega Sergija Piščanca. Določeni tovariši naj pridejo v uniformi. V ponedeljek, 21. t. m., ob 20. uri bo v Bazovici v Partizanskem domu seja Glavnega odbora. V petek, 25. t. m., ob 20.30 pa prva vaja v 21. sezoni 1992-93. Pridružite se tudi novi pevci in orkestraši! šolske vesti Ravnateljstvo srednje šole Srečka Kosovela na Opčinah obvešča, da se prične pouk danes, 17. t. m., ob 9. uri. Učenci bodo imeli tri ure pouka do 11.30. Ravnateljstvo srednje šole Ciril in Metod obvešča, da se začne reden pouk na sedežu pri Sv. Ivanu in v oddeljenih razredih na Katinari danes, 17. t. m., ob 9. uri, pouk bo trajal do 11.30. Šolska maša pri Sv. Ivanu bo ob 8.15 pri šolskih sestrah, na Katinari pa ob 8.30. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu javlja, da se bo pouk na državnih osnovnih šolah in vrtcih začel danes, 17. t. m., po sledečem razporedu: O. Župančič ob 9. uri, šolska maša bo ob 8.15 pri šolskih sestrah; F. S. Finžgar ob 8.30, šolska maša bo ob 11.40; Bazoviški junhki in Fran Milčinski ob 9.15, šolska maša bo ob 8.30. Po sklepu področnega šolskega sveta bo pouk na osnovnih šolah prvi dan trajal 3 ure, ostale dni pa od 8.15 do 12.45. V otroških vrtcih v Lonjerju in Barkovljah (v zavodu Rittmayer) se pouk začne ob 8. uri. Ravnateljstvo srednje šole Igo Gruden sporoča, da se pouk začne danes, 17. t. m., in bo trajal od 7.45 do 12. ure. Dolinsko didaktično ravnateljstvo sporoča, da se bo na vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih pouk pričel danes, 17. t. m., s sledečim urnikom: osnovne šole: Prežihov Voranc - Dolina 8.00-12.30, Mačkolje 8.00-12.30, Boršt 8.00-12.30, Mara Samsa in Ivan Trinko Zamejski -Domjo-Ricmanje 8.00-13.00, Fran Venturini - Boljunec 8.00-13.00, Pesek 8.00- 13.00, Milje 8.10-13.10. Otroški vrtci: Dolina 7.45-13.00, Mačkolje 8.00-13.00, Boršt 8.00- 13.00, Domjo 8.00-13.00, Ricmanje 7.55-13.00, Boljunec 8.00-13.00, Milje 7.55- 13.00, Starše vljudno naprošamo, da prvi dan pouka spremljajo otroke v šolo oz. vrtec, kjer jim bodo učitelji oz. vzgojitelji posredovali vsa nadaljnja sporočila in navodila v zvezi z rednim potekom pouka. V šolskem letu 1992/93 se začne pouk danes, 17. t. m. Dijaki zavodov Prešeren, Zois in Slomšek se zberejo v razredih ob 9.45. Kateheti vabijo dijake vseh slovenskih višjih šol in njihove starše ter šolsko osebje k začetni službi božji, ki bo ob 10.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Didaktično ravnateljstvo Nabrežina sporoča, da se pouk prične danes, 17. septembra. Na vseh šolah ravnateljstva bo pouk trajal od 8.30 do 12.30. Ravnateljstvo srednje šole Frana Levstika s Proseka sporoča, da se bo šolsko leto 92/93 začelo danes, 17. t. m. Prvi dan bo pouk trajal od 8. ure do 11.30. Na državni srednji šoli Simon Gregorčič v Dolini se bo pouk začel danes, 17. septembra, ob 9. uri. Maša bo ob 8. uri. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da se bo na vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih pouk pričel danes, 17. t. m., s sledečim urnikom: osnovne šole J. Ribičič 8.15-12.45, Karel Širok 8.15-13.00, Marica Gregorič Stepančič 8.00- 15.30, Ivan Grbec 8.00-15.30; otroški vrtci Sv. Jakob 7.45-16.15, Sv. Ana 7.30- 16.00, Skedenj 7.45-16.00. Starše vljudno naprošamo da prvi dan pouka spremljajo otroke v šolo oz. vrtec, kjer jim bodo učitelji oz. vzgojiteljice posredovali vsa nadaljnja sporočila in navodila v zvezi z rednim potekom pouka. Ravnateljstvo srednje šole Ivan Cankar v Trstu sporoča, da se začne reden pouk danes, 17. t. m., ob 8. uri. Ob 11. uri bo v župni cerkvi pri Sv. Jakobu šolska maša. Po maši gredo učenci domov. Didaktično ravnateljstvo Opčine obvešča, da se bo na vseh šolah in otroških vrtcih pouk pričel danes, 17. t. m., s sledečim urnikom: osnovne šole Primož Trubar Bazovica 8.15-12.45, Karel Destov-nik-Kajuh Gropada 8.15-12.45, Pinko Tomažič Trebče 8.15-16.15, France Bevk Opčine 8.15-12.45, Prosek 8.00-12.30, Albert Sirk Križ 8.00-12.30, Alojz Gradnik Repentabor 8.30-13.00; otroški vrtci Križ, Prosek, Repentabor, Trebče, Bazovica od 8.00- 16.00, Opčine 7.45-16.00. Starše vljudno naprošamo, da prvi šolski dan pouka pospremijo otroke v šolo oziroma vrtec, kjer jim bodo učitelji posredovali nadaljnja sporočila in navodila v zvezi s potekom rednega pouka. Za učence celodnevne osnovne šole Stanko Gruden Šempolaj-Slivno bo šolska maša danes, 17. t. m., ob 8. uri v šem-polajski cerkvi. Ravnateljstvo srednje šole Fran Erjavec iz Rojana obvešča, da se bo pouk pričel danes, 17. t. m., ob 8. uri in bo trajal do 11.30. Učitelji devinske šole sporočajo, da bo šolska maša danes po pouku ob 12.30. včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 17. septembra 1992 LANBERT Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 19.13 - Dolžina dneva 12.27 - Luna vzide ob 21.29 in zatone ob 12.24. Jutri, PETEK, 18. septembra 1992 IRENA PLIMOVANJE DANES: ob 0.45 najvišja 17 cm, ob 6.04 najnižja -20 cm, ob 12.26 najvišja 41 cm, ob 19.26 najnižja -36 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,2 stopinje, zračni tlak 1022,6 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 54-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Anna Zamparo, An-drea Galdo, Pamela Trovarelli, Giulia Nonino, Tasneem Chair, Aurora Elena Lanza, Gellert Beolchi, Inglisc Caris. UMRLI SO: 82-letna Maria Vecchiet vd. Marsic, 94-Ietna Elena Toppano vd. Venier, 72-letni Bruno Giraldi, 85-letni Vittorio Bussanich, 83-letna Luigia Gius-tincich, 88-letna Carmela Iust, 75-letna Valeria Safret, 84-letni Pietro Tarlao, 90-letna Giuseppina Wesiag, 50-letni Sergio Piscanc, 37-letni Roberto Visintin. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 14., do nedelje, 20. septembra 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 (Milje) (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulia 2, Largo Sonnino 4, Mazzinijev drevored 1 ( Milje). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Largo Sonnino 4 (tel. 726835). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razne prireditve Vaške skupnosti iz Gročane, s Peska in iz Drage prirejajo v sodelovanju z Občino Dolino 5. razstavo-sejem kmetijskih pridelkov Krasa, ki bo v Gročani v soboto, 19., in nedeljo, 20. t. m. Program: 19. t. m. ob 16. uri odprtje razstave-sejma, od 19. ure dalje ples z ansamblom Otta-via Brajka; 20. t. m. ob 9. uri odprtje razstave-sejma, ob 15. uri pozdravi in nastop Godbenega društva Prosek ter humorista Tonija Cariole, od 20. ure dalje ples z ansamblom Krt. Obiskovalcem bodo na razpolago tipične domače jedi in specialitete na žaru. Oba dneva bodo obiskovalci lahko kupili domače pridelke in si ogledali vaške hleve. V času razstave-sejma bo tudi odprta meja od Gročane do Lokve. _________mali oglasi______________ OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič. ZVONKO OSTROUŠKA je odprl osmico v Zagradcu, toči belo in črno vino. OSMICA OLENICH Padriče - vino DOC za odvzem 3000 lir liter, do izčrpanja zaloge. Urnik od 16. do 24. ure. PRODAM leseno vinsko kad 1,3 hi, tri sode 2,25 hi, en sod 1,8 hi (tudi posamezno). Tel. ob uri obedov na št. (040) 212385. PRODAM knjige za 1. razred goriškega trgovskega zavoda Ivan Cankar. Tel. na št. (0481) 391804. NA OBROBJU TRSTA, na ugodnem prodajnem mestu, prodam iz družinskih razlogov dobro vpeljano in donosno trgovino s sočivjem, svežo zelenjavo in kmetijskimi pridelki. Tel. (040) 828988 od 8. do 13. ure. VOLVO 740 turbo intercooler, letnik 85, ABS, klima, pomična streha, prodam. Tel. tajnica 827493 ali ob delavnikih 366633 - Vali v uradnih urah. AVTO glass 1000 coupe, letnik 64, rdeče barve, opravljen tehnični pregled, vedno v garaži, prodam zaradi neobnovit-ve vozniškega dovoljenja. Tel. na št. 220363 v večernih urah. IMPORT-EXPORT podjetje išče knjigo-vodjo/injo z večletno delovno izkušnjo. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montec-chi 6, 34137 Trst, pod šifro »Knjigovod- IŠČEMO knjigovodjo/injo za uradniško mesto v uvozno-izvoznem podjetju. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Uradnik«. IŠČEMO uradnika za upravne akte v konzulenčni pisarni. Potrebna je primerna akademska izobrazba pravne ali ekonomske smeri. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Konzulent«. KNJIGOVODJI/INJI nudimo službo v upravni pisarni. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Pisarna«. VAJENCA zaposli mesnica. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Vajenec«. NUJNO iščem v najem dvosobno stanovanje v okolici Kozine, Plavij ali Ankarana. Tel. v večernih urah na št. (040) 228338. NEREZIDENČNI študent nujno išče sobo ali manjše stanovanje v najem. Tel. od ponedeljka do petka na št. 368621. DIPLOMIRANA PREVAJALKA Mirjam Levstik organizira individualne ali skupinske intenzivne lekcije italijanščine za tujce in nemščine na vseh stopnjah. Poskusna lekcija brezplačna. Tel.-fax (0481) 522250. NUDIM pomoč in oskrbo starejšim osebam v popoldanskih urah. Tel. ob uri obedov na št. (040) 200882. IŠČEMO psička, mešanca, manjše rasti, starega od 2 do 3 mesece. Tel. na št. 225817. POTUJETE v Francijo? Želite obiskati Eurodisneyland ali ste vključeni v študijski projekt Erasmus? Parižanka s stalnimi stiki z domovino vam nudi lekcije iz francoščine. Tel. (040) 566256. NA OPČINAH, v Ul. Refosco, sem konec avgusta izgubil očala za vid. Najditelju lepa nagrada. Tel. 213680. Darujte v sklad Mitje Čuka prispevki V poč. spomina Vide Ban darujeta Ali-da in Vojko 30.000 lir za FC Primorje. V spomin na gospo Justino Štoka daruje družina Černjava-Danieli 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Mirelo Starc vd. Prašelj darujejo Anita, Pino in družina Borovina 50.000 lir za popravilo cerkve na Proseku. V spomin na Mirelo Starc vd. Prašelj darujejo Danica, Dejan in Nada 50.000 lir za popravilo cerkve na Proseku. V spomenik Mirka Grgiča daruje Nada Debenjak 15.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Bazovici in 15.000 lir za Bazoviški dom. V spomin Mirelo Prašelj darujeta Laura in Ivan Ban 30.000 lir za FC Primorje. V spomin na Mirelo Prašelj darujeta Karlo in Štefi Pertot z družino 50.000 lir za FC Primorje in 50.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Miroslava Grgiča daruje Francka Kalc 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. Za Skupnost družina Opčine darujejo: družina Hrovatin iz Podlonjerja 50.000 lir in N.N. s Proseka (Božje Polje) 100.000 lir. Namesto cvetja na grob Viktorije Kralj daruje. Francka Kalc z Gropade 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Cezarja darujeta Sonja in Olga z družinama 25.000 lir za Sklad Mitje Čuka in 25.000 lir za opremo Ljudskega doma v Trebčah. V spomin na Mirelo Starc vd. Prašelj darujeta Elvira 50.000 lir in Zoja 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin na pok. Vido Ban darujejo Marija, Ernesta in Dragica 100.000 lir za popravilo cerkve na Proseku. V spomin na pok. Vido Ban darujeta Bianca in Anica Zuccoli 50.000 lir za popravilo cerkve na Proseku. V isti namen darujeta Pepi in Valerija Zuccoli 20.000 lir za popravilo cerkve na Proseku. V spomin na Vido Ban vd. Barba daruje Vlasta z možem 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim na Proseku-Kon-tovelu. V spomin na Alda Bloccarija daruje Bianka 20.000 lir za KK Adria. V spomin na Cezarja Možino daruje Nada Debenjak 15.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Trebčah in 15.000 lir za Ljudski dom v Trebčah. Namesto cvetja na grob Alda Bloccarija daruje Oskar Kljuder z družino 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih v NOB iz Lonjerja. V spomin na pok. Mirelo Starc darujeta Anica in Drago Štoka 50.000 lir za popravilo cerkve na Proseku. menjalnica_______________________i6.9.1992 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MII. AN TRST TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST Ameriški dolar .. 1219,50 1100,- Švicarski frank .. 957,75 900,— Nemška marka .. 815,10 800. Avstrijski šiling .. 133,75 112,— Francoski frank ... .. 240. 233.— Norveška krona ... 206,50 199.— Holandski gulden . .. 727,- 700.— Švedska krona .... .. 268,— 215.— Belgijski frank .... 39,78 37.— Portugalski eskudo 9,301 8,70 Funt šterling .. 2255. 2220. Španska peseta ... 12,16 11,50 Irski šterling .. 2181,50 2090, Avstralski dolar ... 902,— 820,— Danska krona .. 211,94 202. - HUF — 10.— Grška drahma 6,51 5,90 ECU .. 1626,— — Kanadski dolar .... .. 1007,30 920, Slovenski tolar .... 13,50 Japonski jen 9,953 9,20 Hrvaški dinar 3,25 -^||/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKd tržaška kreditna banka Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314 Milanski gledališčniki v Križu V okviru večerov Amateater, ki jih prireja Kulturno umetniško društvo Magnet, nastopa te dni v Domu Alberta Sirka v Križu milanska amaterska gledališka skupina Voci lontane. Mladi gledališčniki so zelo pozorni in mešani publiki predstavili zahtevno delo angleškega dramaturga Johna Osborna Ozri se v gnevu. Predstave v kriškem domu se bodo nadaljevale do nedelje, s pričetkom ob 21. uri. Na sliki prizor s torkove uprizoritve. V pojasnilo bralcem ______________sklad mit}e Cllku____piše jelka cvelbar Revija za družinsko vzgojo V zvezi s pismom, ki ga je Primorski dnevnik objavil v četrtek, 10. septembra z naslovom Zakaj v Benetkah ni bilo nobenega slovenskega režiserja? s skupnim podpisom no-vinarjev-sodelavcev Dela, Stopa, Primorskega dnevnika, Primorskih novic in TV Slovenije, in še spodaj dodanim mastnim podpisom Aleš Doktorič, izjavljam, da to ni bila nikakor moja osebna pobuda ali in-strumentalizacija, ali oseben napad na odsotnega režiserja in njemu kulturnopoli tično nadrejene, kot bi Se dalo sklepati iz končnega (odveč- nega) podpisa. Šlo je za ugotovitev skupno podpisanih, da je bila ta odsotnost še ena izgubljena priložnost in da je filmska Slovenija po svoji krivdi (in ne krivičnosti drugih) odsotna tam, kjer bi ne smela manjkati. Dodajam: in medtem ko goriški Kinoatelje že vrsto let dela za uveljavljanje slovenskega filma v Italiji z manifestacijo Film Video Monitor, zgleda, da zna filmska Slovenija modrovati samo doma.... ALEŠ DOKTORIČ V prodaji je septembrska, deveta letošnja številka revija Otrok in družina. Zanimiv je že uvod, ki je nekoliko drugačen od takih, na kakršne smo bili navajeni, in bralce seznanja s pobudo Obalnega društva za cerebralno paralizo. V bivši stražarnici nad Ankaranom so namreč uredili počitniški tabor za mlade invalide, ki jih je prizadela cerebralna paraliza. .Urednica revije Biserka Marolt-Meden se nadeja, da gre za začetek drugačnih časov v slovenski družbi. Začetek šole pomeni tudi začetek skrbi, ki smo jih morda čez poletje odstranili. Iz pogovora z Branko Lovrečič, novo ravnateljico Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport, izvemo za težave, ki bremenijo šolo’v Sloveniji. Dodatno pa lahko razberemo skrbi staršev iz odprtega pisma ministru za šolstvo dr. Slavku Gabru, ki ga kot mati piše Biserka Marolt-Me-den. Prof. Slavica Pogačnik-Toličič se kot psihologinja ukvarja s čarobno močjo pravljice in ugotavlja, da je bilo srečanje knjižničarjev šolskih in mladinskih knjižnic na to temo v Ljubljani izredno pomembno. Ko razvija svoje misli, seveda poudarja ugotovitev, kako smo premalo seznanjeni s pomenom pravljice, z razvojnimi potrebami današnjega otroka in s smislom pravljice. Branje sestavka je zanimivo in spodbudno v času, ko se ob sočasnem preplavljanju kinematografije s hororjem nekateri še zgražajo nad »krutostjo« pravljic. O življenju in šoli, pa seveda o družini in šoli govori več zapisov. Med njimi članek Marje Strojin Za svobodo v izobraževanju in Silva Faturja Duo Bernardin - Marezige ali Delo z nadarjenimi otroki na Koprskem. Zanimivi pa so seveda še članki, ki nas seznanjajo s tem, kako spodbujati otroka pri šolskem delu s pohvalo in priznanjem ali kako uvajati v šole računalnik. Ob članku Lee Sugman-Bohinc lahko z zanimanjem primerjamo način dela z učno manj motiviranimi učenci, kakor so si ga v okviru rednega pouka kot učno-vzgojno pomoč zamislili v Centru za socialno delo v ljubljanskih Mostah. Prav tako zanimiv in pomemben pa je opis dela na Treningu večje učinkovitosti za učitelje. Namen treninga je pomagati učitelju, da bi znal ustvariti tako situacijo, ki bi izboljšala njegovo komunikacijo z učencem in jo uredila do take mere, da bi lahko oba drug drugemu sporočala svoje misli, želje, zahteve in probleme ter seveda tudi drug drugemu primerno prisluhnila. O tem je v članku veliko pojasnil. Z nizom strokovnih člankov pa se prepletajo še izkušnje iz te ali one šole, opisi take ali drugačne metode v praksi. Revija se seveda ukvarja tudi s problemi zdravja, zanimiva je tudi njena ekološka priloga za otroke. Nadaljuje se rubrika Obiskujemo družine: tokrat je na vrsti družina slikarja Vilka Tomana. Dve strani revije sta posvečeni problemom rejniških staršev. Uredila ju je socialna delavka Viktorija Bevc. O lutkovni manifestaciji Unima 92 piše Darka Ceh. Revijo dopolnjujejo recenzije knjig in priporočila za poslušanje zanimivih radijskih programov. Glasilo H-Incontri Iz Vidma je prišla nova številka dvomesečnika H-Incontri, glasila konzorcija CAMPP, ki skrbi za zdravje in psihopedagoško pomoč prizadetih. Anna Gardin in Carlo Pascoletti nadaljujeta v tej številki razpravo Kurikulum za branje, v kateri razčlenjujeta poseben način učenja branja, preverjanja pridobljenega znanja in vrednotenja uspešnosti. Revija objavlja tudi obrazec za preverjanje uspešnosti dela. Novemu ministrskemu odloku, ki nekoliko izboljšuje pogoje za priznanje stopnje stalne invalidnosti, posvečajo uredniki tri strani. Konzorcij CAMPP vodi v imenu Ministstva za vzgojo tudi posebni dveletni Tečaj polivalentnega usposabljanja za izobraževanje prizadetih učencev. V tej številki revija objavlja imena novih specializiranih učiteljev. O Handicapu in družini piše Marisa Romannello. Izhaja iz premise, da pomeni prizadetost pravo premoč, ki v družini rahlja vzdržljivost in medsebojne odnose. Armando Vidoni je zabeležil srečanje, ki so ga predstavniki videmskega CAMPP-a imeli s sorodno organizacijo v Celovcu. O novih izkušnjah in o voluntariatu sta zapisa, ki zaključujeta z recenzijami tokratno številko glasila H-Incontri. C današnji televizijski in radijski sporedi RAM_____________ 6.50 Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1 9-05 Nanizanka: Provaci an- cora Harrv 0-05 TV film: Voglia tare (1. del) .^'9® Variete: Unoforti 10 t Vreme in dnevni Z.35 Nanizanka: La o in giallo (i. A. La w.3° Dnevnik in Tri 4 00 Film: Fuggiasco VB 1947, r. Carc . i. James Mason) 15.40 Film: L innocent miro (kom., It. . Macario) .'■i° Mladinski ° 00 Dnevnik 1 ■40 Variete: Notte -C'45 Nočni dnevnik J3.00 Dok. oddaja: II ,. 1'obbedienza 4.00 Dnevnik in vre i n ^ubrika opolm LOO Fantasy party 1-25 Film: Match morte (dram.) | ^ RAI 2 6.50 Aktualno: Galatheus 7.00 Nanizanke in risanke 9.45 Rubrika: Verdissimo 10.05 Film: La bocca che so-gnava (kom., Nem. 1953) 11.30 Kratke vesti 11.35 Nanizanki: Lassie, 12.10 Amore e ghiaccio 13.00 Dnevnik in vreme 13.30 Dnevnik - gospodarstvo 13.45 Nadaljevanki: La Glinica della Foresta Nera, 14.35 Santa Barbara 15.20 Film: Come sposare una figlia (kom., ZDA 1958, r. Vincente Minnelli) 17.05 Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici) 17.25 Vesti iz Milana 17.30 Nan.: Un caso per due 18.35 Športne vesti 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Film: II ragazzo che sa-peva volare (fant., ZDA 1986, r. Nick Castle, i. Lucy Deakins) 22.15 Dok.: Un messaggio dal-1'Africa 23.15 Dnevnik in vreme 23.35 Glasba:Concerto inedito 0.35 II cappello sulle 23 1.20 Film: Bambola meccani-ca (i. Melanie Griffith) ^ RAI 3 | 7.00 Sat News, pregled tiska 11.40 Kolesarstvo 12.00 Kratke vesti iz Milana 12.10 Krožek ob dvanajstih 13.30 Izobr. odd.: Dottore in... 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Drobci 14.50 Dok.: Body matters 15.15 Dok. DSE: Šola se posodablja 15.45 Samo za šport: kanu, odbjka, kolesarstvo 17.20 Športna rubrika: Derby 17.30 Nanizanka: I mostri venfanni dopo 17.55 Dok. oddaja: Življenje na Zemlji 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Drobci 20.05 Variete: Non e mai troppo tardi 20.30 Film: Attrazioni omici-de (krim., ZDA 1991, r. James Sadvvith, i. Harry Hamlin, Joanna Kerns) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Nan.: Perry Mason 23.40 Posebnosti TG 3 0.30 Dnevnik in vreme 1.05 Film: II volo (dram., Gr. 1986, r. Teo Angelopu-los, i. M. Mastroianni) ffr TV Slovenija 1 | 10.15 Spored za otroke: risana nanizanka Dimnikarček se potepa po svetu, 10.25 nad. Prigode Toma Sawyerja 11.30 Dok. oddaja: Nekoč je bilo... življenje - Življenje odhaja 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BIH (pon.) 12.55 Video strani 15.00 Napovednik 15.05 Športna sreda (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Spored za otroke: nad. Priča, 17.35 lutkovna igrica Zverinice iz Rezije, 17.55 Na grad se je vrnilo življenje 18.25 Svetovalno izobraževalna oddaja: Že veste 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme in šport 20.05 Žarišče 20.35 Gore in ljudje 21.40 Tednik 22.30 Dok.: Grajske stavbe na Slovenskem 22.35 Dnevnik, vreme in šport 23.00 Poslovna borza 23.15 Sova, vmes nan. Dragi John in nadaljevanka Policajski rock TV Koper 16.00 Film: Videti Benetke... in umreti (dram., Fr. 1966, r. Andre Versini) 17.25 Dok.: Sodobna umetnost 18.00 Slovenska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.30 Nadaljevanka: Ryan 19.55 Nan.: Buck Rogers 20.40 Film: Rdeči kanjon (pust., ZDA 1949, r. George Sherman, i. Ann Blyth, Howard Duff) 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.10 Glasbeni utrinek 22.25 Film: Bratje v orožju (srh., ZDA 1989, r. George Jay Bloom, i. Tod Al-len, Jack Starrett) nr TV Slovenija 2 16.45 Sova (pon.), vmes nan. Nenadni uspehi, nad. Policajski rock 18.00 Slovenska kronika 19.00 Videolestvica 19.30 TV dnevnik BIH 20.00 Nanizanka: Gozdarska hiše Falkenau 20.30 Umetniški večer, vmes dok. Zakaj Havel, drama Vernisaž (ČSFR) 23.00 Košarka: Smelt Olimpi-ja-Žalgiris UT~canale5 RETE 4 ITALIA 1 ODEON 8-30 Nanizanki: Arnold, 9.00 Časa Keaton y-35 Variete: Maurizio Co-. stanzo Show (pon.) 1-55 Variete: Ore 12 13.00 Dnevnik TG 5 3-15 Variete: Non e la RAI . (vodi E. Bonaccorti) 4 00 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) 5-00 Aktualno: Agenzia ma-trimoniale (vodi Marta Flavi), 15.30 Ti amo parli-amone 6.00 Otroški variete: Bim 1 s n ^um bam, vmes risanke ■00 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota 0n „ della fortuna 20.0° Dnevnik TG 5 40-25 Variete: II TG delto va-_ canze ■40 Film: Pappa e ciccia (kom., It. 1982, r. Neri Pa-renti, i. Paolo Villaggio, , Lino Banfi) •35 Predstavitev festivala 2-, n Vota la voce J'05 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 ■00 Nočni spored 8.30 8.55 9.45 11.30 13.00 13.30 13.50 13.55 17.30 17.45 18.15 19.00 19.25 19.30 20.30 22.30 23.15 22.30 2.00 TG 4 vesti Nanizanki: Tre nipoti e un maggiordomo, 9.20 Strega per amore Nadaljevanke: General Hospital, 10.00 Marcelli-na, 11.00 Ines Aktualno: A časa nostra Nadaljevanka: Sentieri TG 4 vesti Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) Nad.: Sentieri, 14.30 Maria, 15.15 Io non čredo agli uomini, 15.50 Cele-ste, 16.25 Manuela, 17.00 Febbre d'amore TG 4 vesti Aktualno: Lui lei 1’altro Kviz: La cena e servita TG 4 vesti Rubrika o lepoti Nadaljevanka: Gloria Film: Identita bruciata (dram., ZDA 1988, r. Ro-ger Young, i. Richard Chamberlain, zadnji del) Kviz: Io, mammeta e tu (vodi Corrado Tedeschi) TG 4 vesti Nan.: Murphy Brovvn, 24.00 Avvocati a Los Angeles, 1.10 Lou Grant Variete: A časa nostra 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroški variete, aktualnosti in risanke 9.15 Nanizanke: Baby Sitter, 9.45 La časa nella prate-ria, 11.00 Hazzard, 12.00 La donna bionica, 13. Starsky & Hutch 14.00 Otroški variete: Ciao ciao in risanke 16.00 Nanizanke: I giustizieri della cit.ta - Testimone incorruttibile, 17.00 T.J. Hooker - La vendetta, 18.00 Adam 12 - Al di sopra di ogni sospetto, 18.30 Riptide - La mac-china spilladollari 19.30 Odprti Studio 19.45 Studio šport in vreme 20.00 Nan.: Agli ordini papa! 20.30 Film: L Alieno (fant, ZDA 1987, r. Jack Sholder, i. Michael Nouri, Ed O -Ross) 22.30 Film: Pretty Smart (kom., ZDA 1987, r. Dimitri Lo-gothetis, i. Tricia Leigh Fisher, Lisa Lorient) 0.30 Odprti studio 0.40 Pregled tiska 0.50 Studio šport 1.05 Nan.: Notte Visitors 13.00 Risanke 14.30 TV film: II cavallo dagli occhi blu 15.30 Nadaljevanka: Viviana 16.15 Film: I Miserabili - Cac- cia all uomo (dram., It. 1947, r. Riccardo Freda, i. Gino Cervi) 18.00 Nadaljevanka: Veronica 19.30 Risanke: Albertone 20.00 Nan.: Laverne & Shirley 20.30 Film: Chanel solitaire (biog., 1981, r. George Kaczender, i. Marie France Pisier) 22.30 Aktualno: Igea Marina TMC 8.30 Nanizanka: Batman 9.00 Risanke in Ottovolante 10.00 Risanke: Snack 10.30 Nan.: Truck Driver, Doris Day Show, 12.00 I mi-steri di Nancy Drevv 13.00 TMC News in šport 13.40 Dok.: Prijateljska narava 14.15 Variete:: Arniči mostri 15.10 Nanizanka: Autostop per ilcielo 16.10 Film: Pazza d amore (dram., ZDA 1984, i. Yvet-te Mimieux) 17.55 Film: Esperimento I.S. -il mondo si frantuma (fant., ZDA 1965, i. Dana Andrews) 19.45 Aktualno: Dietro lo spec-chio (vodi Ivo Mej) 20.00 Vesti: TMC News 20.35 Nanizanka: Matlock 21.35 Variete: Specchio delto mie brame (vodita G. Magalli, Clarissa Burt) 23.30 Rubrika: Morski planet 0.15 Vesti: TMC News 0.35 Film: Quell'ultimo gior-no - Lettere di un uomo morto (dram., SZ 1986, i. Roland Byron) 2.15 Aktualno: CNN News TELEFRIULI____________ 11.00 Telefriuli non stop 16.55 Kratke vesti 17.00 Risanke 18.00 Nan.: I giorni di Bryan 19.00 Večerne vesti 19.30 Nanizanka: L uomo che parla ai cavalli 20.00 Dok.: Zgodovina ZDA 20.30 Film: Bači da Hollywood (kom., ZDA 1981) 22.15 Ena rastlina na dan 22.30 Nočne vesti 23.15 Rubrika: Motor News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi m RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Simon iz Ruta; 8.50 Slovenska lahka glasba; 9.00 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: Simfoniki RTV Slovenija; 11.35 Odprta knjiga; 11.40 Kantav-torji; 12.00 S potovanja po Srednji Ameriki; 12.30 Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 1440 Mavrični mozaik: S festivalov; 14.30 Življenju naproti; 14.50 Orkestri; 15.00 Nad. Carski sel; 15.40 Novosti iz radijske diskoteke; 16.00 Moje najljubše knjige; 16.25 Potpu-ri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Blues; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled domačega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17.; 18.30 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,14.30 Potočila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val - Na rešetu: 8.45 Informacije; 9.00 Souvenir d'Italy; 11.00 Hladno-Top-lo-Vroče; 12.00 Tropicana; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Počitniški vrtiljak; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Alma- ■ nah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.45 Jutranjik; 7.50 Astrološki kotiček; 8.10 Morfej; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Hiti; 9.00 Turneje; 9.35 Glasbene želje; 9.15 M kot mladi; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Sanje o počitnicah; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Beatlesi; 17.32 tropicana; 18.00 Discoteca; 18.30 Ista plaža...; 19.00 Souvenir d'Italy; 19.45 New age; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 The story of...; 21.00 Radio ga ga. Pokrajinski svet včeraj z veliko večino izvolil novo upravo Petstrankarska večina prvič z DSL Odbor čakajo v mesecih do izteka mandata nekatere res zahtevne naloge Giiio Saccavini Aleksandra Devetak Mirko Spazzapan Predsednik Gino Saccavini je včeraj nasledil samega sebe na čelu sicer precej spremenjene pokrajinske uprave. Pokrajinski svet je po več kot šesturni razpravi namreč izvolil nov odbor, ki sloni na dogovoru med KD, PSI, SSk, PSDI in - prvič v taki koaliciji - DSL. Za upravo je glasovalo 19 svetovalcev, proti pa samo trije. Po en svetovalec nove večine in opozicije sta bila odsotna. Ob Saccaviniju so v novem odboru Alberto Ber-gamin (podpredsednik) in Marili-sa Bombi (oba KD), Aleksandra Devetak in Maria Rosaria Di Dato (obe DSL), Mirko Spazzapan (SSk) in Edoardo Bressan (PSDI). Po sprejemu odstopa prejšnje uprave je besedo obdržal kar dosedanji predsednik Saccavini (Fio-relli je zaradi tega zaman protestiral, češ da je postopek nelegitimen) in prebral program, ki si ga je zadala nova koalicija za sicer kratko obdobje do izteka mandata prihodnjo pomlad. Upoštevajoč ta kratek čas so se omejili na nekaj osnovnih programskih točk: odobritev in začetek izvajanja pokra- jinskega načrta za uničevanje odpadkov, preureditev (v smeri racionalizacije) avtobusnih prevozov in reorganizacija konzorcijev. Uprava bo skušala tudi reševati težko gospodarsko stanje in namerava pred iztekom mandata izvesti že napovedano pokrajinsko ekonomsko konferenco, posebno konferenco pa bo namenila tudi vprašanjem javnih storitev. V programu so še razne hvalevredne obveze o prozornosti, o večji korek- tnosti v upravnih postopkih in posebno pri javnih delih. Kljub strnjenosti so te programske točke sila zahtevne, saj gre za probleme, ki se nerešeni zavlačujejo že leta in leta in je res težko pričakovati, da jih bodo rešili v dobrih šestih mesecih do poteka mandata. Svetovalci opozicije Cosma (MSI), Gandin (PRI) in Fio-relli (Zeleni) so prav na pomanjkanju časa za vsako resno načrtovanje in ukrepanje utemeljili kritiko novi koaliciji. Zlasti Fiorelli je ocenil, da je izbira DSL napačna in da bi bilo s strani vseh strank bolj pošteno, ko bi šli naravnost na volitve, ker itak v času do volitev ne bodo izvedli nobene od programskih točk. Z druge strani so načelniki petih strank nove večine prikazali sporazum kot pomembno novost. Grion (KD) je menil, da gre za zgodovinski preokret, s katerim so odpravljene ideološke pregrade in še uvaja konfrontacija med vsemi strankami zgolj na osnovi programov. Razširitev večine na DSL je pozdravil tudi socialist Deiust, Salomoni pa je v imenu DSL zavrnil napade, ki z raznih strani letijo na novo koalicijo. Vprašal se je, ali niso morda skriti režiserji teh naT padov oblastniki, ki izgubljajo dosedanje privilegije. To je po njegovi oceni vsekakor dokaz, da je z novo upravo bil uresničen pomemben politični premik. Večino sta podprla tudi Bressan (PSDI) in Spazzapan (SSk), ki je s kratkim pozdravom v slovenščini izzval besno vpitje misovca Cosme. Danes konec prvega dela posveta ISIG o novi Evropi Na Inštitutu za mednarodno sociologijo v Gorici (ISIG) se danes z okoglo mizo o migracijskih tokovih v in iz vzhodne Evrope zaključi prvi del poletne šole, ki so jo odprli v Gorici v ponedeljek in obravnava "Probleme nove Evrope". Ti študijski dnevi bodo skupno trajali dva tedna. Slušatelji in predavatelji (gre za sociologe, univerzitetne raziskovalce, diplomate in druge strokovnjake za mednarodna in družboslovna vprašanja) se bodo jutri preselili na Brione, kjer bo mednarodni seminar v okviru iste problematike. V teh dneh so na seminarju obravnavali težave in nove poti, ki so pred Evropo po padcu realsocializ-ma in dejanskemu oklevanju pri reševanju problemov, ker je pač bodočnost Evrope zelo negotova. Pojavljajo se etnični problemi, ki zelo otežkočajo integracijo Evrope, tržni zakoni nadomeščajo centralistično urejeno ekonomijo, kakšen je vpliv kulture na družbo, ki se je znašla brez ustreznih modelov: to je le nekaj problemov, ki so jih iznesli znanstveniki različnih narodnosti na seminarju, ki se bo po brionskih dneh nadaljeval od 21. do 26. t.m. v Gorici. y. „ Ena Zenska, en avtomobil Y 10 m eno potovanje v Egipt OD 10. SEPTEMBRA DO 5. OKTOBRA 1992 BOŠ LAHKO ZADELA POTOVANJE V EGIPT; ČE ŽE IMAŠ TEKOČI RAČUN §1 CONTODONNA EN AVTOMOBIL Y 10 h BO MORDA TVOJ. 2= CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA Assztaha GLAVNA AGENCIJA - GORICA $3 5° Z informatizacijo uradov bo papir "izginil64 z občine Spor okrog zaprtja otroškega vrtca v Podgori se nadaljuje Razburljivo a jalovo srečanje med županom in starši otrok Z goriškega županstva naj bi v prihodnjih mesecih (bolj realistično: letih) postopoma izginil ves papir. Ne gre za napoved kraje, temveč za posledico načrta za preosnovo občinskega organika, ki jo je pripravil izvedenec inštituta Iscea Luigi Naldoni in ki predvideva popolno informatizacijo delovanja občinskih uradov. Študija predvideva, da se občinski uslužbenci po reorganizaciji ne bodo več pomikali po hodnikih z debelimi svežnji papirjev, prav tako pa naj bi enkrat za vselej bil konec večdnevnih "potovanj" dopisov iz protokolnega urada skozi druge pisarne do končnega cilja, ki je morda le eno nadstropje više. Vse dokumente in papirje vključno z dopisi naj bi vstavili v računalnike, nakar bo dovolj pritisniti gumb in že bo pristojni urad razpolagal z besedilom. Ta načrt je v torek vzel v pretres občinski odbor. Informatizacija bo precej skrčila organik osebja, saj bo po novem na občini 60 delovnih mest manj, kot jih je bilo v dosedanjem organiku. S postopnim izvajanjem informatizacije naj bi naknadno še nekoliko zmanjšali število osebja. S tem naj bi občina precej prihranila na izdatkih, četudi bo informatizacija zahtevala precejšnjo začetno investicijo: delno bo krita s prispevkom 600 milijonov lir, ki jih prispeva država in jih bodo vnesli v proračun za leto 1993. Pred dokončno odobritvijo novega organika in načrta za informatizacijo v občinskem svetu so predvidena posvetovanja s sindikati in načelniki skupin v občinskem svetu, nakar naj bi o načrtu razpravljala tudi pristojna občinska svetovalska komisija. ■ Karabinjerji v Gorici so prejšnji večer prijeli 33-letnega albanskega državljana (imena niso javili), ki je skočil v Italijo kar čez ograjo pred novogoriško železniško postajo, čeprav je uradno prijavljen z bivališčem v Turinu. Ob pregledu njegove torbe so ugotovili zakaj: skrival je gram heroina, sveženj ukradenih in delno ponarejenih albanskih vozniških dovoljenj ter čeden sveženj komaj tiskanih (vendar ne ponarejenih) albanskih bankovcev. Tujec je sedaj v goriškem zaporu na razpolago preiskovalcem, ki ugotavljajo, s kakšnimi posli se je ukvarjal. Zadeva okrog otroškega vrtca v Podgori se zapleta. Že včeraj smo poročali, da so starši preprečili, da bi občinski delavci popolnoma izpraznili poslopje vrtca, ki ga občina hoče ukiniti. Vrtec naj bi združili z onim v ul. Fort e del Bosco, s tem pa se starši ne strinjajo. Včeraj so se starši srečali na občini z županom Tuzzijem, odbornikoma Žiberno in Albertijem ter občinskim tehnikom Lorenzottom. V dvorani je temperatura takoj narasla, ker je župan Tuzzi zamudil pol ure in je bil sila skopih besed, ko je povedal, da občina v bistvu zapira vrtec v Podgori zaradi prevelikega finančnega bremena, ker da stane samo ogrevanje 22 milijonov lir, pleskanje prostorov naj bi pa stalo 15 milijonov in da je to preveč za občinsko upravo. Predstavniki staršev, ki jih je spremljal predsednik rajonskega sveta Maligoj, so vzrojili, ko je posegel odbornik Žiberna, bilo je precej kreganja in sestanek je bil v bistvu jalov, saj so na eni strani občinski možje vztrajali, da bodo zaprli vrtec, na drugi pa so starši ugovarjali na vse načine. Sestanek Gradnikov večer v Novi Gorici Goriška knjižnica Franceta Bevka iz Nove Gorice sporoča, da bo danes ob 18. uri v oddelku za mladino in odrasle v ulici Gradnikove brigade št. 25 odprtje razstave o Alojzu Gradniku. Razstava je skrbo pripravljena in je posvečena 110-letni-ci rojstva in 25-letnici smrti pesnika. O njem bo spregovoril kritik in pesnik dr. Denis Poniž. Recitacijska skupina NŠC Nova Gorica bo predstavila prgišče Gradnikovih pesmi. Premiera PDG Primorsko Dramsko Gledališče iz Nove Gorice bo imelo danes ob 18. uri na odru Kulturnega doma Nova Gorica premiero igre Alenke Go-ljevšček Čudežni kamen, ki je tudi prva premiera na slovenskih odrih sploh v sezoni 1992/93. Režiserka predstave je Katarina Pegan. Jazz koncert Nocoj ob 21. uri bo na terasi "Bas-tione fiorito" na gradu jazz koncert kvarteta Roberta Magrisa. Koncert znanega jazz pianista, ki ima v zasedbi še Maria Castellija (saksofon), Luigija Rossija (kontrabas) in Davideja Regazzonija (bobni), prireja zadruga "Multithema", ki s tem najavlja svojo sezono jazz glasbe 1993. Z dvodnevnim srečanjem pri Katoliškem domu Skavti odprli nov sedež V Katoliškem domu v Gorici je bilo v soboto in nedeljo slovesno, saj so po dveh letih prenovitvenih del goriški skavti odprli prostore novega sedeža v stavbi zraven doma. V soboto se je pričel za skavte naporen popoldan, na katerem so o raznih vzgojnih in drugih vprašanjih predavali mlada psihologinja Jana Bosta, slikar LojzeČemažar, pater Ivan Žužek, ki je državni duhovni asistent za mlajšo vejo skavtov pri organizaciji Scout d'Europa, italijanska predstavnica skavtov AGESCI Antonella Maurizio in prof. Tomaž Simčič ki je spregovoril o skavtizmu in kulturi. Večer sta zaključila dva starša, ki sta govorila o odnosu med skavtsko organizacijo in starši. V nedeljo pa je bila slovesna maša, ki sta jo darovala g. Cvetko Žbogar in p. Ivan Žužek, po maši je bil slavnostni govor načelnika skavtov Julijana Čavdka, ki je povedal nekaj besed o zgodovini skavtske organizacije. Po odprtju novega skavtskega sedeža, ki ga je blagoslovil mons. Oskar Simčič, in kosilu se je družabno srečanje končalo ob tabornem ognju. je zaključil župan Tuzzi tako, da je enostavno in brez opravičila odšel iz sobe in njemu so sledili vsi občinski možje. Včeraj popoldne so se starši spet zbrali in šli z odvetnikom Majom k didaktični ravnateljici. ■ Goriški šolski skrbnik Ugo Mannini sporoča, da je objava datumov sklica za enoletne namestitve (suplence) učnega osebja v srednjih šolah odložena na 25. september 1992. razna obvestila Občina Sovodnje bo priredila rekreacijsko telovadbo in sicer ob torkih in petkih. Prvo srečanje bo 22. septembra ob 21. uri. Prijave ob začetku dejavnosti neposredno v telovadnici. Ljudska knjižnica Damir Feigel v Gorici je odprta vsak delavnik od 10. do 12. in od 13. do 17. ure (ob četrtkih dopoldne je knjižnica zaprta). ZSKD sporoča, da njen urad posluje po običajnem urniku: ponedeljek in četrtek 8.00-14.00 in 16.00-18.00; torek, sreda in petek 8.00-15.30. SDZPI bo v šolskem letu 1992/93 v Gorici priredil naslednje tečaje: dveletni tečaj za dodeljene prodaji - 2. letnik (1.000 ur letno), strokovni master za upravljanje podjetij (pogoj za vpis je opravljena višja srednja šola) - 500 ur, vključena je delovna praksa v podjetjih, začetniški tečaj angleščine (120 ur), tečaj za personal computing — MS DOS, WORD in LOTUS (90 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 18. septembra na sedežu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak delavnik, razen sobot, od 10. do 14. ure. _____________kino_______________ Gorica VITTORIA 20.15-22.00 »Fusi di testa«. CORSO 18.00-22.00 »Scanners 2: nuovo ordine«. VERDI 18.00-22.00 »Rapsodia d agosto«. Tržič COMUNALE Zaprto. EXCELSIOR Zaprto. Nova Gorica SOČA 20.30 »Moja punca«. SVOBODA Šempeter 20.30 »Črno ogri" njalo«. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska 1 - Ul. sv. Mihaela - tel-21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore - Ul. F.lli Rosselli 23 " tel. 410340. __________pogrebi_____________ Danes v Gorici ob 11. uri Irma Zel-por. Vergna iz splošne bolnišnice v cef' kev sv. Ane in na glavno pokopališče, oV 12.30 Ludovica Lucchesi, vd. Ugomari iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopali' če ter ob 13.15 Teresa Piovesan, pof Bressan iz splošne bolnišnice v Gradišče- Sramotni molk Evrope ob uničenju sarajevske knjižnice »Kdor je sposoben zažigati knjige je sposoben isto početi z ljudmi« glosa jože pirjevec Bogastvo človeštva v njegovi raznolikosti JURIJ PALJK Tk JT istim, da je bil Heinrich |\/l Heine, jedki nemški -L V pesnik, ki je nekje zapisal, da bo človek, ki je sposoben zažigati knjige, sposoben v kratkem isto početi tudi z ljudmi. Tega sem se spomnil, ko sem pred dnevi prebral neko knjigo, ki govori tudi o tem, kako je eden velikih klavcev v zgodovini Julij Cezar, za katerega pa se prevečkrat misli, da je bil žrtev, ker ga je Shakespeare le preveč poveličeval v Antonijevem mojstrskem govoru, s svojo vojsko povzročil eno največjih škod za vso antično in občečloveško kulturo, ko je zažgal Aleksandrijsko knjižnico. V tej knjižnici je bilo ogromno knjig, velikansko število podatkov, znanja in lepega, govori se o šesto, sedemsto tisoč knjigah, ki so pomenile že . takrat ogromno, kaj bi pa danes, nočem niti pomisliti. Cezar je takrat, leta 47 pred Kristusom je bilo, dal zažgati svoje ladjevje, ker se je bal uporov in pobegov svojih mož. Posledica je bila tudi ta, da je zanetil kres s sto in sto tisočimi knjigami, ki sicer niso bile vse unikatne, ker so nekatere obstajale še do četrtega stoletja in v njem izginile, a so bile vsaj tako pomembne, kot doba, ki so jo opisovale. Za Cezarja ne vem, če je ljudi sežigal, pobijal jih je na stotisoče, za Hitlerja vem, da jih je pobijal in sežigal tudi, šel je dlje, ker je to Počenjal v milijonih. Samo zato najbrž, ker so mu tehnološke možnosti to dopuščale. Oba sta prišla v zgodovino in vsakdo, ki hodi v osnovno šolo, ve, da sta v zgodovini nekakšna »mejna« moža. Naša zgodovina je namreč sestavljena iz Timurlenkov, Atil in Cezarjev, Mussolinijev, Hitlerjev in Stalinov, Torguemad in Berij. •""Tl ega sem se spomnil, ko sem pred tedni nemočno gledal J- zvečer po televiziji sarajevsko knjižnico, kako je gorela, kako je nek možakar nemočno zrl v ogenj in si z rokavom desne roke šel čez oči in takoj odmaknil Ppgled, ko se je zavedel, da ga je ujelo predrzno in nesramno oko kamere. Pravijo, da se najtežjih bolečin ne kaže rado na zunaj. Mislim, da se ne kaže rado nobene, pri nekaterih pa je vsega preveč, bolečine in gorja in njenega trajanja in nespoštovanja človeške intime. V Sarajevu je vsega tega preveč, in ko že ljudje mislijo, da bo že enkrat dovolj in preveč, se vse začne znova. V Sarajevu in v Bosni se morija vsak dan konča, da bi se naslednji dan še huje začela in konca ne vidi nihče, ne takoime-novani kulturni svet, še manj pa takoimenovani cinični politični svet. Nekje vmes so ljudje. Tisti, ki odidejo in tisti, ki tam ostanejo; tisti, ki šele prihajajo na ta svet in tisti, ki so že nekaj centimetrov pod zemljo, navadno kar v parku, po možnosti za kakim zidom, da pogrebca ne zadene krogla, ko opravlja sveto opravilo zakopavanja umrlega. Nobelovec, edini jugoslovanski nobelovec, na katerega si moral biti in si bil v šoli ponosen !, Ivo Andrič, je sam dal precej denarja ob ustanavljanju sarajevske knjižnice, ki da je bila zelo bogata. Vsaka knjižnica je bogata, če je večja, je še toliko bogatejša. Knjižnica, ki je bila! Kot je bila Jugoslavija, kot je bil jugoslovanski nobelovec Andrič in kot sta bila nekoč Bosna in Sarajevo. Vse je samo bilo. Danes se tam dogajajo vsakodnevna zverinstva in gospodari smrt z veliko koso, z motorno kosilnico. Smrt prinaša samoto. A ne tiste samote, ki jo ima bralec v knjižnici, ko se usede za rabljeno knjigo v posvečeno tišino izbranih, tistih, ki vedo, kaj so knjižnica in knjige v njej. T 7~ aj bi vse to, ko je danes v Bosni in Hercegovini vse JL\. drugo bolj važno kot pa knjiga in knjižnica in cerkve in džamije in vse, kar dela človeka človeka! Pa vendar ta človek strelja. Strel je samo dokaz več, da človek lahko pozabi na samega sebe in na svoje dostojanstvo, človek ni vreden vsega tega, da strelja in da ga streljajo, da se znajde po tuji volji v vojni, kjer smrt ne pozna gospodarja in ne uboga nikogar in tako od prevelikega dela pijana tava med nedolžnimi. Nad vsem tem doni strašna Unamunova misel, ki je več kot obsodba in prošnja obenem. S svojo resnico namreč reže cinizem izprijene neprizadetosti Zahoda, v katerem živim, in drobi vsako, še tako skrbno pod plašč dobrohotnosti in človeka, nevrednega lažnega samaritanstva, prikrito brezbrižnost; »Največja umetnina na tem svetu ni vredna enega samega človeškega življenja.« ■r ysak dan se namreč spomnim \ / fantov, s katerimi sem bil V pri vojakih, ki sem jih veliko spoznal tudi pozneje, ko me je pot večkrat zanesla v Sarajevo, in smo se srečavali v Bristolu, za katerega ne vem več, če še stoji. Bil je namreč lep, malce »cesarski« hotel, kot je pravil Zarif. Bili so vseh narodnosti, a vendar vsi Bosanci, sedaj o njih ne vem ničesar, zelo težko bom tudi kaj zvedel. Vem, da sem krut, a bi najraje tudi nič ne zvedel, kot noj, ki tišči glavo v pesek, da ne vidi življenja. Pravzaprav smrti. Umiranja v neposrednem prenosu po televiziji ne maram. Iz spoštovanja do prijateljev, ki sedaj ( to vem, ker jih poznam), niso več prijatelji med sabo, vsaj vsi ne! Ko pa včasih le gledam zvečer po TV ekranu umiranje Evrope v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem, mi je žal zanje in zame. Za vse. Tudi za tisto knjižnico, ki je v Sarajevu zgorela v sveti sramotni tišini Evrope, ki bi hotela biti zgled svetu in mati humanizma, da drugih zahodnih visokodo-nečih oslarij, kot so demokracija in podobne krilatice, niti ne bom našteval. V ■ r al mi je za fante in njihove / znance, za vse, ker mi je * ' bilo z njimi lepo in vem, da mi ne bo več tako in tudi zato, ker nisem nikoli stopil v tisto knjižnico, pred njo sem bil večkrat, a vanjo nisem vstopil. Premalo časa. Vedno so me odvlekli v »kafano«. Zato me je ogenj sarajevske knjižnice opekel, zato me je vsak ognjeni zubelj spomnil na Heineja in na njegovo prerokbo. Vem, da bi tudi sedaj rekel Zarif tako, kot je vsakič, ko so me vlekli od knjižnice v kavarno: »Djuro, nemoj ti s knjigama sada!« Če je še živ, seveda. Ko je v petek zvečer osemdeset deklet in fantov vkorakalo v dvorano gledališča Rossetti, vsak z zastavo svoje dežele v rokah, se je ustvarila atmosfera slovenske prisrčnosti. Bili so predstavniki več kot tisoč mladih ljudi iz vseh kontinentov, ki so v zadnjih desetih letih obiskovali šolo Združenega sveta v Devinu in so s svojo sproščeno povorko dokazovali, da ideja sožitja med ljudmi različnega narodnostnega, kulturnega ali rasnega izvora, ni himera, saj se vsakdan udejanja v šolskih klopeh na naši obali. Čeprav sem bil zadovoljen nad toplim aplavzom, s katerim je publika pozdravila novo slovensko zastavo, ko se je pojavila v dvorani, se ob koncu sprevoda le nisem mogel odtegniti vtisu, da so ti simboli v našem času preživeti. Gledal sem na pisane cunje, ki so jih študentje zbrali v dva velika šopa v stranskih ložah ob odru, in si dejal, kako neadekvatno ponazarjajo bogastvo človeštva v njegovi raznolikosti, a vendar bistveni celovitosti. To celovitost je potrdila s svojim umetniškim nabojem Mahlerjeva druga simfonija, ki je zaključila uradni del proslave, še bolj pa morda neposrednost, s katero smo naslednji dan razvili pogovor o vzrokih jugoslovanske krize na srečanju, ki so ga organizatorji priredili na Pomorski postaji. Dejstvo, da je vodstvo devinske šole izbralo prav to temo kot predmet diskusije, samo po sebi govori o kvaliteti njegovega pedagoškega napora. Očitno je ta usmerjen v seznanjanje mladih ljudi z aktualnimi problemi sveta v prepričanju, da mora biti soočanje z njimi sestavni del didaktičnega procesa. Pri vsem tem se seveda nisem mogel izogniti misli na marsikatero tržaško šolo, kjer so takšne diskusije, kakor smo jih razvili na Pomorski postaji, tabu, saj se o vprašanjih, ki za- devajo neposredno zaledje našega mesta, ne sme govoriti. Razkorak med vrednotami, ki jih goji Devinska šola in tistimi, v katerih se zrcali ambient, v katerega je postavljena, je prišla nadvse zgovorno na dan v svečanih nagovorih lokalnih politikov na prireditvi v gledališču Rossetti. Vsi po vrsti so poudarjali pomen našega prostora zaradi njegove bližine srednji in vzhodni Evropi, zaradi njegove kulturne večplastnosti. Nihče si pri tem seveda ni drznil izgovoriti slovenskega imena, kajti očitno je, da Slovencev v gledališču Rossetti ni primerno omenjati. Ta molk je dajal celotni ceremoniji čudno dvoumnost: z ene strani je živela v utripu mednarodne solidarnosti, z druge pa je izzvenela v neodrečenost, ki je bila vsaj za prisotne Slovence še kako zgovorna. Lahko je pač govoriti o velikih idealih sožitja med narodi, poudarjati vlogo našega mesta na pragu "druge" Evrope, tiste, ki vstaja iz ruševin komunizma, težje pa iztrgati lokalno politično življenje iz nacionalističnega enoumja, v katerega je ujeto. Toda ta ugotovitev je bila samo senca na sicer prijetnem praznovanju desetletnice Zavoda Združenega sveta. Bil sem vesel, ker sem se srečal s tolikimi mladimi študenti, ki so mi vsi od kraja potrdili, da radi hodijo v šolo, da jih ta šola zabava. Posebno sem bil zadovoljen, ker sem imel priliko spoznati Fitzroya Macleana, britanskega predstavnika v Titovem glavnem štabu med vojno. Komaj sem mu povedal, da je pogosto predmet mojih predavanj in izpitov, me je vprašal, kaj da sodim, ali je bilo sodelovanje s partizani pravilna izbira. Odgovoril sem mu, da je bila v tistem trenutku še kako pravilna, saj je bilo treba predvsem potolči naciste. Stari mož je bil s to razlago zelo zadovoljen. Razstava Jožefa Muloviča v Bežigrajski galeriji JIRI BEZLAJ »Moja mala samota« je naslov razstave Jožefa Muhoviča v Beograjski galeriji. Od avtorja, ki ni ;e shkar in grafik, temveč se intenzivno ukvarja tudi z likovno teorijo (poučuje jo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost) ta piše tehtne članke o estetiki (leta 1986 je bil promoviran za doktorja filozofije - tema njegove disertacije je bila »Vstop v likov-t}° logiko«), bi pričakovali strogo tptelektualistične, nekoliko dolgočasne študije, v katerih bi v prak-Sl preverjal dognanja likovne teorije. Hvala bogu, ni tako. Njegova razmišljanja o zakonitostih slikarske iluzije, barvnega prostora, o vj°gi praznine v kompoziciji in strahu pred praznino se sicer nedvomno zrcalijo v njegovih delih, vendar pa je emocionalni naboj, ki ga ta vsebujejo, tako močan, da prekrije racionalno osnovo. Posebej to velja za dela majhnega tormata, risbe in kolaže, ki mu Predstavljajo neke vrste likovni dnevnik in so često spontan in neposreden zapis določenega trenutka. Ta drobcena delca so polna radostne vedrine in domiselne igrivosti. Pogosto mu je izhodišče razmišljanje o pomenu in značaju likovnega znaka, včasih pa se zdi, da gradi predvsem na občutku za sporočilno vrednost samega materiala, na primer grafičnih tekstur, sledov svinčnika, kombinacij različnih toniranosti in površin- skih struktur papirja, perfonra-nosti roba, iz skicirke iztrganega lista, itd. Raziskovanje odnosa med likovnim znakom in barvnim prostorom je evidentno tudi v velikih akrilnih slikah, ki pa ne sevajo tako intenzivno radostne energije kot risbe in kolaži. V njih se še posebej ukvarja s problematiko robov slikovne površine, temo, ki so jo v šestdesetih letih načeli takoimenovani »slikarji barvnega polja«. Seveda se Muhovič ne omejuje na ponavljanje njihovih izsledkov. Nasploh je z vzorniki, ki jih v njegovem delu nikdar ni bilo težko prepoznati, vedno v polemičnem dialogu. Tako tudi z ges-tualnimi slikarji - Muhovič zanika lepoto spontane in vehementne poteze, goste barve nanaša na platno v grobih in robustno okornih nanosih, ki' so včasih v nasprotju z odprtostjo in lahkotnostjo kompozicije. Precejšen delež k sugestivnosti teh platen prispeva tudi njihova velikost, segajo namreč od tal pa prav do stropa galerije, tako da nastajajo konfliktne napetosti med gornjim robom slike in stropom, ki nagovorijo ali bolje, napadejo gledalca že med vrati, še preden dobro vstopi v prostor. V Večji galeriji, kjer bi jim višje stene nudile več prostora za »dihanje« in bi jih gledalec lahko opazoval iz večje razdalje, bi najbrž delovale lahkotnejše, bolj estetske, a - vsaj v prvem hipu - manj prepričljive. X Slovensko stalno gledališče v Trstu odpira abonmajsko kampanjo Z optimizmom v novo sezono Slovensko stalno gledališče v Trstu stopa v novo sezono z optimizmom, čeprav z dediščino prazne denarnice in vseh administrativnih normativov, ki pa pestijo domala vse italijanske gledališke hiše. Mimo birokratskih in drugih vozlov pa ostaja SSG temeljna ustanova Slovencev v Italiji, ki bo skušala tudi v novi sezoni sprožati kulturno-umetniško moč in v vsesplošni akulturaciji in nevarnem razraščanju napetosti v Evropi in pri nas spregovoriti z besedo humanizma, ki je pravzaprav bistvo vsake umetnosti. In še: v vseh družbah in časih sta delovala teater in gledališka umetnost znotraj nacionalnih skupin in posameznih grupacij kohezijsko in s tem prevzemala še izvenumetniško vlogo -status narodne institucije, narodne kulture. Tudi letos ponuja Slovensko stalno gledališče v presojo starim in novim abonentom, kot tudi vsem ostalim gledalcem, raznolik izbor del, s katerimi bo skušalo spodbuditi razmišljanje o nas samih in času, ki mu pripadamo, kot tudi o idejnih tokovih in žanrih iz prejšnjih obdobij. Natančnejše podatke o vsem tem in o podobi nove umetniške gledališke sezone bo vodstvo SSG posredovalo jutri, 18. septembra, ob 11. uri na tiskovni konferenci v prostorih Kulturnega doma. »Čudežni kamen« v Novi Gorici Drevi, ob 18. uri bo na odru Kulturnega doma Nova Gorica praizvedba moderne pravljične igre Čudežni kamen Alenke Goljevšček. Skupno uprizoritev Primorskega dramskega gledališča in Kulturnega doma režira Katarina Pegan. Na sliki prizor iz pravljične igre Beneška galerija s polno paro Beneška galerija v Špetru se pripravlja na novo sezono, ki jo bodo pričeli v soboto, 19. septembra, z razstavo Mirjam Fabijan, mlade kanadske Slovenke, ki se je avgusta predstavila v Ljubljani in s tem prvič v Evropi. Od 3. oktobra, do 3. novembra bo v špetrski galeriji prodajna razstava keramičnih izdelkov in slik. V teku so tudi priprave za otroško razstavo, ki jo vsako leto prirejajo za božične praznike. Letos bodo predstavili risbe Luise Tomasetig, ki je sodelovala pri številnih otroških publikacijah Študijskega centra Ne-diža. Njene so tudi risbe, ki bogatijo zbirko pravljic Antada, ki je pred kratkim izšla na pobudo kulturnega društva Rečan z Ljes. R.P. V uvodnih srečanjih 1. kola v evropskih nogometnih pokalih samo Torino izgubil Italijani brez težav, Slovenci častno POKAL PRVAKOV MILAN - SCT OLIMPIJA 4:0 (2:0) STRELCI: Van Basten v 5', Albertini v 7, Van Basten v 49', Papin v 64' MILAN: Antonioli, Tassotti, Maldi-ni, Albertini, nava, Costacurta, Lentini (v 66' Donadoni), Evani, Van Basten (v 75' Massaro), Gullit, Papin. SCT OLIMPIJA LJUBLJANA: Simeunovič, Podgajski, Englaro, Zulič, Hadjalagič, Vrabac, Benedejčič (v 67' Zibert), Djuranovič, Ubavič, Želko (v 86' Protega), Topič. SODNIK: Steindl (Av). RDEČI KARTON: Zulič. RUMENI KARTON: Nava. GLEDALCEV: 14.250. MILAN Kot je bilo pričakovati, je ena najmočnejših ekip na svetu, Milan, sinoči doma pred resnici na ljubo majhnim številom navijačev, zanesljivo premagal ljubljansko moštvo, ki pa je z dvignjeno glavo zapustilo milanski stadion »Meazza«. Premoč »milijarderskega« Milana je bila sicer očinta in po uvodnih minutah je kazalo, da bodo Ljubljančani doživeli pravo katastrofo (po 7 minutah so gostitelji vodili že z 2:0). Naposled pa je slovenski ekipi le uspelo zdržati poraz v dostojnih mejah, prejelo je namreč le še dva gola in sedaj čaka na povratno srečanje v Ljubljani, kjer je pričakovati zares rekorden obisk gledalcev. POKAL POK. ZMAGOVALCEV PARMA - UJPEST 1:0 (0:0) STRELEC: Asprilla v 3' PARMA: Taffarel, Benarrivo, Di Chiara, Minotti, Apolloni, G run, Melli, Zoratto (v 5' Sorče), Osio, Pin (v 92' Pulga), Asprilla. SODNIK: Listkiewicz (Pol). RDEČI KARTON: Berczy v 40' PARMA Neverjetno, kaj je vse grešila Parma na sinočnjem srečanju. Zamudila je najmanj 30 priložnosti za zadetek. Od prve do zadnje minute je dobesedno oblegala nasprotnikova vrata. Pri tem je skoraj 50 minut igrala z nogometašem več in z Mellijem je celo zgrešila enajstmetrovko v 25. minuti. Rezultat tolikšne premoči pa je skromna zmaga z 1:0. Nogometaši iz Budimpešte so le enkrat streljali na Taffarelova vrata. To pa tudi zgovorno kaže o skromnosti madžarske ekipe. MARIBOR BRANIK - ATLETICO MADRID 0:3 (0:2) STRELCA: Alfredo V 26', Garcia v 43' in v 56'. , MARIBOR BRANIK: Dabanovič, Šterba, Ratkovič, Tarana, Lukič, Si-mundža, Križan, Binkovski (Gajser), Susič, Bakula, Kotnik (Križanič). SODNIK: Ceylan (Tur); GLEDALCEV: nad 10 tisoč MARIBOR — Več kot 10.000 gledalcev je na štadionu v Ljudskem vrtu videlo dober nogomet. Vijoličasti so v prvih desetih minutah silovito začeli in si ustvarili tri priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Nato so na igrišču zagospodarili Španci in v 26' je Dabanoviča prvič premagal Alfredo. Tik pred odmorom je na 2:0 povišal Garcia. V nadaljevanju so Španci dosegli v 56. minuti še tretji gol, tudi tokrat je bil strelec Garcia in si skorajda že zagotovili nastop v drugem kolu. Mari- Kolesarska dirka Pariz-Bruselj Slavje Danca R. Soerensena BRUSELJ — Danski kolesar Rolf Soerensen je zmagal na mednarodni, 72. dirki Pariz - Bruselj. Eden od glavnih junakov včerajšnje dirke pa je bil Italijan Moreno Argentin, ki mu je uspel beg kar za 133 km, a njegova prednost je znašala tudi 14 minut nad glavnino. Italijanski as je popustil približno 30 km od cilja in od velikega podviga ni bilo nič. VRSTNI RED: 1. Rolf Soerensen (Dan), ki je prevozil 258,8 km v 6.34'; 2. Maassen (Niz); 3. Anderson (Av-stral) po 6 "; 4. Rjis (Dan); 5. Ludwig (Nem); 6. Boagaert (Bel); 7. Dauwe (Bel); 7. Vanderaerden (Bel); 9. Ver-hoeven (Niz); 10. Redant (Bel). Merckxovemu sinu prva etapa VANNES (FRANCIJA) — Merk-xo.v sin, 20-letni Axel, je včeraj osvojil prvo etapo amaterske kolesarske dirke »Toura de 1' Avenir«. Vse kaže, da bo ostalo Merkxovo ime še mnogo let v ospredju, saj mladi Axel veliko obeta. Zanimivo je, da se je Axel sprva ogrel za nogomet in je celo igral v mladinskih vrstah Anderlechta. Ko pa je okusil grenkobo »nogometne klopi«, se je lotil kolesarstva, čeprav mu je prav njegov oče večkrat odsvetoval agonistično kolesarstvo. borčani so dostojno predstavili slovenski nogomet. (STA) POKAL UEFA JUVENTUS - ANORTHOSIS 6:1 Strelci: R. Baggio v 4', Moller v 10', Vialli v 42', Conte v 45', Vialli v 62', Torricelli v 75', Cespayia v 84'. JUVENTUS: Peruzzi, Torricelli, Dino Baggio, Galia, Kobler, Carrera, Di Canio (v 40' Conte), Platt, Vialli, Roberto Baggio, Moller (v 62' Ravanel- li). SODNIK: Molnar (Madž); GLEDALCEV: približno 5 tisoč. TURIN — Ciprčani so bili preskromen nasprotnik, ki na stadion ni privabil niti najzvestejših navijačev Ju-ventusa (samo abonentov je letos 40 tisoč). Tekma je tako bila le nekoliko zahtevnejši trening za Trapattonijevo moštvo, NORRKOEPING - TORINO 1:0 (0:0) STRELEC: Blohm v 82' TORINO: Marchegiani, Bruno, Ser-gio (v 85' Sordo), Fortunato (v 46' Čois), Annoni, Fusi, Mussi, Casagran-de, Aguilera, Scifo, Venturin. SODNIK: Mikkelsen (Dan); GLEDALCEV: približno 10 tisoč. NORRKOEPING — Torinu niso manjkale priložnosti za gol, zlasti v 1. polčasu, vendar jih je vse zapravil. V drugem delu tekme je morda nekoliko preveč upočasnil ritem in Švedi so to izkoristili. Tako si bo moralo Mondo-nicovo moštvo, edina italijanska enajsterica, ki je sinoči ostala praznih rok, izboriti uvrstitev v povratnem srečanju. VVACKER INNSBRUCK - ROMA 1:4 (1:3) STRELCI: Giannini v 15', Caniggia v 20', Baur v 35', Giannini v 41', Muzzi v 70' ROMA: Cervone, Garzya (v 76' Comi), Carboni, Bonacina, Bendetti, Aldair, Caniggia, Salsano, Rizzitelli (v 64' Muzzi), Giannini, Piacentini. SODNIK: Diaz Vega (Šp). VVazinger in Carboni. GLEDALCEV: 11.000. INNSBRUCK — Roma si je s sinočnjo zanesljivo pokalno zmago nekoliko opomogla od skromnega začetka v državnem prvenstvu. Boškovovi varovanci so namreč v Innsbrucku igrali kot prerojeni in predvsem sta blestela Caniggia in Giannini, ki sta obenem dosegla po en zadetek. Rimski nogometaši so začeli v velikem slogu in po 20 minutah so že vodili z 2:0. Avstrijci so nato nekoliko reagirali, zmanjšali zaostanek z Bau-rom, odlični Giannini pa je spet vzpostavil razliko v golih. V nadaljevanju pa je Roma potrdila svojo premoč s četrtim zadetkom Muzzija. VALENCIA - NAPOLI 1:5 (0:1) STRELCA: Fonseca v 21', 60', 64', 87' in 90'; Roberto v 55' NAPOLI: Galli, Ferrara, Policano, Pari, Tarantino, Corradini, Carbone (v 73' Crippa), Thern, Careca (v 46' Fran-cini), Zola, Fonseca. SODNIK: Forsinger (Av). RDEČI KARTON: Ouigue v 55'. GLEDALCEV: 55.000. BENFICA - BELVEDUR IZOLA 3:0 (2:0) STRELCA: Paneira v 42' in 73', Wil-liam v 46' (U-metrovka) Maribor Branik je kljub porazu proti madridskemu Atleticu dostojno zastopal slovenski nogomet (foto AP) POKAL PRVAKOV Šestnajstina finala 1. tekma 2. tekma Milan (It) - Olimpija Lj (Slo) 4:0 30.9. Poznan (Polj) - Riga (Lat) 2:0 30.9. Eindhoven (Niz) - Žaljgiris (Lit) 6:0 30.9. Barcelona (ŠP) - Viking Stavanger (Nor) 1:0 30.9. Lahti (Fin) - Dinamo Bukarešta (Rom) 1:0 30.9. Ranger (Škot) - Lyngby (Dan) 2:0 30.9. Bratislava (ČSFR) - Ferencvaros (Madž) 4:1 30.9. Austria Dunaj (Av) - CSKA Sofija (Bol) 3:1 30.9. Sion (Švi) - Tavria Simferopol (Ukr) 4:1 30.9. Union (Luks) - Porto (Port) 1:4 30.9. Reykjavik (Isl) - Cska Moskva (Rus) 0:1 30.9. Makabi tel Aviv (Izr) - Bruges (Bel) 0:1 30.9. Aek Atene (Gr) - Hapoel Nikozija (Cip) 1:1 30.9. Goteborg (Šve) - Besiktas (Tur) 2:0 30.9. Glentoran (Škot) - Olympique (Fr) 0:5 30.9. Stuttgart (Nem) - Leeds United (Angl) 3:0 30.9. POKAL POK. ZMAGOVALCEV Šestnajstina finala 1. tekma 2. tekma Midz Legnica (Pol) - Monaco (Fr) 0:1 30.9. Trabzonspor (Tur) - Palloseura (Fin) 2:0 30.9. Steaua Bukareš. (Rom) - Bohemians (Irs) 0:0 30.9. Olympiakos (Gr) - Cernomorec (Ukr) danes 30.9. Valur Reykjavik (Isl) - Boavista (Port) danes 1.10. Onians (Škot) - Sparta Praga (ČSFR) 0:1 30.9. Glenavon (Irska) - Antverpen (Bel) 1:1 30.9. Admira VVacker (Av) - Cardiff (VVales) 1:0 30.9. Parma (It) - Ujpest Dosza (Madž) 1:0 1.10. Aik Stockholm (Šve) - Aarhus (Dan) 3:3 29.9. Spartak Moskva (Rus) - Beggen (Luks) 0:0 30.9. Liverpool (Angl) - Limassol (Ciper) 6:0 30.9. Levski Sofija (Bol) - Luzern (Švi) 2:1 30.9. Maribor (Slo) - Atletico Madrid (Šp) 0:3 30.9. Feyenoord (Niz) - Hapoel (Isr) 1:0 30.9. VVerder Bremen (Nem) - Hannover (Nem) 3:1 30.9. POKAL UEFA Dvaintridesetina finala 1. tekma 2. tekma Hibernian (Škot) - Anderlecht (Bel) 2:2 29.9. Valencia (Šp) - Napoli (It) 1:5 30.9. Vitesse (Niz) - Derry City (Irska) 3:0 30.9. Neuchatel (Švi) - Frem Copenhagen (Dan) 2:2 30.9. Salzburg (Av) - Ajax Amsterdam (Niz) 0:3 30.9. Vitoria (Port) - Real Sociedad (Šp) danes 30.9. Sheffield (Angl) - Spora (Luks) 8:1 30.9. Pariš Saint Germaine (Fr) - Paok (Gr) 2:0 30.9. Malines (Bel) - Oerebro (Šve) 2:1 30.9. Caen (Fr) - Real Zaragoza (Šp) 3:2 1.10. Vac Samsung (Madž) - Groningen (Niz) 1:0 30.9. Fram (Isl) - Kaiserslauteren (Nem) 0:3 30.9. Manchester U. (Angl) - Torpedo M. (Rus) 0:0 30.9. Kolo (Nem) - Celtic Glasgow (Škot) 2:0 30.9. Standard Liege (Bel) - Portdovvn (Irska) 5:0 29.9. FC Copenhagen (Dan) - Mikkelin (Fin) 5:0 30.9. Widzew Lodz (Pol) - Eintracht (Nem) 2:2 30.9. Norrkoping (šve) - Torino (It) 1:0 30.9. Slavija Praga (ČSFR) - Hearts (Ško) 1:0 30.9. Dinamo Moskva (Rus) - Rosenberg (Nor) 5:1 30.9. Juventus (It) - Anorthosis (Ciper) 6:1 29.9. Lokomotiv Plovdiv (Bol) - Auxerre (Fr) 2:2 30.9. Dinamo Kijev (Ukr) - Rapid Dunaj (Av) 1:0 30.9. Craiova (Rom) - Panathinaikos (Gr) 0:6 30.9. Benfica (Port) - Belvedur Izola (Slo) 3:0 30.9. VVacker Innsbruck (Av) - Roma (It) 1:4 30.9. Sigma Olomouc (ČSFR) - U. Craiova (Rom) 1:0 30.9. Katovvice (Pol) - Galatasaray (Tur) 0:0 30.9. Floriana (Malta) - Borussia Dort. (Nem) 0:1 30.9. Temišvar (Rom) - Real Madrid (Šp) 1:1 30.9. Fenerbache (Tur) - Botev Plovdiv (Bol) 3:1 30.9. Grasshoppers (Švi) - Sporting (Port) 1:2 30.9. Povratne tekme 1. kola bodo 30.9.; drugo kolo bo 21.10. ter 4.11.; osmine finala pokala UEFA bo 25.11. in 9.12.; tekme polfinalne skupine pokala prvakov bodo 25.1., 9.12, 3.3., 17.3.; četrtfinale pokala pokal. zmag. UEFA bo 3. in 17.3., polfinale 7. in 21.4.; finale UEFA bo 5. in 19.5.; finale pokala pokalnih zmagovalcev bo 12.5.; finale pokala prvakov bo 26.5. Drevi v italijanskem košarkarskem pokalu Stefanel favorit Maradom čaka v Sevilli na odgovor Napotijo... »Vnril se bom domov Drevi ob 20.30 bodo igrali povratna srečanja osmine finala italijanskega košarkarskega pokala. Tržaški Stefanel, ki je na prvem srečanju v Neaplju zmagal s petimi točkami razlike (94:89), bo drevi doma gostil neapeljsko moštvo, ki ga pa ne gre podcenjevati. V tržaških vrstah bo debitiral Američan Albert English. Na današnjih tekmah močno tvegata državni prvak Benetton iz Tre-visa in milanski Philips, ki sta na prvih srečanjih v Vareseju in v Sieni izgubila z visoko razliko 24, oz. 16 zočk. DREVIŠNJI SPORED (v oklepaju izidi prvih tekem): Benetton Treviso - Cagiva Varese (65:89); Phonola Ca-serta - Desio (81:80); Philips Milan -Ticino Siena (78:94); Messaggero Rim - Marr Rimini 95:83; Knorr Bologna - Teamsystem Fabriano (73:69); Clear Cantu - Panasonic Reggio Calabria (79:89); STEFANEL TRST - Napoli (94:89); Scavolini Pe-saro - Glaxo Verona (75:74). KOPAČEV POKAL Košarkarji Optimizma iz Postojne in Heliosa iz Domžal so premostili prvo oviro Koračevega pokala. Optimizem je včeraj v Postojni odpravil Steauo iz Bukarešte z 78:59 (39:36), Helios pa je premagal luk- semburški Heffingen s 95:68 (46:43). Postojnčani in Domžalčani so bili uspešni tudi na prvih tekmah v gosteh. Turnir »Alpenliga« GORTINA D AMPEZZO - V 2. kolu turnirja »Alpenliga« v hokeju na ledu so takole igrali: Villach -Innsbruck 2:3, Gardena - Klagenfurt 2:5, Fiemme - Jesenice 2:5, Bolzano -Fassa 10:4, Feldkirch - Devils Medi-olanum 3:3, Asiago - Alleghe 2:2, Zeli Am See-Brunico 7:3, G raz - Varese 8:3. Lestvica: Innsbruck, Klagenfurt, G raz 4; Feldkirch, Zeli Am See in Devils Mediolanum 3; Alleghe, Gardena, Villach, Jesenice in Bolzano 2; Asiago 1; Varese, Fiemme, Brunico in Fassa 0. »Resnica« Alaina Prosta PARIZ — Prost je sicer priznal, da pogajanja z VVilliamsom dobro napredujejo, nič pa ni še podpisanega-tako da ni izključil nobene možnosti, tudi tiste, da ne bo več dirkal. Dejal je, da ne nosi nobene krivde pri Mansellovi odločitvi, da zapusti formulo ena: zamisel Franka Willi-amsa naj bi bila, da bi Prost in Man-sell tekmovala skupaj, vendar naj bi zatem Senna s svojimi izjavami postavil vse na glavo. VALENCIA, BUENOS AIRES —' »Zadeva se ne bo kaj kmalu končala,« je včeraj Radiu Libertad iz Buenos Airesa dejal Maradona, ki je bil videti dokaj potrt. »Če do petka ne bom dobil odgovora od Napolija, bom zapustil Sevillo in se vrnil v Buenos Aires.« Kar jezen pa je bil prokurator Maradone Marcos Fran-chi, ki je izjavil, da nikakor ne razume ravnanja Napolija, ki mu je predsednik Seville Luis Cuervas ponudil skoraj pet milijonov dolarjev, ni pa dobil nobenega odgovora. Vodstvo Napolija, ki se je seveda včeraj mudilo v Valencii skupno z ekipo, pa je ostalo... nemo. »Smo v Valencii, da bi v prvi vrsti mislili na pokalno tekmo. Ker pa se bomo vrnili v Neapelj šele jutri proti večeru (danes, op. ur.), bomo verjetno o zadevi Maradona razpravljali šele v petek,« je časnikarjem dejal podpredsednik Napolija Gianni Punzo. Iz Buenos Airesa se je včeraj oglasil tudi največji nogometaš vseh časov, slavni Pele, ki se mudi v Argentini, da bi propagiral svetovno prvenstvo leta 1994 v ZDA. Dejal je: »Povratek Diega Maradone na igrišče me razveseljuje. Prepričan sem, da bo v Sevilli z njegovim prihodom pravi nogometni preporod. Sijajno bi bilo tudi, da bi Maradona nastopil na svetovnem prvenstvu v ZDA, saj je to nogometaš, ki je na zadnjih dveh svetovnih prireditvah pustil za seboj neizbrisno sled.« Le Katanec izključen MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi izključila le nogometaša Samp-dorie Srečka Katanca, v B ligi pa je dobil prepoved igranja za dve koli Del Piano (Monza), za eno kolo pa Ciocci (Spal). Cvetkovič med amaterje M ACER AT A — Boro Cvetkovič, ki je tri leta igral pri Ascoliju in je bil eden boljših nogometašev bivšega Dinama iz Zagreba in beograjske C. zvezde, bo v nedeljo startal v italijanskem amaterskem prvenstvu. Igral bo namreč pri ekipi Nuova Maceratese. »Barcolana« bo 11. oktobra TRST — Letošnja 24. izvedba jadralne regate za Jesenski pokal, bolj znan kot »Barcolana«, bo 11. oktobra v Tržaškem zalivu. Vpisovanja se bodo pričela 1. oktobra. Že sedaj pa je znano, da bo nastopila posadka »Mora di Venezia«. V ženskem odbojkarskem prvenstvu C-2 lige dve naši ekipi iz planinskega sveta Sokol Indules in Kmečka banka Tudi v novi sezoni bosta v ženski C-2 ligi dve slovenski šesterki, go-riška Kmečka banka in Sokol Indules iz Nabrežine. Ker je sicer izpadla iz višje lige samo ena šesterka iz naše dežele - Libertas Martignacco -in se je Pallavolo iz Pordenona, ki je na končni lestvici obtičal na odličnem tretjem mestu, odpovedal nastopanju v tej konkurenci, je prišlo pri sestavi skupine do ponovne vključitve v to konkurenco CSI iz Čente in Peronija iz Tržiča (sedaj Pellini Caffe), ki sta osvojila 12., oziroma zadnje, 14. mesto. Tako sta praktično nazadovala samo ASFJR iz Čedada in Danone Rivignano. Skupina je sedaj naslednja: Bane-ar (prej Mercato della Scarpa Casar-sa), Libertas Bo Prost Fiume Venelo, Otlica Tomasini Cordenons, AUSA PAV Cervignano, Cassa di Rispar-mio Gradišče, CSI Čenta, Al Fungo Humin (prej Peugeot Mario Goi), Socopel Sangiorgina San Giorgio di Nogaro, Carrozzeria Emiliana Por-cia, Mossa Grappa Candolini, Libertas Martignacco, Pellini Caffe Tržič, Kmečka banka in Sokol Indules. Vsekakor pa moramo poudariti, da so letos napredovale iz D lige kar štiri šesterke od napovedanih treh: Al Fungo Humin, Socopel Sangiorgina San Giorgio di Nogaro in Carrozzerie Emiliana še Mossa Grappa Candolini. Deveterica lanskih zastopnikov Pa je na koncu prvenstva osvojila naslednja mesta: Banear Casarsa Della Delizia 4. mesto in 34 točk, Libertas Bo Frost Fiume Venelo 5., Trener Kmečke banke Jože Cej 34 točk; Otlica Tomasini Cordenons 6., 32; AUSA Pav Cervignano 7., 28; Cassa di Risparmio Gradišče 8., 22; Sokol Indules 9., 22; Kmečka banka Sovodnje 10., 20; CSI Čenta 12., 16; Pellini Caffe Tržič 14., 12. Povsem na dlani je, da bo konkurenca v tej deželni ligi slabša kot v preteklem prvenstvu, ker se je zastopstvo v višjih ligah povečalo in s tem je ženska odbojka napravila izdaten korak naprej. Glede na igralni potencial pa še zdaleč nismo dosegli tiste kakovosti, ki bi jo lahko sicer, ker ni nobene šesterke tako v ženski kot tudi moški konkurenci v A—2, da elitne A-l lige sploh ne omenjamo. Morda se bo v bližnji prihodnosti le spremenilo na bolje in bržkone prav pri odbojkaricah. V Novi sezoni bo treniral Sokol Indules Zoran Jerončič, ki je bil v pretekli sezoni pomočnik prvemu trenerju Petru De VValdersteinu. Kot nam je povedal Jerončič, so Nabre-žinke pričele s pripravami že pred dobrim mesecem, ali točneje 10. avgusta. Do začetka septembra so trenirale vsak dan, v prvem delu priprav pa so bile po dvakrat za vikend v Cerknem. Saška Pertot, Martina Vidali, Betty Vižintin, Jana Drasič, A-Ling Marucelli, Tanja in Lara Masten, Karmen Brumat, Adri-jana Škerk, Lara Lupine in Monika Košuta trenirajo od začetka tega meseca štirikrat tedensko. Omeniti moramo še, da se je Suzana Ciocchi vrnila k matičnemu društvu Slogi, Grazia Legiša pa je prenehala z igranjem. Pri Kmečki banki so pričeli s pripravami za novo sezono v začetku septembra. Kot nam je povedal predsednik Ivo Rojec,-trenutno vadi pod veščo roko trenerja Pepija Ceja dvanajst igralk. Ogrodne ekipe bi moralo ostati iz lanskega prvenstva in upati je, da bo prišlo pri goriški šesterki do ojačitev, predvsem mladih moči. Računajo namreč na pomoč ostalih slovenskih društev na Goriškem, ki gojijo žensko odbojko. Upati je le, da bodo goriški športni delavci le dobili skupni jezik in s tem pripomogli tudi ženski odbojki, da bi dosegla boljše uspehe. IVAN FURLANIČ Zanimivo nogometno srečanje »over 35« v organizaciji ŠD Sovodnje Mlajši bi se Pred kratkim so odigrali na sovo-denjskem nogometnem igrišču prijateljsko srečanje med goriško in tržaško reprezentanco over 35. Pobudnik tega snidenja med nogometaši, ki so v preteklosti uspešno nastopali v naših slovenskih enajstericah, nekateri pa so tudi poskusili srečo v višjih ligah, je bilo domače ŠD Sovodnje. O tekmi sami velja vsekakor poudariti, da so se vsi igralci požrtvovalno borili in so dali vse od sebe, da bi prekosili nasprotnika. Čeravno ntem igranja je bil razumljivo neko-uko bolj umirjen, gre pa povedati, da smo tako na eni kot na drugi strani lahko videli več lepo izvedenih kombinacij, saj je goriška selek-ci]a opravila več pripravnih trenin-9°v, medtem ko Tržačani redno nastopajo v prvenstvu 'amatori". Vsekakor so vsi nogometaši potrdili, da vedno dobro obvladajo tehnične Klemente in da bi glede tega lahko niarsikaj pokazali tudi mlajšim generacijam. Ekipi sta se razšli pri pravičnem erniju, pri streljanju enajstmetrovk Pa so bili prisebnejši domačini. Ob °ncu je sledila, kot se sicer takim Prijateljskim pobudam spodobi, še jtrajša družabnost. Predsednik goriš-®9a PO ZSŠDI Marko Lutman je Podelil kapetanoma ekip spominske Plakete, predsednik ŠD Sovodnje ^tanni Marson pa je v imenu orga- lahko marsikaj naučili •se nizatorja podelil posebno priznanje najstarejšemu možu na igrišču, in sicer Paškulini, ki je, kljub temu da je že presegel 60 let, z navdušenostjo mladoletnika ponovno oblekel kratke hlače. Najboljše potrdilo o uspehu srečanje je domena, da se bosta oktobra ekipi ponovno pomerili na igrišču, tokrat pa na Tržaškem. ZSŠDI GORICA - ZSŠDI TRST 6:4 (po 11-metrovkah) (2:2), (1:2) STRELCI: Gomišček, Ulcigraj, M. Milič, Gomišček. ZSŠDI GORICA: G. Marson, Gomišček, B. Šuligoj, E. Ferfolja, Paš-kulin, Petejan, A. Šuligoj, S. Flore-nin, P. Florenin, B. Marson, Batistič, Uršič, Marvin, Makuc, I. Ferfolja, Sambo. ZSŠDI TRST: Bubnich, Sulčič, L. Milič, Germek, M. Terčon, L. Terčon, M. Milič, Blažina, Ulcigraj, Vil-lalta, Ražem, Gotti, Bezin, Bon, Žu-lič.(mal) Na sliki M. Lutmana nogometaši obeh ekip Uspel izlet na Dobrač Vesela družba več kot petdeset tržaških planincev je prejšnjo nedeljo doživljala lepe planinske užitke na vrhu 2216 m visokega Dobrača blizu Beljaka, s katerega se je razgledovala po širnem prostranstvu gora, od Karavank in Julijcev tja do Visokih Tur. Bil je res lep izlet, ki ga je priredilo SPDT, s katerega so se vsi vračali zadovoljni in zadoščeni, saj sta vrh dosegli tudi priletni planinki, ki se radi pridružujeta izletnikom, a se običajno zadovoljujeta s krajšimi sprehodi pod vznožjem gore. Tržaški planinci so v lepem sončnem vremenu potovali z avtobusom že zgodaj zjutraj in se po razgleni alpski cesti, ki se iz Beljaka vije pod vznožje Dobrača, pripeljali do najvišjega parkirišča na višini nad 1700 metrov. Tu so se znašli na prostrani planoti samih pašnikov, kjer so se pasle krave, si naprtili nahrbtnike in se zapodili proti vrhu. Nekateri so ubrali bolj položno in ne preveč težavno makadamsko pot, ki pripelje do vrha, drugi pa so jo mahnili po izredno lepi, razgledni stezi, ki prečka skalo-vito, navpično južno pobočje Dobrača. Ponekod je steza nekoliko zračna, vendar je hoja po njej pravi užitek, kajti pogled venomer sega v Ziljsko dolino, po kateri se vije Zilja malo dlje pa lepo speljana avtocesta, ki pelje pod tromejo na Peči mimo kraja Podklošter. Okrog 13. ure so bili vsi izletniki že zbrani na vrhu Dobrača, kjer so si ogledali obe, tristo let stari cerkvici, ogromno televizijsko anteno in mete-reološko postajo ter se potem odpočili v tamkajšnji koči, kjer so točili hladno pivo. Polni lepih vtisov so se planinci v prvih popoldanskih urah spustili po raznih stezah, ki peljejo na Dobrač in se ponovno zbrali na parkirišču, s katerega so se zapeljali proti Beljaku, vozili mimo beljaških toplic, ki jih je opisal že Valvazor, in se po kratkem postanku pred mejo, zadovoljni in veseli vrnili domov. SPDT vabi na Zuc del Bor V nedeljo, 27. t.m., prireja SPDT avtomobilski izlet na Zuc del Bor, na goro nad dolino Aupa blizu Mučaca. Izlet je primeren za izkušene planince in ga vodi Stojan Bolčina, ki je na voljo za vsa potrebna posojila in odgovarja na telefonsko številko 213701. Vpisovanje za izlet na 2195 metrov visok Zuc del Bor, ki je precej zahtevna gora, je že v teku na ZSŠDI v uradnih urah (tel. 635627). Udeleženci se bodo peljali z avtomobili po avtocesti do Carnie, od tam do Mužaca (Moggio Udinese) in po dolini Aupa po gorski cesti do zavetišča Vualt. Od tam se bodo povzpeli na vrh in predvidenih je približno 7 ur hoje. Odhod udeležencev izleta na Zuc del Bor bo izpred sodne palače v Trstu na trgu Ulpiano ob 5.30 zjutraj po sončni uri. Opozarjamo, da bo treba prav v noči med 26. in 27. t.m. preiti z legalne na sončno uro in premakniti kazalce za uro nazaj. Odhod na Zuc del Bor je torej ob sončni uri. Čestitke podpredsedniku Na zadnji seji odbora SPDT, na kateri je bila živahna razprava o društvenih problemih, o tekočem delu in bodočih obveznostih, so prisotni med drugim izvedeli za pomembno napredovanje podpredsendika prof. Petra Suhadolca. Imenovan je bil za generalnega tajnika Evropske seizmološke komisije. Prof. Sihadolcu, vnetemu planincu in predanemu članu SPDT, iskreno čestitajo za imenovanje na to pomembno mesto, ki je obenem priznanje strokovnosti pripadnika slovenske narodnostne skupnosti pri nas, vsi odborniki in člani SPDT. (L.A.) Prisrčno na prvem srečanju primorskih planincev »Primorski planinci smo ponosni, da smo se lahko letos prvič zbrali na 674 m visoki Kokoši, tik slovensko-italijanske meje. Srečanje v svobodni in samostojni Sloveniji je čisto nekaj drugega, kot pa vsaka najava nekdanji jugoslovanski vojski, ki je imela tu na Jirmancu svojo stražarnico,« je v uvodu poudaril predsednik sežanskega planinskega društva Bogdan Rojc na nedeljskem prvem srečanju planincev Primorske. Pri opuščeni stražarnici na Kokoši se je tokrat zbralo blizu 200 planincev. Najštevilnejši so bili domačini iz Lokve in Sežane, prišli pa so tudi iz Kopra, Ilirske Bistrice, Postojne in iz Trsta in sicer predstavniki SPDT, ŠZ Sloga in SK Devin. Organizator, sežansko planinsko društvo, je na prireditvi poskrbelo za pijačo in jedačo, s katerima je navzoče postregel Alojz Mljač iz Okrepčevalnice sežanske srednje šole. V lepem sončnem vremenu se je nadaljevalo prisrčno družabno srečanje planincev Primorske. Sežanski planinci so v upravljanje dobili opuščeno stražarnico na Kokoši, ki jo bodo preuredili v svojo planinsko kočo. Lahko poudarimo, da je sežansko planinsko društvo še eno redkih, ki nima svoje planinske postojanke. Da pa bo koča nared in sposobna za poslovanje, bodo morali sežanski planinci preliti še veliko znoja ter primakniti še marsikateri tolar. Poleg prostovoljnega dela bo tako planinski dom terjal že veliko finančnih sredstev. Pomoč pri delu so jim ponudili tudi planinci sosednjih društev, medtem ko so planinci SZ Sloga pripravljeni nabaviti okna. V sežanskem planinskem društvu, ki združuje blizu 1000 članov, so zlasti aktivni mladi, ki delujejo skorajda na vseh šolah kot tudi v vrtcih v sežanski občini. Sežanski planinci se lahko pohvalijo z razvejano dejavnos-tnjo od izletništva, maldinskega in alpinističnega odseka, raznih taborov itd. Pri izpeljavi raznih akcij sta nudila pomoč tudi Casino iz Portoroža in sežanski Mitol. Vrhunec dejavnosti pa bo letos v novembru, ko bodo počastili 40-letnico svojega delovanja. OLGA KNEZ STOJKOVIČ Namiznoteniški odsek ŠZ Bor Veliko zanimanje med najmlajšimi Namiznoteniški odsek ŠZ Bor je že polno zastavil svoje delo. Priprave na novo sezono teko intenzivno zlasti pri najmlajših, kjer je odsekovo vodstvo izredno resno zastavilo svoje delo. Potem ko v prejšnjih sezonah ni bilo izrazitega zanimanja za ta šport, se je letos prijavila za vadbo cela vrsta najmlajših, ki vadijo dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in četrtkih od 17.15 do 18.45. Ker mladi igralci stanujejo na raznih koncih mesta, je poskrbljeno tudi za prevoz, saj društvo pripelje igralce na trening, nato pa tudi domov. Za tiste, ki bi se radi včlanili v namiznoteniško sekcijo, je še nekaj prostora, možno pa se je - v okviru razpoložljivosti s prostori - dogovoriti tudi za drugačne urnike, če bi otroci ne mogli obiskovati te dejavnosti v okviru sedanjih urnikov. Skratka, sodeč po zanimanju naraščaja, se za bodočnost Borovega namiznega tenisa ni bati. (boj) Proti padovskim mladincem v obnovljeni telovadnici v Štandrežu Drevi Valprapor - Charro VALPRAPOR IMSA ; SISLEY TREVISO (mladinci) 3:0 (15:8, 15:7, 15:10) VALPRAPOR IMSA: Berzacola, ^tgonat, Buzzinelli, Paoletti, Prinčič, MU^lp ^oren^n' Peteian. Superga, Odbojkarski klub Valprapor je že-et primerno proslaviti pomemben ogodek, in sicer, da bo domače ekme lahko spet igral v štandreški elovadnici, v kateri so opravili ob-ovitvena dela (pod so opremili z ovo prevleko). V ta namen so orga-izirali 2 prijateljski tekmi. V prvi mi v torek Valprapor pomeril z mladinsko postavo prvoligaša Sisley 2n ev*sa' druga pa bo drevi ob p z mladinsko postavo Charra iz adove (obe nastopata v tako imeno-nem prvenstvu »j unior league«), : j? torkovi tekmi proti Sisleyu se zbralo veliko gledalcev, saj so že-h videti, kako zgleda nova podlaga v štandreški občinski telovadni-L P° Pa ni bil edini razlog. Hoteli 81 tudi ogledati prvi nastop član-raf eltipe Valprapora, ki bo letos ig-1 v C-l ligi, pa tudi videti »na delu« najboljše mladince v Italiji. Gotovo niso ostali razočarani, čeprav je bila premoč valpraporcev očitna. Pri Sisleyu je nastopila »garnitura« letnika '75, v kateri pa zaradi poškodbe ni bilo 2 standardnih članov in trener Lucchetta je dal priložnost nekaterim igralcem letnikov 1976 in 1977. Pri Valpraporu sta manjkala Lutman (poškodba na prstu leve roke) in pa Aleš Feri. Slednji je imel zvrhano mero smole, saj si je prav dan prej zvil gleženj na prvem treningu na novem igrišču. Vsekakor je bilo jasno razvidno, da trener Zamo razpolaga z bogato izbiro igralcev in njuna odsotnost se ni poznala. Velja še povedati, da je tudi Valprapor igral s po 3 mladinci, a tudi ostali (z izjemo Stabilejajf so sami dvajsetletniki. Prav gotovo bo drevišnji nastop proti mladincem Charra še bolj zanimiv, saj je padovska ekipa italijanski podprvak v »junior league« (sestavljajo jo igralci letnikov '73 do '75). Lani je ista postava igrala v B-2 ligi in izpadla, letos pa bo v isti skupini z Valpraporom. 1 obvestila - obvestila - obvestila ŠZ DOM obvešča, da so treningi za minibasket (letniki 1982, 1983 in 1984) ob torkih od 15.45 do 16.45 in petkih od 14.45 do 15.45. Ekipa propaganda (letnika 1980 in 1981) pa trenira ob sredah od 16.45 do 18.00 in ob četrtkih od 16.45 do 18. ure. Informacije in vpisovanja ob urah treningov! ŠZ SLOGA obvešča, da se bo tudi letos odvijal v telovadnici openske srednje šole S. Kosovel tečaj otroške telovadbe in mini-odbojke za osnovnošolske otroke. Urnik: sreda 14.45-15.30 (I. in II. razred), 15.30-16.30 (III., IV. in V. razred), sobota 14.45-15.45 (I. in II. razred), 15.45- 16.45 (III., IV. in V. razred). Tečaj vodi prof. Franko Drasič in se bo pričel v sredo, 23. t. m. Vpisovanje neposredno do začetka tečaja. ZDRUŽENJE ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA vabi člane in prijatelje na že tradicionalno društveno tekmovanje, lov na postrv, ki bo v nedeljo, 27. t.m., ob 8. uri. Tekmovanje bo v Vilešu. Poskrbljeno bo tudi za topli prigrizek. Prijave do 24. septembra na sedežu društva v gostilni Rubijski grad. ZDRUŽENJE ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA organizira enodnevni rekreativni izlet z motorno ladjo (Cristina) z možnostjo ribolova. Odhod iz Gradeža v nedeljo, 27. t.m., ob 8. uri. Na ladji bo poskrbljeno za paštašuto in pijačo. Člani in prijatelji naj se čimprej prijavijo na sedežu društva v gostilni Rubijski grad, ker je na razpolago le 30 mest. NOGOMETNI KLUB BOR obvešča, da so treningi cicibanov in mlajših cicibanov vsak ponedeljek in četrtek ob 15.30 na igrišču v Dolini. Nadaljuje se vpisovanje letnikov 1983, 84, 85 in 86 na treningih ali po telefonu na št. 578746 ali 226228. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da bodo treningi za začetnike in začetnice (letnik 1982 in mlajši) ob torkih v telovadnici pedagoškega liceja pri Sv. Ivanu v Ul. Caravaggio od 15. do 16.30 in ob četrtkih na stadionu »1. maj« od 17. do 18. ure. Prvi trening bo v torek, 22. t.m. Vpisovanja neposredno na treningih. Treninge vodi usposobljena vaditeljica in prof. telesne vzgoje Silva Meulia. ŠZ GAJA organizira teniško šolo za otroke letnikov 1984-81. Za vse informacije in za prijave tel. na št. 212988 (Plesničar) ali na društvenem sedežu na Padričah vsak dan (razen v sobotah in nedeljah) od 18. do 19. ure. JK ČUPA vabi vse jadralce, člane Čupe, na društveno regato za kajutne jadrnice, ki bo 20. t. m. s startom ob 11. uri v Sesljan-skem zalivu. ZSŠDI obvešča, da tudi letos prireja plavalni tečaj za otroke v bazenu pri Alturi v sodelovanju s PK Bor. Prijave sprejema urad ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635627. PLAVALNI KLUB BOR organizira od oktobra do maja v bazenu pri Alturi vadbo v plavanju za neplavalce, plavalce, tekmovalce in rekreacijo za odrasle. Vpisovanje od 18. do 20. ure po telefonu na št. 51377 do vključno jutri, 18. t.m. ŠD POLET KOTALKARSKA SEKCIJA obvešča, da je še odprto vpisovanje za začetniški kotalkarski tečaj. Za informacije tel. na št. 211758. SHINKAI K.K. obvešča, da se treningi pričnejo 21. t.m. v občinski telovadnici na Proseku (Naselje S. Nazario) s sledečimi urniki: karate za odrasle ( + 14 let): začetniki 19.00 - 20.00, torek in četrtek: barvani pasovi (ločeni po stopnjah) 19.30 - 22.00, ponedeljek in torek: skupni trening 19.30 - 21.00, sreda; tečaj z utežmi 20.00 - 21.30, torek in četrtek; karate za preagoniste (-14 let): začetniki 17.00 - 18.00, ponedeljek in petek; barvani pasovi 18.00 - 19.30, ponedeljek in petek. Vpisovanje v telovadnici ali po tel. 327342 (v večernih urah). SHINKAI K.K. sporoča, da se bodo tečaji joge in poglabljanja pripravljalnih vaj pričeli s prvim ponedeljkom v oktobru s sledečimi urniki: telovadnica na Opčinah (Čampo Romano) ob ponedeljkih in petkih od 20.00 do 21.30; telovadnica O.Š. v Saležu ob sredah od 20.00 do 22.00. Za morebitna pojasnila ali informacije tel. 327488. Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. primorski JL dnevnik četrtek, 17. septembra 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstorl 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG V Razkrižju hočejo verske obrede v slovenščini MARIBOR — Velika farna cerkev Svetega Janeza Nepomuka v kraju Razkrižje nedaleč od slovensko-hrvaške državne meje v občini Ljutomer v Pomurju je "zapečatena" že od 23. avgusta . Od takrat v cerkvi v Razkrižju ni več maš, pravtako pa verniki v domači župniji ne krstijo več otrok in se ne poročajo cerkveno. Vrata cerkve Svetega Janeza Nepomuka so zapečatili verniki v tej župniji sami, ker se s tamkajšnjim hrvaškim župnikom Stjepanom Slavičkom nikakor niso mogli sporazumeti, da bi maševal, uradoval in poučeval verouk ob hrvaškem tudi v slovenskem jeziku, saj je v Razkrižju večina vernikov Slovencev, pa tudi celotno območje župnije je v Sloveniji. V župniji Razkrižje, ki spada pod zagrebško nadškofijo, si večinsko slovensko prebivalstvo že vrsto let prizadeva, da bi cerkveni obredi potekali v slovenščini, vendar doslej s hrvaškim župnikom Stjepanom Slavičkom niso mogli najti skupnega jezika. Letos v avgustu pa je vernikom v Razkrižju "prekipelo", zato so zapečatili cerkev in postavili zahtevo, da pride župnija Razkrižje pod jurisdikcijo mariborske škofije, saj upajo, da bi mariborski škof v Razkrižju nastavil takšnega župnika, ki bi opravljal cerkvene obrede tudi v jeziku večinskega avtohtonega prebivalstva. Se pred napovedanim "zapečatenjem" cerkve je mariborskemu škofu dr. Francu Krambergerju poslal telegram zagrebški nadškof in kardinal dr. Franjo Kuharič ki pravi, da je »samozvani odbor župnije Razkrižje napovedal nasilno zapiranje cerkve na Razkrižju. To nasilje imam za teroristično dejanje proti župnijski skupnosti in župniku in zato vlagam protest. Če niso spoštovani medčloveški odnosi, ni mogoče reševati problemov. Upam, da boste s svojo avtoriteto dosegli, da se bo nehalo tako nasilje v župniji Razkrižje«, je zapisal kardinal dr. Franjo Kuharič, ki se je s telegramom podobne vsebine obrnil tudi na Predsedstvo Republike Slovenije. Telegram dr. Kuhariča je vernike v Razkrižju tako razburil, da so se sestali na "zboru faranov" ter z njega poslali nadškofu in kardinalu dr. Kuhariču na zagrebški Kaptol pismo, v katerem zavračajo njegovo oceno, da gre pri zapečatenju cerkve za teroristično dejanje. »Zapora cerkve je bila izvedena na zahtevo faranov potem, ko so bila opravljena premnoga prizadevanja, da si slovenski verniki v svoji lastni državi zagotovijo eno temeljnih človekovih pravic, da verske obrede, vzgojo in življenje upravljajo v materinem jeziku«. Nato farani Razkrižja sprašujejo nadškofa dr. Kuhariča: »Ali se vam ni zdelo vredno, da odgovorite na pisne zahteve 715 faranov Razkrižja, ki so vam bile s podpisi faranov poslane 17. marca?« Farani dr. Kuhariča pravtako sprašujejo ali ni morda "za bregom" te zadeve še kaj drugega in izražajo pričakovanje, da se jim bo opravičil. Delegacija vernikov iz Razkrižja je obiskala tudi predsednika Predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana, ki se je delegaciji »zahvalil za obširne informacije in podprl načelno stališče slovenske cerkvene oblasti, da je nastali spor treba reševati strpno in v prid mirnega sožitja in dobrososedskih odnosov med Slovenijo in Hrvaško«. Milan Kučan je Razkrižancem tudi dejal, da je »treba problem reševati v skladu z novo realnostjo, ki je nastala z oblikovanjem obeh sosednjih suverenih in mednarodno priznanih držav«. Pri tem gre po Kučanovih besedah »za odgovornost in trdno zagotovilo slovenske države, da svojim državljanom na svojem ozemlju omogoči dosledno uresničevanje vseh ustavnih pravic in svoboščin, torej tudi pravice do uporabe materinščine pri bogoslužju in verski vzgoji«. Kučan je pravtako najavil, da bodo slovenske oblasti pri reševanju te problematike še naprej sodelovale s Svetim sedežem. Mariborski škof dr. Franc Kramberger je izrazil pripravljenost, da mariborska škofi- ja takoj sprejme razkriško župnijo pod svojo jurisdikcijo, saj gre za slovensko župnijo. Vendar pa bo besedah dr. Krambergerja Zagreb ne prizna dejanske statistike in ne sedanje državne meje, ki še ni mednarodno ratificirana. »Dokler bo tako, bodo živeli v upanju, da je to območje še hrvaško,« meni dr. Kramberger, ki je tudi javno povedal, da ni pristojen za kakršnokoli ukrepanje ali svetovanje v zvezi s tem sporom, saj je vsaka škofija povsem samostojna. Mariborski škof dr. Kramberger pa je javnost seznanil, da je že pred dvema letoma vso dokumentacijo o Razkrižju skupaj z zemljevidi osebno predal v državnem tajništvu v Vatikanu državnemu tajniku Ca-saroliju in kardinalu Silvestriniju, ki sta mu dejala, da se mora problem rešiti na terenu, saj Vatikan nima v tej zvezi nobenih posebnih namenov. O sporu v Razkrižju je javno spregovoril tudi naslovni škof dr. Vekoslav Grmič iz Maribora, ki meni, da bi morala Cerkev v Razkrižju upoštevaje določila drugega vatikanskega zbora, opravljati čim več duš-nopastirskega dela v slovenščini, saj je v Razkrižju tudi šola slovenska, uradi so slovenski, pa tudi ljudje med seboj govorijo slovensko. Po njegovem mnenju bi moral zagrebški nadškof dr. Kuharič že zdavnaj to urediti, tega pa po Grmičevem prepričanju ni naredil, ker meni, da kraj Razkrižje s svojimi vasmi spada k Hrvaški. Grmič ocenjuje, da na zagrebškega nadškofa zagotovo tudi pritiskajo šovinistični krogi na Hrvaškem, ki si Razkrižje lastijo kot hrvaško ozemlje. Vendar pa se bo po Grmičevem prepričanju vse uredilo skladno z določili drugega vatikanskega cerkvenega zbora tako, da se bodo cerkvene meje ujemale z državnimi. Ko bo državna meja med Slovenijo in Hrvaško določena, bo župnija Razkrižje nujno spadala pod mariborsko škofijo, če se zagrebški nadškof župniji ne bo odpovedal, bo mariborski škof postal pač škofijski upravitelj župnije v Razkrižju, meni naslovni škof dr. Grmič. Sicer pa po mnenju dr. Grmiča nima smisla »napenjati loka, tudi zaradi tega ne, ker to nujno vpliva na civilne sosedske odnose med Slovenijo in Hrvaško, ki niso najboljši«. Zato dr. Grmič priporoča »malo več strpnosti in nekoliko potrpljenja«, saj se razmere v Razkrižju po njegovi oceni preveč politizirajo tudi zaradi tega, ker si : nekateri tamkajšnji strankarski prvaki želijo nabirati točke za skorajšnje volitve v j Sloveniji. Mehanizmi za razreševanje takšnih spo- \ rov, kakršen je v Razkrižju, se počasi premikajo. Za dokončno razrešitev tega spora bo tako, denimo, nujno natančno označiti j slovensko hrvaško mejo - ta posel pa bo po i oceni predsednika posebne komisije slo-venske vlade za označevanje državne I meje Branka Celarja trajal od tri do pet let, ' saj je ob 54% kilometrih meje med Slovenijo in Hrvaško kar 310 hektarjev zemljišč, ki so označene tako v slovenskih kakor hr- I vaških zemljiških knjigah in katastrih. Glede na vse to je danes težko napovedati kdaj in kako se bo razrešil spor v Razkrižju, ki se iz dneva v dan samo zaostruje, pravtako pa je deležen tudi vse večje me- ! dijske pozornosti tako v medijih na Hrvaš- j kem kakor v Sloveniji. Pred dnevi je denimo hrvaška televizija v popularni oddaji "Slika na sliko“ prispevek iz Razkrižja gle- ■ dalcem najavila z besedami: »Sedaj pa ; vam bomo pokazali prispevek, zaradi kate- . rega boste nocoj slabo spali...« Medtem, ko spor v Razkrižju čaka na razplet, pa so verniki že sprejeli odločitev, da bodo organizirali verouk v slovenščini in to ne v cerkvi, pač pa v prostorih osnovne šole. V cerkvi do nadaljnjega tudi ne bo več maš, porok in krstov. Največ zadreg pa faranom povzročajo pogrebi - tem se ne morejo izogniti. Za pogrebe se morajo po navodilih Predsednika komisije za verska vprašanja pri Krajevni skupnosti Razkrižje krajani še naprej obračati na hrvaškega župnika Slavička, le-ta bo pogrebni obred opravljal sam ali pa bo koga pooblastil. (NIA) . . .......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ Aidsa ne vidimo, vendar se vse bolj širi in vsak od nas lahko zboli. Zato je ob najmanjšem dvomu nujno potrebno, da opravite test seropozitivnosti. Če smo seznanjeni z boleznijo, lahko bolje nadziramo infekcijo in pre- prečimo komplikacije z uporabo zdravil, ki zavirajo razvoj bolezni. Seznanjenost z boleznijo pa predstavlja tudi dolžnost, da bi zaščitili življenja drugih. Test seropozitivnosti je krit s profesionalno tajnostjo; za podrob- nejše informacije o tem, kako in kje ga lahko opravite, je dovolj, če pokličete stalno telefonsko številko Aids 1678-61061. To storite zase, za partnerja in za druge. Test seropozitivnosti je znak ljubezni. AIDS ČE GA POZNAŠ, GA NE DOBIŠ COHIMISSIONE NOTNIM PER LA LOTTA CONTRO L« Ministero detla Sunita 1 DRŽAVNA KOMISIJA ZA BOJ PROTI AIDSU Ministrstvo zdravstvo