LJUBLJANA, 2000 SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH ‘JOB* SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH a \ OOLOli^Si 1774 Ljubljana, 2000 Slovenske knjižnice v številkah ISSN 1580 -0032 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1 1000 Ljubljana telefon: (061) 126 20 80 http://www.nuk.uni-lj.si Za knjižnico: mag. Lenart Šetinc Za program knjižnice: Vilenka Jakac-Bizjak Urednica zbirke: Eva Kodrič-Dačič Naslovnico oblikoval: Aleksij Kobal Fotografija na naslovnici: Goran Bertok Tisk naslovnice: Tiskarna Simčič, Ljubljana 2 Narodna in univerzitetna knjižnica Državna matična služba za knjižničarstvo SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE POROČILO ZA LETO 1997 Ljubljana, 2000 Naslov podzbirke: Podatke zbrala, obdelala in uredila: Naslov: Računalniška obdelava: Prevod povzetka: Jezikovno pregledala: Izdala in založila: Odgovarja: Tisk vsebine: Naklada: Splošnoizobraževalne knjižnice ISSN 1408-0032 dr. Silva Novljan Slovenske splošnoizobraževalne knjižnice: Poročilo za leto 1997 Marjan Babič (tabelarni in slikovni prikazi), Matija Trošt (vnos podatkov) mag. Jože Kokole Helena Drewry Narodna in univerzitetna knjižnica mag. Lenart Šetinc Folia d.o.o. 90 izvodov 4 VSEBINA SLOVENIJA: OSNOVNI PODA TKI _____7 SPLOŠNOIZOBRAŽE VALNE KNJIŽNICE V LETU 1997 _ 9 1. Organiziranost knjižnic___10 2. Pogoji za delo_ 10 2.1 Prostor_ 10 2.2 Oprema____10 2.3 Knjižnično gradivo_ 10 2.3.1 Knjižnična zbirka___10 2.3.2 Prirast knjižničnega gradiva___11 2.3.3 Odpis knjižničnega gradiva_11 2.4 Knjižnični delavci _12 2.5 Prihodki_ . _:_12 - 3. Uporabniki_ : _12 3.1 Člani_12 3.2 Obiskovalci_13 3.3 Uporaba knjižničnega gradiva_13 3.4 Prireditve_14 RAZVOJ V LETIH 1990 - 1997 _ 15 DEJAVNOST KNJIŽNIC NA PODROČJU OPISMENJEVANJA _ 19 DE J A VNOST KNJIŽNIC ZA MANJŠINE IN PRISELJENCE _ 23 RAČUNALNIŠKA OPREMA IN NJENA UPORABA _ 27 SIMM AR Y _ 33 PRILOGE _ 39 Tabelarni prikazi _ 40 Legenda okrajšav v tabelah _ 64 Vprašalnik_ 65 Seznam splošnoizobraževalnih knjižnic_ 85 5 6 SLOVENIJA: OSNOVNI PODATKI 7 Površina: 20.256 km 2 Največji kraji: Ljubljana 276.397, Maribor 132.860, Celje 49.935, Kranj 52.043, Velenje 34.532, Koper 47.692, Novo mesto 51.404, Jesenice 26.193, Nova Gorica 42.987, Murska Sobota 20.765 Število prebivalstva: 1.983.000 Gostota prebivalstva: 98 ljudi na km 2 Narodnostna struktura: Slovenci 87,84%, Hrvati 2,76%, Srbi 2,44%, Muslimani 1,36%, Madžari 0,43%, Črnogorci 0,22%, Makedonci 0,22%, Italijani 0,16%, Albanci 0,18%, Romi 0,12% in ostale narodnosti. Število občin: 147 Skupno število naselij: 5961 - naselij z do 1.499 prebivalci 5843 - naselij s 1.500 do 6.999 prebivalci 96 - naselij z 7.000 do 9.999 prebivalci 5 - naselij z 10.000 do 19.999 prebivalci 8 - naselij z 20.000 do 49.999 prebivalci 5 - naselij z 50.000 do 100.000 prebivalci 2 - naselij z več kot 100.000 prebivalci 1 Število gospodinjstev: 640.195 (1991) Velikost gospodinjstev: povprečno 3,1 člana Število zaposlenih: 866.961 Število brezposelnih: 124.479 Število visokošolskih organizacij: 37 Število srednješolskih organizacij: 151 Število osnovnih šol: 823 Število študentov na 1000 prebivalcev: 23,1 Število izdanih naslovov knjig: 3.194 Naslovi časnikov in časopisov: 160 Ostala periodika: 882 Radijski naročniki: 593.000 Televizijski naročniki: 456.000 Bruto proizvod na prebivalca: 9.058 USD (1997) Opomba : Podatki Statističnega urada Republike Slovenije za leto 1995/96 SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE V LETU 1997 9 1. ORGANIZIRANOST KNJIŽNIC • 60 osrednjih knjižnic deluje na območju 147 občin: - 230 stalnih izposojevališč (krajevnih knjižnic), - 9 bibliobusov s 576 izposojevališči v 51 občinah in izposojevališča kolekcij potujoče knjižnice; 102 kraja sta brez stalnega izposojevališča oziroma krajevne knjižnice. • 43 knjižnic je samostojnih, 17 jih je združenih z drugimi dejavnostmi. • Odprtost: normativ, 10 sekund na prebivalca tedensko, dosega 41 knjižnic. 2. POGOJI ZA DELO 2.1 Prostor • Površina knjižnic obsega 53.105 m 2 ali 26,62 m 2 na 1000 prebivalcev. Osnovni normativ m 2 na število prebivalcev svojega območja dosega 8 knjižnic; sicer pa je razpon v doseganju tega normativa od 27% do 151%. • Površina se je v primerjavi z letom 1996 povečala za 828 m . 4 knjižnice še nimajo ločenega oddelka za mladino. Knjižnice imajo 168 čitalnic. 2.2 Oprema Vse knjižnice imajo ustrezno mehanografsko opremo, večina tudi reprografsko in projekcijsko opremo. Vse knjižnice pa še niso v celoti računalniško in komunikacijsko opremljene oziroma še ne uporabljajo vseh zmogljivosti te opreme. Vse osrednje knjižnice, ne pa tudi njihove enote, imajo dostop do vzajemnega kataloga. 58 od omenjenih knjižnic in 16 njihovih enot ima dostop do interneta. (Glej poglavje “Računalniška oprema in njena uporaba”.) 2.3 Knjižnično gradivo 2.3.1 Knjižnična zbirka Knjižnična zbirka obsega 8,47% knjig in 14,28% časopisja v tujih jezikih. Samo 43 knjižnic beleži knjižno zbirko za mladino (le-te navajajo 1.191.688 enot), 56 knjižnic pa ima neknjižno gradivo za mladino (navajajo 56.242 enot omenjenega gradiva). 10 Povprečno število enot knjižničnega gradiva v knjižnicah na prebivalca je 3,37, povprečno število knjig v tem gradivu pa 3,09. Normativ, 3 knjige na prebivalca, dosega 36 knjižnic. Število enot knjižničnega gradiva na člana knjižnice je 15,22. 2.3.2 Prirast knjižničnega gradiva • Od skupnega priprasta knjig je 34% prirasta za mladino (112.856 izvodov). Od skupnega števila časopisja pa je mladini namenjenih 7% enot (1.994 izvodov). • Povprečje prirasta je 187 enot knjižničnega gradiva na 1000 prebivalcev oziroma 0,19 enote na prebivalca, na člana pa 1,19 enote. • Normativ, 200 knjig na 1000 prebivalcev, dosega 13 knjižnic. Razpon sega od 38% doseganja normativa do 147%. • Normativ, 5 naslovov časopisja na 1000 prebivalcev, dosega 31 knjižnic. • Knjižnice so nabavljale posamezni naslov knjižničnega gradiva v skladu z velikostjo svojega območja oziroma številom izposojevališč - od 1,2 enote do 9,2 enote. • Knjižnična zbirka se bo s takim številom prirasta obnavljala 18 let! • Ocena prirasta po vsebini: - 22 % je leposlovja za mladino, - 26 % je leposlovja za odrasle, - 53 % je strokovnega knjižničnega gradiva, kjer si po količini izvodov sledijo od največjega do najmanjšega števila skupine UDK: 6, 7, 3, 9, 5, 1, 0, 80, 82P, 2 . • Način prirasta: - nakup 82,79 % - obvezni izvod (8 knjižnic) 8,21 % - zamena (37 knjižnic) 0,43 % - dar (59 knjižnic) 8,57% 2.3.3 Odpis knjižničnega gradiva Knjižnice so odpisale 138.528 enot knjižničnega gradiva (86,80% knjig, 6,20% serijskih publikacij, 6,98% neknjižnega gradiva), kar predstavlja 2,05% zbirke knjižničnega gradiva. To je manj kot priporoča standard, saj naj bi znašal najmanjši letni odpis po standardu 3% do 5% knjižnične zbirke. 2.4 Knjižnični delavci • V knjižnicah je bilo zaposlenih 613 strokovnih delavcev: 127 sije strokovno znanje pridobilo s formalnim šolanjem iz knjižničarstva, 513,2 ima opravljen strokovni izpit oziroma 84% strokovnih delavcev. • V knjižnicah je bilo zaposlenih 172,6 upravno-tehničnih delavcev in manipulantov. • SKUPAJ: 785,6 je bilo vseh redno zaposlenih knjižničnih delavcev. Knjižnice so imele poleg teh še 63 honorarnih delavcev. • Izobrazbena struktura 613 strokovnih delavcev: visoka izobrazba 27%, višja 41%, srednja 32%. • Na 2000 prebivalcev je 0,6 strokovnega delavca. Normativ IFLA, na 2000 prebivalcev 1 strokovni delavec, dosega 1 knjižnica. • Slovenski normativ, na 10.000 prebivalcev 2 knjižnična delavca, dosega 46 knjižnic, v povprečju pa so 3 strokovni knjižnični delavci na 10.000 prebivalcev. 1 delavec (strokovnim delavcem smo prišteli tudi manipulante, skupaj 647 delavcev) je izposodil 22.295 enot knjižničnega gradiva. • Na 1 knjižničnega delavca je 2.506 prebivalcev oziroma 563 članov. 2.5 Prihodki 1 • Knjižnice so pridobile povprečno 1.995 SIT na prebivalca, na člana pa 9.006 SIT. • Strošek izposojene enote knjižničnega gradiva je 277 SIT. • Ena kupljena enota knjižničnega gradiva je stala 3.196 SIT. • Od skupnega prihodka je bilo porabljenih 25% za nakup knjižničnega gradiva, 28% za materialne stroške, 43% za plače in 12% za investicije. • Lastni prihodek knjižnic znaša 9,6% celotnega prihodka.” 3. UPORABNIKI 3.1 Člani 1 Tu niso zajeti vsi stroški delovanja knjižnic. Manjkajo podatki Ministrstva za kulturo o sredstvih, ki jih namenja za to dejavnost, poleg teh, ki so prikazani v teh zneskih za nakup gradiva. 12 • Standard, 20% včlanjenih prebivalcev iz svojega območja, dosega 23 knjižnic (razpon doseganja standarda je od 39% do 204%) in samo 16 knjižnic od 56, ki te podatke zbirajo, je zajelo več kot 50% mladih prebivalcev do 15. leta starosti. Na 1000 prebivalcev je 223 članov. • Med člani 56 knjižnic, ki so vodile strukturo članstva, je vrstni red naslednji: zaposleni 27%, osnovnošolci 26%, dijaki 19%, študenti 11%, nezaposleni (upokojenci, brezposelni, gospodinje, in podobno) 6% in predšolski otroci 5%. 3.2 Obiskovalci Od 93% obiskovalcev knjižnice si je 4.199.738 (73%) gradivo izposodilo na dom, 1.039.010 obiskovalcev (18%) za uporabo v knjižnici, 9% (500.172 obiskovalcev) je obiskalo knjižnico zaradi podaljšanja, rezervacije in podobnega. V povprečju je na 1000 prebivalcev 3.102 obiskovalcev. 3.3 Uporaba knjižničnega gradiva • Član sije izposodil 33 enot, ob vsakem obisku povprečno 2,5 enote knjižničnega gradiva. • Obrat knjižnične zbirke je bil 2-kraten. • V knjižnicah je bilo izdelanih 816.013 fotokopij. • Knjižnice ocenjujejo, da so posredovale 404.308 informacij o gradivu in iz gradiva. • Na dom so knjižnice izposodile 55% leposlovnih knjig, 36% neleposlovnih knjig, 2% serijskih publikacij in 7% neknjižnega gradiva. • Na 1000 prebivalcev je bilo 7.251 izposojenih enot knjižničnega gradiva. 13 3.4 Prireditve Knjižnica je imela povprečno 158 prireditev letno oziroma 3 na teden. Na 1 prireditvi je bilo povprečno 45 obiskovalcev. POJASNILI: - Poročilo je nastalo na osnovi podatkov, ki jih je z izpolnjenim vprašalnikom posredovalo 60 osrednjih splošnoizobraževalnih knjižnic (zadnji vprašalnik je bil vrnjen 18.6.1998) in s primerjanjem rezultatov z določili Normativov in standardov za splošnoizobraževalne knjižnice (Poročevalec KSS 1987, št. 28). Primerjave so narejene na število prebivalcev, ki so ga navedle osrednje knjižnice za svoja območja. 14 RAZVOJ V LETIH 1990 - 1997 15 1. Povprečje nekaterih značilnosti splošnoizobraževalnih knjižnic 16 2. Delovni pogoji in uporaba knjižnic 18 DEJAVNOST KNJIŽNIC NA PODROČJU OPISMENJEVANJA 19 Knjižnice so izpolnjevale vprašalnik Delovne skupine IFLA, ki obravnava opismenjevanje po vsem svetu. Ta skupina je želela zbrati podatke o dejavnostih knjižničarjev pri opismenjevanju. Zbrani podatki bodo delovni skupini v pomoč pri ocenjevanju potreb, pri pripravi programov in gradiva ter v oporo tistim, ki so vključeni v programe opismenjevanja. Pričujoča anketa bo prvič v zgodovini omogočila pregled vloge knjižnic pri opismenjevanju v svetovnem merilu in pomagala določiti vlogo IFLA v okviru pobud, ki prihajajo iz knjižnic. Od 60 slovenskih knjižnic je izpolnilo vprašalnik 28 knjižnic. Navajamo skupno število odgovorov pri posameznih vprašanjih. 1. Je vaša knjižnica na kakršenkoli način vključena v programe opismenjevanja? 2. Če je, na kratko opišite, na kakšen način, in odgovorite na spodnja vprašanja. 3. Če ni, odgovorite na vprašanje, ali bi se bili pripravljeni vključiti v takšne programe: 4. Kako dolgo ste že dejavno vključeni v programe opismenjevanja? 5. Kje so vaši uslužbenci dobili informacije o programih opismenjevanja? 6. So se vaši uslužbenci posebej usposabljali za programe opismenjevanja? 7. Če so se, na kratko opišite usposabljanje. 8. Kje so se knjižničarji poučili o delu pri opismenjevanju? 20 9. Ali programe opismenjevanja v knjižnici organizira knjižnica? 10. Ali knjižnica sodeluje z drugimi ustanovami (glej spodaj)? 11. Če je odgovor pritrdilen, pojasnite s katerimi. 12. Kakšen je njihov prispevek? 13. Ali je knjižnica v oporo tistim, ki se učijo pisati? 14. Če je odgovor pritrdilen, podrobneje opišite na kakšen način. 15. Katerim starostnim skupinam so namenjeni knjižnični programi? 16. Kakšno gradivo uporablja knjižnica v svojih programih? (Označite lahko več kot eno zvrst.) 21 17. Ali uporabl jate avdiovizualno gradivo kot so: 18. Kakšne so dejavnosti v okviru vaših programov? 19. Ali izvajate programe tudi za pripadnike manjšin v njihovem jeziku? Če da: - v katerem jeziku: - kolikokrat mesečno: letno: - za koga: odrasle: otroke: 20. Ali vaši knjižnici ni uspelo razviti programov opismenjevanja? DEJAVNOST KNJIŽNIC ZA MANJŠINE IN PRISELJENCE 23 Splošnoizobraževalne knjižnice morajo v skladu s strokovnimi priporočili in zakonodajo zbirati, obdelovati, hraniti, predstavljati, posredovati in omogočati uporabo različnega knjižničnega gradiva in informacij v skladu s potrebami prebivalcev določenega okolja. Naloge morajo opravljati profesionalno in etično in s tem ustvarjati učinkovite, racionalne, politično nevtralne in etične razmere za ustvarjalno in pozitivno delovanje svojih uporabnikov. KNJIŽNIČNA DEJAVNOST NA ETNIČNO MEŠANIH OBMOČJIH V prikazanem razvojnem stanju (prejšnje poglavje) splošnoizobraževalnih knjižnic je zajeto tudi delo za manjšini in priseljence, ki ga knjižnice opravljajo v skladu z razpoložljivimi delovnimi pogoji, pri čemer pa manjšinama namenjajo posebno skrb. Knjižnice na narodnostno mešanem območju posredujejo v jeziku manjšine njej potrebno knjižnično gradivo. Na obalnem območju je italijanski narodnostni skupini v treh knjižnicah in njihovih enotah (Izola, Koper, Piran) po podatkih knjižnic za leto 1997 na voljo 53.353 knjig v italijanskem jeziku in 472 enot serijskih publikacij (časnikov in časopisov), v povprečju imajo 11 enot na prebivalca. Knjižnici v Murski Soboti in Lendavi pa razpolagata skupaj s 54.298 enotami knjig in 633 serijskimi publikacijami ali s 6 enotami na enega pripadnika madžarske manjšine. Počasi pa se knjižno gradivo Knjižnično gradivo je v dveh knjižnicah (Koper, Izola) postavljeno na ločenih knjižnih policah, v treh pa je urejeno kot drugo knjižnično gradivo. V vseh knjižnicah je poskrbljeno za poslovanje v jeziku manjšine in za medknjižnično izposojo, s katero pridobi knjižnica za uporabnika željene knjige iz druge knjižnice. V okviru domoznanske dejavnosti pa se zbira tudi gradivo, ki predstavlja manjšino na območju Slovenije. V knjižnicah prirejajo občasno dvojezične prireditve, pa tudi ure pravljic za otroke v jeziku manjšine. Največji problem predstavlja nabava knjižničnega gradiva, bolj izvedbeno kot denarno. Knjižnice se težko informirajo o novostih v italijanskem in madžarskem jeziku, še težje pa opravijo izbor. Večina knjižnic sodeluje zato s knjižnicami iz sosednje države, ki pomagajo oblikovati nabavno politiko za manjšini. To sodelovanje je ponekod preraslo v tesna strokovna in kulturna druženja (Murska Sobota, Koper). Za priseljence pa nabavljajo knjižnice knjižnično gradivo v skladu s povpraševanjem in finančnimi možnostmi in ga uvrščajo med ostalo gradivo, če je strokovno gradivo. Leposlovje v tujem jeziku pa navadno postavijo ločeno. Zaradi že omenjenih nepopolno razvitih delovnih pogojev vse knjižnice tudi ne vodijo evidence o prisotnosti knjižničnega gradiva v tujih jezikih. Od skupne zaloge knjižničnega gradiva imajo knjižnice 608.933 enot knjižničnega gradiva v tujih jezikih, tudi v jezikih manjšin. Na vprašanje o količini knjig v tujih jezikih je odgovorilo 33 knjižnic in te imajo skupaj 316.348 enot v naslednjih jezikih: 24 Vsak priseljenec si lahko kot član knjižnice pridobi željeno knjigo s pomočjo medknjižnične izposoje in uporablja knjižnico v skladu s pravilnikom, poslovanje pa je v slovenskem jeziku. POTREBE PO CILJNO USMERJENEM DELOVANJU Slovenske splošnoizobraževalne knjižnice nimajo razvitih delovnih pogojev tako, da bi lahko opravljale dejavnost v skladu z vsemi posebnimi potrebami svojega okolja in v tem kontekstu je potrebno ocenjevati tudi uspešnost njihovega dela za manjšini in priseljence. V okviru svojih možnosti si prizadevajo pokriti potrebe posebnih jezikovnih skupin, vendar se le pri manjšinah lotevajo dela načrtno. Ker se pripravlja nacionalni kulturni program, bi bilo potrebno doseči, da se v njem določi izboljšanje delovnih pogojev knjižnic za prioriteto, ki je posledično povezana tudi z boljšim delovanjem knjižnic za dostopnost informacij in gradiva v jezikih manjšin in priseljencev. Slovenski normativi in standardi temeljijo (kot tudi mednarodni) pri organiziranju knjižnične dejavnosti na številu prebivalcev, ki ga zajema območje knjižnice. S tem številom je določena učinkovita in racionalna dostopnost knjižničnega gradiva in informacij za vsakogar, torej tudi za priseljence in manjšini. Za priseljence se mednarodni standardi razlikujejo od standardov na povprečnega prebivalca, za manjšine pa veljajo isti. Velja pa upoštevati priporočilo, da število pripadnikov manjšine ni edini kriterij za oblikovanje knjižnične dejavnosti (še zlasti, če je skupina številčno majhna), ampak da je pravi kriterij zadovoljevanje potreb na enaki ravni kot večinskemu prebivalstvu. Lahko pa se delo za priseljence in manjšini izpostavi kot prioriteta in se za njegovo izboljšanje nameni po izdelanem programu knjižnic (ki bo moral vključevati poleg gradiva tudi prostor, opremo in kader) posebna sredstva. Za posamezne skupine, pa bi lahko knjižnice s pomočjo države na določenem območju razvile specialno delo (na primer Murska Sobota skupaj z Novim mestom dostopnost kulturnih dobrin za Rome). Pomembno je, da knjižnice obdržijo te naloge in da ostanejo demokratična možnost za vsakogar, možnost srečevanja različnosti ob upoštevanju enakosti. 25 26 RAČUNALNIŠKA OPREMA IN NJENA UPORABA 27 Splošnoizobraževalne knjižnice so se leta 1990 začele računalniško opremljati s pomočjo Ministrstva za kulturo, manjši delež so prispevale tudi lokalne skupnosti in sponzorji. Leta 1991 je bilo 15 osrednjih knjižnic vključenih v sistem COBISS. V letih 1992 do 1994 je opremljanje zajelo še dodatnih- 45 osrednjih knjižnic, ki so se po delu s programi MOLJ, VIR, SAOP v letih 1995 in 1996 pridružile knjižnicam v enotnem knjižničnem informacijskem sistemu COBISS, v katerem je bilo konec leta 1997 207 knjižnic. Njihovo komunikacijsko infrastrukturo predstavlja Arnes, na njegovo omrežje pa se knjižnice priključijo z najeto linijo ali preko klicne linije in uporabljajo dostop do COBISS, elektronsko pošto in druge servise interneta, uporabo komunikacij pa plačuje Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS ter knjižnice. COBISS deluje na osnovi on-line komunikacij med lokalnimi računalniškimi sistemi in osrednjim računalniškim sistemom, ki je v IZUM-u. Sistem omogoča izgradnjo bibliografske kataložne baze podatkov COBIB, inventarizacijo, iskanje zapisov in izpise iz baz podatkov, kataložnih listkov in nalepk, medknjižnično izposojo, izposojo in rezervacijo gradiva, evidenco članov, opominjanje, izdelavo statističnih preglednic, različne bibliografske izpise, koordinirano nabavo tujega periodičnega tiska in drugo. Uporaba računalniške in komunikacijske tehnologije je povezana z dostopnostjo te tehnologije in njeno sodobnostjo ter sodobnostjo njenih programov in z možnostmi izobraževanja (finančnimi, kadrovskimi, vsebinsko ponudbo). Vsebinska ponudba izobraževanja IZUM in NUK seje razširila, k temu je prispeval tudi NUK, ko je pridobil svojo računalniško učilnico. (NUK ponuja okoli 20 tečajev za rabo sistema COBISS: on- line kataloge, iskanje, katalogizacijo, različne izpise, tudi statističe, organizira pa še tečaje o namiznem založništvu, o uporabi CD-ROM-ov in informacijskih virov na internetu, o vrednotenju virov, elektronski pošti, oblikovanju domače strani ter tečaje o obdelavi gradiva in temeljnih vsebinah knjižničarstva.) Podatki, ki jih navajamo v tem prispevku, so zbrani iz vprašalnikov o delu in pogojih dela knjižnic v letu 1997, ki so jih Državni matični službi za knjižničarstvo poslale vse (60) osrednje splošnoizobraževalne knjižnice. Podatki opozarjajo, da računalniško in komunikacijsko opremljanje knjižnic ter znanje o uporabi in sama uporaba nove tehnologije ne dohaja potreb okolja in želja knjižničarjev. 1. RAČUNALNIŠKA STROJNA OPREMA - V osrednjih knjižnicah: 60 knjižnic z opremo, nobena brez opreme. - V enotah (stalnih izposojevališčih) : 57 izposojevališč z opremo, 173 brez nje. 1.1. Število in vrsta računalniške strojne opreme 28 V knjižnicah je bilo 1997 leta 336 PC-jev in 536 terminalov. 1 PC si je delilo 3,18 knjižničnih delavcev in 4.966 članov knjižnic, 1 terminal sta uporabljala 2 knjižnična delavca in 3.348 članov. Knjižničarji predlagajo 1 PC na 1.000 prebivalcev (2.000 PC-jev!), ob koncu leta 1997 pa je bil.o v 44 knjižnicah 89 PC-jev za uporabnike oziroma 336 v vseh knjižnicah. 2. RAČUNALNIŠKA KOMUNIKACIJSKA OPREMA Komunikacijska oprema v osrednjih knjižnicah: 57 knjižnic z opremo, 2 brez nje, 1 ni navedla podatka. 2.1. Dostop do interneta V osrednjih knjižnicah: 56 knjižnic z dostopom, 1 brez dostopa, 3 ne navajajo podatka. V enotah: 17 izposojevališč z dostopom, 213 brez dostopa. 2.2. Način povezovanja Klicna linija: 10 knjižnic. Najeta linija: 60 knjižnic. Knjižničarji želijo imeti dostop do interneta v vsaki enoti oziroma v vsakem izposojevališču (tako kot telefon, fax in preslikovalni stroj) in ga vključiti v svojo informacijsko referenčno službo. 3. INTERNA UPORABA RAČUNALNIŠKE OPREME Za izposojo uporablja računalniško opremo: 47 knjižnic, za nabavo: 3 1 knjižnic, za obdelavo: 60 knjižnic in za druga dela: 30 knjižnic. Informativno gradivo, ki ga knjižnice računalniško izdelujejo: bibliografije: 13 knjižnic, sezname novosti: 49 knjižnic, druge oblike: 22 knjižnic. 4. RAČUNALNIŠKI PODATKOVNI VIRI 4.1. Vzajemni katalog (COBIB) - Dostop do kataloga ima 58 knjižnic, 1 nima dostopa, 1 ni navedla podatka. - Aktivno članstvo ima 42 knjižnic, 17 nima aktivnega članstva, 1 ni navedla podatka. 4.1.1. Število vnesenih naslovov knjižničnega gradiva v katalog: 30 knjižnic je vneslo 31.299 enot. 4.1.2. Število prevzetih naslovov iz kataloga: 60 knjižnic je 267.614 prevzelo enot. Vsaka knjižnica lahko aktivno sodeluje v vzajemnem katalogu, kar pomeni, da prispeva zapise o knjižničnem gradivu, njeno sodelovanje pa je toliko bolj pomembno, kolikor je njena zbirka edinstvena. Med 207 v sistem vključenimi knjižnicami so prispevale splošnoizobraževalne do konca 1997 leta 156.091 zapisov ali 18% celotne vsebine vzajemnega kataloga, COBIB. V večini primerov 29 pa so prevzele zapise in sicer skupaj 267.614 enot v letu 1997 ali 70% od v tem letu skupaj prevzetih zapisov iz COBIB-a. 4.2. Lokalni katalog 4.2.1. Od 60 knjižnic jih 42 ocenjuje, da ima: - do 50 % naslovov knjižničnega gradiva: 13 knjižnic, - od 50 % do 70 % naslovov: - od 70 % do 99 % naslovov: 9 knjižnic, 20 knjižnic. 4.2.2. Vrste knjižničnega gradiva: - monografije: - članki: - neknjižno gradivo: - serijske publikacije: - skupaj vse vrste: 3 7 knjižnic, 15 knjižnic, 33 knjižnic, 27 knjižnic, 16 knjižnic. 4.2.3. Lokalni katalog na lastnem računalniku ima 47 knjižnic, 7 knjižnic ga nima, 3 ga imajo drugje, 3 knjižnice ne navajajo podatka. S končanim preoblikovanjem klasičnih katalogov knjižničnega gradiva v računalniške in možnostjo prevzemanja zapisov iz vzajemnega kataloga se bo del strokovnih knjižničnih delavcev sprostil za oblikovanje podatkovnih virov na domačih staneh knjižnice oziroma za aktivno diseminacijo informacij. Kljub temu pa knjižničarji predlagajo dodatno zaposlitev strokovnih delavcev, ki bodo pomagali zbirati, urejati, oblikovati in vzdrževati informacije na domačih straneh. Nimamo podatka, koliko knjižničnih strokovnih delavcev je zaposlenih z nabavo in obdelavo knjižničnega gradiva, knjižničarji pa pričakujejo, da se bo z novo tehnologijo povečalo število delavcev, ki bodo na voljo uporabnikom in ne število delavcev v obdelavi. S pripravo in obdelavo elektronskih informacij pa se bodo tudi delavci obdelave tesneje povezali z uporabniki, tudi preko aktivne domače strani knjižnice in z elektronsko pošto. 4.3. Drugi računalniški podatkovni viri - CD-ROM (lastni); 9 knjižnic ima 75 naslovov v 75 izvodih. - On-line dostopne zbirke: COB1B/COBISS 24 knjižnic, Swetscan 6 knjižnic, OCLC 12 ATLAS 4 knjižnice, INFORS 2 knjižnice, OPAC 17 knjižnic, ON-LINE DATA 1 knjižnica, drugi podatkovni viri: IUS INFO 2 knjižnici, Uradni list RS 1 knjižnica. Knjižničarji predlagajo obogatitev elektronske ponudbe informacij za uporabnike s pridobivanjem dostopa do različnih podatkovnih zbirk. Dostop do teh zbirk naj bi knjižnica ponujala na svoji domači strani, izbrane pa naj bi bile tako kot knjižnično gradivo v skladu s potrebami uporabnikov. Na domači strani pa bi bile podatkovne zbirke lahko urejene podobno kot je urejeno knjižnično gradivo v knjižnici. Taka ureditev omogoča uporabniku hitro orientacijo, izbor in hkrati pregledno dopolnjevanje virov. Z nakupom podatkovnih baz se bo spreminjala tudi podoba poročila o delu knjižnice, saj bo knjižnica k številkam prirasta in uporabe knjižničnega gradiva dodala še število naslovov baz podatkov in število njihove uporabe. 30 4.4. Domača stran: 23 knjižnic Knjižničarji poznajo interes uporabnikov za boljši in hitrejši dostop do informacij in zato želijo zadovoljiti njihove potrebe po dostopnosti informacij na enem mestu (doma ali na delovnem mestu). Na domačih straneh knjižnice bi jim radi predstavili knjižnico in njene storitve, kvalitetne informacijske vire, ki so jih kupili in izbor pomembnih virov na internetu, urejenih po tipih, ter znotraj njih po vsebinskih področjih informacij ali obratno. Radi bi imeli stran, ki je vsaj približno podobna domači strani Centralne medicinske knjižnice, http://www.mf.uni-lj.si/cmk. 5. UPORABA RAČUNALNIŠKIH VIROV INFORMACIJ 5.1. Uporabnik lahko samostojno uporablja: - CD-ROM: v 2 knjižnicah, v 33 ne, 15 knjižnic ni navedlo podatka. - On-line dostopne zbirke v 39 knjižnicah, v 15 ne, 6 ni navedlo podatka. - Druge podatkovne vire v 28 knjižnicah, v 18 ne, 14 ni navedlo podatka. - Računalniški katalog v 47 knjižnicah, v 9 ne, 4 niso navedle podatka. 5.2. Število naročenih računalniških poizvedb (vse informacije, razen podatkov o prisotnosti določenega vira v knjižnici): - Pisnih poizvedb je bilo 1.423 v 17 knjižnicah, ustnih 24.840 v 21 knjižnicah, 1 knjižnica pa je opravila skupaj 10.083 računalniških poizvedb. Pri poizvedovanju so uporabljale knjižnice: CD-ROM: 5 knjižnic za 260 poizvedb, on-line dostopne zbirke: 12 knjižnic za 1.239 poizvedb, druge podatkovne vire: 12 knjižnic za 607 poizvedb, računalniški katalog: 18 knjižnic za 20.047 poizvedb. Če vzamemo za izhodišče, da naj bi strokovni knjižničarski delavec letno posredoval uporabnikom 3000 informacij (okoli 30 minut za celovito informacijo), seje z elektronskimi informacijskimi viri ukvarjalo (neposredno za uporabnike v knjižnicah) 12 knjižničarjev. 6. KATALOGI (SKUPNO ŠTEVILO V VSEH ENOTAH) 6.1. Listkovni katalogi (skupaj interni in za uporabnike) Knjižnice vzdržujejo klasične listkovne kataloge v enotah, ki še niso računalniško opremljene. Vse enote imajo abecedni imenski katalog, ostali katalogi pa se kljub pomanjkljivosti ne razvijajo oziroma dopolnjujejo, ker čakajo knjižnice na računalniško opremo. 31 6.2. Računalniški katalogi (število enot knjižnice, njenih izposojevališč, kjer je dosegljiv) Knjižnice pri uvajanju računalniških katalogov opuščajo listkovne. Pogosto pa ohranjajo matični abecedni imenski katalog v listkovni obliki, nekatere pa imajo podatke o prisotnosti knjižničnega gradiva skozi obstoj knjižnice samo še v obliki natisnjene inventarne knjige. 7. NAROČENE INFORMACIJE O GRADIVU IN IZ GRADIVA (BREZ RAČUNALNIŠKIH POIZVEDB) Knjižnice z združenimi oblikami: 2 knjižnici = 42745 Če tudi tu (kot pri računalniških poizvedbah) uporabimo 3000 uporabnikom posredovanih informacij za izračun knjižničnih delavcev, ki so se ukvarjali s posredovanjem informacij iz klasičnih virov, je bilo v letu 1997 135 takih knjižničarjev, vsak pa je imel 2.521 uporabnikov. 8. PROGRAM IZOBRAŽEVANJA OBISKOVALCEV ZA UPORABO KNJIŽNICE V osrednjih knjižnicah: 42 knjižnic ima program, 16 ne, 2 ne navajata podatka. Skupaj opravljenih ur učenja: 35 knjižnic je opravilo 3.442 ur. Nova tehnologija vpliva na rast potreb po obvladovanju pismenosti, spreminja naravo pismenosti, učinkovitost pismenih navodil in virov, zato morajo tudi knjižnice spremeniti izobraževanje uporabnikov za samostojno uporabo knjižnic, njihovega gradiva in informacij. Oblikovale naj bi programe informacijske pismenosti (znanje, spretnosti in sposobnosti za pridobivanje, vrednotenje, uporabo in predstavitev informacij iz različnih virov) in jih izvajale z geslom: nikoli premlad in nikoli prestar za razvijanje pismenosti. 32 Sl MMARV 33 SLOVENIAN IDENTITY CARD Surface area: 20.256 km 2 No. of the inhabitants: 1.983.000 Population density: Slovenians 87,84%, Hungarians 0,43%, Italians 0,16%; the rest mainly emigrants from former Yugoslav republics Official Ianguage: Slovenian, in parts of Prekmurje also Hungarian, and Italian in the coast area Religions: 82% Catholics in three dioceses, the remainder Protestants, Orthodox, Muslims Gross national income per inhabitant: 9.058 USD (1997) State borders: Italy 235 km, Austria 324 km, Hungary 102 km, Croatia 546 km; and the Adriatic coast 46,6 km National Anthem: “A Toast”, a musical arrangement of the poem written by France Prešeren (1800- 1849) with the text: “God’s blessings on ali nations / Who long and work for that bright day / When o’earth’s habitants / No war nor strife shall hold its sway.. Political svstem: Slovenia is a republic with parliamentary democracy; its governing bodies are: a two-hou.se assembly, the president of the republic, the government. In 1995, Slovenia was divided into communities; now (1998) 192. Universities: in Ljubljana and Maribor. Numbers of students per 1000 inhabitants: 23,1 Books (titles published): 3.194 Daily navvspapers: 4 Non - d a i I y newspapers: 156 Other periodicals: 882 Statistics 1995/96 PUBLIC LIBRARIES IN SLOVENI A The most prominent feature of puhlic libraries is their openness to general public. With special regard to this characteristics origins of public libraries in territories, which nowadays form the Republic of Slovenia, can be traced back as far as to the year 1569 when the first library of the kind was founded by the States of the Province of Kranjska (Camiola), its individual instigator being Primož Trubar, founder of Slovenian literary tradition. Treasures of libraries, established from then onwards either by convents and other ecclesiastical institutions or as family assets by nobility, were hardly accessible to anyone but a very restricted circle of users, moreover, most of them remained completely closed to outsiders up to the end of the 18 lh Century. The only notable exception were a few proprietary libraries owned by wealthy townsmen which fulfllled to a certain degree general cultural and educational missions by allowing men of letters and scholars to make use of their holdings. Evolution of the public function of libraries was accelerated by the enlightening, state-supported policy of Austria which decided to establish a central and publicly accessible research library in each of its provinces. Thus it came about that, in 1774, the Lyceum Library, made up mostly of book collections of abolished convents, was'founded, initiating so to say the era of publicly accessible libraries. Public libraries, established primarily in order to meet general needs of common rural as well as urban population, have their origin in the enlightenment movement of the late 18 th Century which resulted in the promotion of theological and other reading societies. In the mid-19 th Century, a network of 450 libraries with total stock of about 122.000 books, run by reading, educational and workers’ societies, was established by Slovenian Christian Social Union, making true the initiative first explicitly proclaimed by the Slovenian Society in 1948. In boroughs and towns the so-called public reading societies had been introduced since 1861; as a result as many as 54 reading societies were active by the end of the decade and some of them, in particular those in more developed localities, got eventually transformed into real public libraries. The second half of the 19 th Century saw also appearing of societies or libraries established primarily for workers. In the period between the two world wars the number of public libraries, mainly sponsored either by political parties or by local authorities and schools, increased considerably. Prior to 1940 there were thus already 850 libraries possessing total stock of 580.000 books. Municipal public libraries, however, were practically the only ones to be run according to professional standards as customary at the time. After World War II. public libraries were also officially recognized as a public Service; this status of theirs was explicitly confirmed by the first Slovenian Library Law of 1961. Parallel to public libraries, however, libraries also serving basically general reading needs were organized by trade unions in enterprises and institutions. Public libraries with collections and catalogues of bibliographic tools for local history research, called “study" libraries, were established in regional centres. In 1971, for ali enumerated types of libraries a network of public libraries was established in order to meet general readers’ needs with regard to education, information, cultural activity and entertainment. Library Law of 1982 stipulated modalities of their cooperation with other types of libraries with a view of establishing in this way a single library information system in Slovenia. Detailed standards for their management, activities and Services were endorsed in 1985. 35 Consultancy and information centre for puhlic libraries is with the National and University Library, Turjaška 1, 1000 Ljubljana, The State Center for Library Development, telephone +386 61 200-11-71 fax: +386 61 125-72-93, e-mail: silva.novljan@nuk.uni-lj.si and with the following library associations: - Union of Public Libraries - Section for Public Libraries of the Library association of Slovenia PUBLIC LIBRARIES L STRUCTURES OF THE PUBLIC LIBRARIES NETWORK 60 main libraries (8 legal deposit libraries) 230 branch libraries 576 mobile library Service locations (9 bookmobiles) and a few collections 102 sites not serviced 2. WORK CONDITIONS 2.1 EXPENDITURES (Financing by: local communities + Ministry of Culture) Average: 1995 SIT (12 USD) per inhabitant 2.2 FLOORSPACE Total: 53.105 m 2 Average: 26 m 2 per 1.000 inhabitants 2.3 BASIC STOCK Total: 6.753.274 (100%) Books, booklets: 6.159.079 (91%) Serials (volumes): 181.748 (3%) AV: 412.447 (6%) Average: 3.370 physical units per 1.000 inhabitants 2.4 ADDITIONS Total: 372.506 (100%) Books, booklets: 330.895 (89%) 36 Serials (voluines): 16.992 (4%) AV: 24.619 (7%) Average: 187 physical units per 1.000 inhabitants 22% fiction for children, 26% for adults; 53% non-fiction; 83% purchase; 9% deposit copies, 8% gifts 2.5 STAFF To tal: 786 (100%) Professional staff: 613 (78%) Technical and administrative: 173 (22%) Average: 0,3 professional staff per 1.000 inhabitants; 1 employee per 2.540 inhabitants 22.295 physical units loaned per professional member of staff. 2.6 LIBRARY AUTOMATION Shared cataloguing system - COBISS integrated library system: acquisitions, bibliographic control, circulation, OPAC, ISSN, ISBN database, CIP, central cataloguing (printed catalogue cards), national bibliography, statistics, local functions. Ali central libraries as well as nearly ali of their units already have access to shared catalogue and 58 main libraries and 16 of their branches have Internet. They use library automation for circulation, accessions, processing procedures, administrative work, bibliographies, compiling lists of novelties, CD-ROMs, OCLC and Internet. 3. USERS 3.1 MEMBERS Total: 441.968 (22% of total population) Children: 146.872 (40% of young inhabitants) Adults: 295.096 (18% of adult population) Average : 223 members per 1000 inhabitants 3.2 VISITORS Total: 6.153.186 Visitors - basic library Services: 5.738.920 Visitors - extended library activities: 414.266 Average: 3.102 visits per 1.000 inhabitants 3.3 CIRCULATION Total: 14.379.834 Items borrowed out of the library: 11.515.119 (55% fiction, 36% non-fiction, 2% serials, 7% non-book materials) 37 Items borrowed on site: 2.853.843 Interlibrary loans: 10.873 Average: 7.251 physical units per 1.000 inhabitants per year; 2.5 units per visitor 3.4. ACTIVITIES ORGANIZED BY LIBRARY Average: 3 activities per library per rveek; 45 visitor s per event Statistics 1997 PRILOGE 39 TABELA I: Organizacijske enote ©NUK 1998 40 TABELA II: Prostor ©NUK 1998 41 TABELA III: Odprtost, katalogi ©NUK 1998 42 TABELA IV: Zbirka knjižničnega gradiva ©NUK 1998 43 TABELA IV: Zbirka knjižničnega gradiva (nadaljevanje: neknjižno gradivo) ©NUK 1998 44 TABELA IV: Zbirka knjižničnega gradiva (nadaljevanje: neknj. gradivo II.) ©NUK 1998 45 TABELA V: Prirast knjižničnega gradiva ©NUK 1998 46 TABELA VI: Prirast naslovov knjižničnega gradiva ©NUK 1998 47 TABELA VII: Prirast po UDK ©NUK 1998 48 TABELA VII: Prirast po UDK (nadaljevanje) ©NUK 1998 49 TABELA V1H: Prirast po načinu nabave ©NUK 1998 50 TABELA IX: Odpis knjižničnega gradiva ©NUK 1998 TABELA X: Knjižnični delavci ©NUK 1998 52 TABELA X:Knjižnični delavci (nadaljevanje) ©NUK 1998 53 TABELA XI: Prihodki knjižnice ©NUK 1998 54 TABELA XII: Poraba sredstev ©NUK 1998 55 TABELA XIII: Članstvo ©NUK 1998 56 TABELA XIII: Članstvo (nadaljevanje: struktura odraslih članov) ©NUK 1998 57 TABELA XIII: Članstvo (nadaljevanje: struktura mladih članov) ©NUK 1998 58 TABELA XIV: Obiskovalci ©NUK 1998 59 TABELA XIV: Obiskovalci (nadaljevanje) ©NUK 1998 60 TABELA XV: Izposoja ©NUK 1998 61 TABELA XV: Izposoja (nadaljevanje) ©NUK 1998 62 TABELA XVI: Prireditve ©NUK 1998 63 LEGENDA OKRAJŠAV V TABELAH hibi. bibl. svet. delav. dohod, dos., doseg. for. knjiž. izobr ind./ št. izp. izposoj. izv. knj. gradivo knjiž. magn. z. manip. medknj. mi krof. ml. ml. čl. multim. n. neleposl. knj. grad. gradivo nezaposl. odd. pom. zbirk. preb. prem. sk. slov. št. del. štud. trak. tridim. v. knjiž. v. knjiž. ref. zaposl. = bibliobus (bibliobusnih) = bibliotekarski svetovalec = delavec (delavci) = dohodek = doseganje = formalno knjižničarsko izobraževanje = indeks / število = izpit = izposojevališče = izvod = knjižnično gradivo = knjižničar = magnetni zapisi = manipulant s = medknjižnična = mikrofilmske = mladina (mladih) = mladi člani = multimedijsko = naslov = neleposlovno knjižnično = nezaposleni = oddelek = pomična zbirka = prebivalec (prebivalci) = premična = skupaj = slovenski = število delavcev = študentje = trakovi = tridimenzionalno = višji knjižničar = višji knjižničar referent = zaposleni 64 VPRAŠALNIK 65 NARODNA [N UNIVERZITETNA KNJIŽNICA ENOTA ZA RAZVOJ KNJIŽNIČARSTVA PODATKI O POGOJIH DELA IN DELU SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE V LETU 1997 1. Uradno ime knjižnice 2. Naslov 3. Telefon_Fax _ Elektronska pošta (naslov)_ WWW vstopna stran (naslov)___ 4. Tip knjižnice (I-V)_ 5. Številčna oznaka (sigla) knjižnice 6. Odprtost za obiskovalce: a) Skupno število ur na teden_ b) Najdlje odprta knjižnica v občini (od - do)_ ponedeljek / petek___ sobota_ nedelja___; skupaj ur na teden__ c) Letno število ur odprtosti osrednje knjižnice in vseh izposojevališč__ 7. Vodja knjižnice (ime, priimek, akad. in strok, naziv):_ a) Strokovna izobrazba: bibliotekar Da n Ne □ b) Opravljen strokovni izpit iz knjižničarstva Da □ Ne □ c) Direktor ustanove (za nesamostojne knjižnice)_ 8. Je knjižnica samostojna? Da □ Ne □ 9. Knjižnični prostori in oprema (brez računalniške opreme) 66 9a. Računalniška oprema in njena uporaba 9.1. Računalniška strojna oprema - V osrednji knjižnici: Da n Ne □ - V enotah (krajevnih knjižnicah); število enot z opremo_ število enot brez nje_ 9.1.1. Število in vrsta računalniške strojne opreme 9.2. Računalniška komunikacijska oprema: Da □ Ne □ 9.2.1. Od tega internet: - V osrednji knjižnici: Da n Ne □ - V enotah (krajevnih knjižnicah); število enot z internetom_ število enot brez interneta_ 9.2.2. Način povezovanja: Klicna linija □ Najeta linija □ 9.3. Interna uporaba računalniške opreme: □ Izposoja □ Nabava □ Obdelava n Drugo (napišite)_ Infonnativno gradivo, ki ga knjižnica računalniško izdeluje (1997): □ Bibliografija □ Seznam novosti □ Drugo (napišite)_ 67 9.4. Računalniški podatkovni viri: 9.4.1. Vzajemni katalog (COBIB): Dostop do vzajemnega kataloga (VK): Da □ Ne n Aktivno članstvo: Da n Ne □ 9.4.1.1. Število vnešenih naslovov v VK (1997) Skupaj:__ Od tega: monografije_ članki_ neknjižno gradivo_ serijske publikacije 9.4.1.2. Število kopiranih naslovov iz VK (1997) Skupaj:_ Od tega: monografije_ članki_ neknjižno gradivo __ serijske publikacije 9.4.2. Lokalni katalog - število naslovov (skupno število 31.12.1997):_ % od skupne temeljne zaloge (ocena): __ Od tega: monografije_ članki_ neknjižno gradivo_ serijske publikacije_ - Lokalni katalog na lastnem računalniku: Da □ Ne □ Drugje n 9.4.3. Drugi računalniški podatkovni viri: - CD-ROM (lastni): naslovov:_izvodov: __ - Online dostopne zbirke (katere) ____ - Drugi podatkovni viri, npr. WWW (napišite)___ 9.5. Uporaba računalniških virov za poizvedovanje (1997): 9.5.1. Ali jih lahko uporabnik samostojno uporablja: Da □ Ne n 9.5.2. Skupno število naročenih računalniških poizvedb (vse informacije, razen podatkov o prisotnosti določenega vira v knjižnici): pisne: __ ustne:_ Od tega uporaba (število): - CD-ROM_ - Online dostopne zbirke__ - Drugi podatkovni viri, npr. WWW ____ - Število SDI profilov_, kolikokrat letno- 10. Katalogi (skupno število v vseh enotah oz. izposojevališčih) a) Listkovni (skupaj interni in za uporabnike) 68 b) Računalniški (število enot knjižnice, njenih izposojevališč, kjer je dosegljiv) 11. Ima knjižnica oddelek za mladino do 15. leta starosti? Da n Ne n 12. Število enot zaloge knjižnega gradiva 13. Število enot zaloge neknjižnega gradiva 31.12.1997 69 14 Skupaj zaloga enot knjižničnega gradiva 31. 12. 1997 (12+13) 14. a Od tega zaloga knjižničnega gradiva 15. Število prirasta naslovov in enot serijskih publikacij v letu 1997 16. Število prirasta naslovov in enot knjig in brošur v letu 1997 17. Skupaj število prirasta knjižnega gradiva (15+16) v letu 1997 Naslovov:_ Enot: - 18. Prirast naslovov in enot neknjižnega gradiva v letu 1997 70 19. Prirast enot knjižničnega gradiva po načinu nabave 1997 20. Prirast naslovov in enot knjižničnega gradiva po UDK v 1997 (15+16+18 skupaj) 21. Odpis enot knjižničnega gradiva v letu 1997 71 22. Število članov v letu 1997 23. Obiskovalci knjižnice v letu 1997 24. Število izposojenih enot knjižničnega gradiva 1997. Skupaj a+b: ' a) Izposoja na dom b) Izposoja v čitalnico oz. uporaba v čitalnici 72 c) Izposoja vsega knjižničnega gradiva po UDK in JEZIKU d) Od tega izposoja neknjižnega gradiva v letu 1997: 25. Kopije (izdelava foto in drugih oblik za knjižnico in uporabnike) a) Število fotokopij na papirju (enota je list) _ b) Druge oblike (število fizičnih enot)_ 26. Naročene informacije o gradivu in iz gradiva (brez računalniških poizvedb) 73 27. Samostojne publikacije, ki jih je izdala knjižnica (št. naslovov) _ Samostojne publikacije o knjižnici (št. naslovov, ne glede na izdajatelja) 28. Članstvo knjižnice*(v društvih, združenjih, zbornicah, ipd.) 29. Medknjižnična izposoja v letu 1997 30. Podatki o prireditvah, 1997 74 30. a Program izobraževanja (uvajanja) obiskovalcev v uporabo knjižnice: Da n Ne n Izvedeno število ur učenja 31. Knjižničarska dejavnost za italijansko in madžarsko narodnost v Sloveniji 1997 (glej navodilo) - število enot zaloge knjig v jeziku manjšine_ - število naslovov serijskih publikacij_ - število enot neknjižnega gradiva_ - število prebivalcev manjšine_ - posebna postavitev gradiva Da n Ne n - poslovanje v jeziku manjšine Da n Ne □ 32. Posebne zbirke knjižničnega gradiva Ime zbirke_ Opis zbirke 33. Delavci knjižnice, 1997 75 34. Prihodki knjižnice od 1.1. do 31.12.1997 (s sredstvi za investicije) 35. Odhodki 1997 a) nakup knjižničnega gradiva b) materialni stroški (brez investicij) _ c) bruto plače _ Skupaj (a-c): d) investicije (skupaj) _ Način zbiranja sredstev za investicije - namenska sredstva _ - iz lastne amortizacije _ - iz lastnih prihodkov _ Skupaj 31.12.1997 _ Poraba sredstev za investicije - gradnja _ - obnovitvena dela _ - vzdrževanje _ - oprema (stroji, pohištvo) _ - računalniška oprema _ 76 36. Občine na območju osrednje knjižnice Za pravilne podatke odgovarja: (podpis in žig) DODATEK 1. Knjižnične enote (izposojevališča; brez osrednje, upravne enote) 1.1. Krajevne knjižnice (stalna izposojevališča, enote), ki delujejo v sestavu osrednje knjižnice (naslov, kraj, odprto tedensko ur) Skupaj število krajevnih knjižnic: __, ur odprtosti na teden:_ 1.2 Izposojevališča kolekcije potujoče knjižnice kraj oz. ustanova • število kolekcij število knjižničnega gradiva in št. izposojevališč vseh kolekcij Skupaj število krajev:_ izposojevališč: kolekcij: knjižničnega gradiva: ur odprtosti na teden:__ 2. Bibliobusna postajališča (kraji, število postajališč, odprtosti) a) Na območju osrednje knjižnice: Skupaj število krajev_število postajališč število ur odprtosti na teden___• b) Lastni bibliobus: Da □ . Če ne, čigav __ 4. Bibliobusna postajališča zunaj območja osrednje knjižnice 78 Skupaj število krajev_, število postajališč število ur odprtosti na teden_. 5. Kraji, ki niso pokriti z izposojevališči (Standard: Vsaka osrednja knjižnica, ki deluje na določenem območju, mora organizirati mrežo stalnih izposojevališč v krajih z nad 1500 prebivalci, v večjih občinskih središčih oz. mestih po potrebi uvede dislocirane enote osrednje knjižnice. V manjših krajih, zaselkih, v delovnih organizacijah pa razvija različne oblike potujoče knjižnice ali organizira vzajemne knjižnice.) Skupaj:_ 6. Opombe Nova izposojevališča (knj., m", odprtost):_ - Nova dejavnost:_ - Osamosvojitev (odlok):_ - Preimenovanje (odlok):__ - Novo vodstvo:__ Ukinitev izposojevališča:_ - Povečan je, zmanjšanje območja (opišite): __ 7. Priloge (cenik, vodiči po knjižnici, program izobraževanja ipd.) 79 NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE VPRAŠALNIKA I. SPLOŠNA NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE: 1. Vprašalnik vrnite v predpisanem roku: do L marca 1998. 2. Vprašalnik mora biti opremljen z uradnim žigom in podpisom odgovorne osebe, ki prevzema odgovornost za pravilnost podatkov. 3. Vprašalnik mora biti izpolnjen čitljivo in z neizbrisnim pisalom. 4. Vse rubrike v vprašalniku morajo biti izpolnjene: • z besedo, obkroženim odgovorom ali z vnesenim številčnim podatkom od 0 naprej (npr. če nimate notnega gradiva, vpišite v okence številko 0), • s - (pomišljajerh), če podatkov ne zbirate (npr. če imate člane do 15. leta starosti, a ne zbirate podatke o njhovem številu, vpišete v okence -), • če je podatek vaša ocena, ga opremite z * (eno zvezdico), • če je podatek še po čem poseben, ga označite z ** (dvema zvezdicama), pod opombe pa pripišite pojasnilo in opremljene s prilogami, kjer se zahtevajo. 5. Pod pojmom mladinski, mladina vedno upoštevajte mladino do 15. leta starosti. 6. Nasvet: Pred odpošiljanjem preverite točnost podatkov, seštevkov, ujemanje podatkov v različnih rubrikah, kajti nepravilno izpolnjene podatke vam bomo vrnili. Prosimo vas, da nam pod opombe napišete razloge, zakaj določenih podatkov, po katerih vas sprašujemo že dlje časa, ne zbirate. Objektivne razloge bomo upoštevali, drugje bomo okrepili sodelovanje, ali pa morda celo spremeniti vprašanja. Poročajte nam tudi o novostih, posebnostih, npr. zaprtost knjižnice, novi prostori, nova prireditev ipd. II. NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE POSAMEZNIH VPRAŠANJ: 1. Navedite celotno uradno ime knjižnice, nesamostojne pa tudi ime zavoda, v sestavi katerega delujejo. 2. Navedite ulico, številko, poštno številko, kraj. 4. Navedite, v katero vrsto, tip knjižnice sodi vaša knjižnica glede na število 80 prebivalcev vašega območja, ki ga pokriva. 5. S i g 1 a: osebna številka knjižnice, kije pomembna za identifikacijo nahajališča knjižničnega gradiva (vzajemni katalog, medknjižnična izposoja). 6. Pri skupnem številu ur tedenske odprtosti (a) upoštevajte mrežo SIK, tako da seštejete odprtost osrednje knjižnice, enot, izposojevališča kolekcij, potujoče knjižnice. Posameznih oddelkov osrednje knjižnice ne seštevajte, če so v isti stavbi. Za izposojevališča, ki so odprta manj kot enkrat tedensko, dobite tedensko odprtost z delitvijo skupnega števila letne odprtosti s številom tednov. Pod točko (b) navedite samo podatke za knjižnico, ki je najdlje odprta in ne pozabite, da morate navesti tedenski umik odprtosti. 9. Pri navajanju površine upoštevamo le prostore, ki so namenjeni za knjižnične funkcije, ne pa npr. stranišča, stopnišča predprostor. Navedite število vseh sedežev, ki so stalno nameščeni v prostorih knjižnice za obiskovalce, ne pa sedežev, kijih namestite v prostor le za čas prireditve. Pri rubriki "število čitalnic" štejte le ločeno od izposoje oblikovane čitalniške prostore, ki imajo standardno čitalniško opremo (mize, stoli) za skupino obiskovalcev, ne pa posameznih sedežev med knjižnimi policami. Te prikažete pri rubriki "od tega čitalniških", če po opremi in prostoru, ki ga potrebujejo, ustrezajo standardom, sicer zabeležite število pod prvi del te rubrike "število stalnih sedežev". Napišite število vseh mehanografskih in tehničnih naprav, ki jih imate v knjižnici za interno uporabo in za obiskovalce, razen računalniške opreme. Pri navajanju števila telefonov upoštevajte število telefonskih številk. 9.5.2. Navedite število S Dl profilov, širših ali ožjih strokovnih področij, o katerih želijo biti uporabniki redno, periodično informirani. Navedite število izdelanih SD1 in kolikokrat letno je bil SDI izveden. 12. Vsako enoto štejemo samo enkrat. Enota za štetje je inventariziran dokument. Če vodite evidenco o rokopisih v knjižni obliki, magistrskih in diplomskih delih, vnesite podatke v rubriko "knjige in brošure". V rubriki "serijske publikacije" navedite število letnikov, kijih hranite, ste jih inventarizirali, ne pa naslovov, posameznih številk ipd. Prikažite stanje 1.1. in 31.12., da bomo z razliko dobili čisti prirast knjižnega gradiva. (Stanje 1. 1. 1996 + prirast 96 - odpis 96 = stanje 31. 12. 1996) Tu štejete tudi kopije, ki ste jih obdelali kot vsako drugo knjižnično gradivo in so postale del fonda, ki se upošteva tudi pri dotoku ter obratu. 15. Navedite število vseh enot, ne glede na način nabave, ki jih je prejela vaša knjižnica, tudi tiste, ki jih ob koncu leta niste uvrstili v temeljno zalogo. Vsak naslov štejte samo enkrat, ne glede na to, da se pojavlja v več enotah, izposojevališčih. Večkratno pojavljanje istega naslova prikažite pri enotah. Upoštevajte vse enote posameznega naslova, ne glede na nahajališče na območju in čas hranjenja; mora pa biti kompleten letnik. A = časopic, C = časnik, Z = ostalo (vrstne publikacije: magazin, almanah, koledar, zbornik; knjige, knjižne zbirke pa prištevamo k monografijam!) 81 17. Skupno število naslovov knjižnega gradiva je vsota skupnega števila naslovov vprašanj 1 5 in 16, enako velja za skupno število enot. 19. Skupno število enot se mora ujemati s seštevkom enot vprašanj 15+16+18 in ta seštevek je isti pri vprašanju 20. 20. Prikažite vse naslove in enote knjižničnega gradiva po UDK, kjer morata biti rubriki enaki vsoti iz vprašanj 15, 16 in 18. V "82 leposlovje za mladino" vpišite vse knjige za mladino z oznako C, P, M in L in slikanice s temi oznakami. 21. Prikažite število vseh odpisanih enot, tudi tistih, ki ste jih med letom prejeli, a jih niste inventarizirali oz. priključili k zalogi, so pa prikazani v rubrikah prirasta oz. dotoka. 22. Član je vsak uporabnik, ki je v obravnavanem letu vsaj enkrat obiskal knjižnico in potrdil članstvo. Če še ne morete prikazati strukture odraslih in mladine, navedite le skupno število s povezovalnim znakom. Pri "nezaposleni" navedite vojake, brezposelne, upokojence, gospodinje, nezaposlene...) 23. Štetje obiska: V rubriki "izposoja na dom" prikažemo obiskovalce, ki smo jih evidentirali zaradi izposoje in podaljšanja gradiva na dom. Če je član opravil postopek hkrati ali ločeno večkrat v istem dnevu, se šteje kot 1 obisovalec. Isto velja za izposojo gradiva v knjižnici, če jo beležite. V rubriki "obiskovalec za informacije" štejemo uporabnike naročenih informacij. Obiskovalec prireditve je posameznik, ki je obiskal prireditve v določenem dnevu. Če je obiskal več prireditev v istem dnevu, se šteje tolikokrat, kolikor prireditev je obiskal. Pod "drugo" štejemo samo obiskovalce knjižnice, ki si niso izposodili nobenega gradiva na dom ali v knjižnici. Njihov obisk je evidentiran zaradi rezervacije (priporočamo, da jo beležite in prikazujete tudi ločeno), zaradi vračila knjižničnega gradiva (če je vračilo opravljeno skupaj z izposojo ali podaljšanjem, se šteje obisk pri rubriki "izposoja na dom", ne tu), nenaročene informacije, odgovore v prisotnosti knjige, faktografski podatki brez iskanja ipd, sprememb osebnih podatkov ipd. tudi tu se šteje 1 obiskovalec v 1 dnevu ne glede na število postopkov v istem ali različnih časovnih intervalih istega dne. 24. Izposojo letnikov oz. posameznih številk periodičnih piblikacij na dom štejte kot izposojene enote pod neleposlovnim ali leposlovnim knjižnim gradivom. Pri štetju izposojenih enot upoštevajte tudi podaljšanja izposoje knjižničnega gradiva. Na željo knjižnic smo dodali prikaz izposoje posameznih vrst neknjižnega gradiva. Izposojo kolekcij, izposojo neknjižničnim ustanovam ne prikažete tu in tudi ne pri medknjižnični izposoji, ampak kot enkratno izposojo (kolekcijo) potujoče knjižnice v Dodatku. Medknjižnično izposojo ne prikazujete v tem vprašanju. 25. Kopije izdela knjižnica iz gradiva knjižnice oz. za potrebe knjižnice, za svoje uporabnike in za nadomeščanje originalnega dokumenta v medknjižnični izposoji. Ne štejemo kopij, ki jih narede uporabniki sami (npr. za žetone na kopirnih strojih knjižnice). Enota štetja je število listov pri kopijah na papirju, pri mikro oblikah pa število fizičnih enot. 26. Enota za merjenje naročenih informacij je odgovor na zastavljeno vprašanje ne glede na število pri tem uporabljenih virov; npr. 1 izpis SDI za 1 uporabnika, 1 seznam priporočilnih knjig za ure 82 pravljic, isti seznam za drugega uporabnika se šteje kot ista informacija, dana novemu uporabniku. Tako bo število informacij isto ali manjše od števila uporabnikov. Pri ustni informaciji pa je enota odgovor na zastavljeno (vsebinsko, tematsko) vprašanje. Tu pa ne štejemo informacij o. prisotnosti določenega gradiva v knjižnici niti števila uporabljenega gradiva. Tega prikažemo pri izposoji na dom oz. v knjižnici. 28. Tu napišete npr. članstvo v Zvezi SIK, Bralnem društvu Slovenije, Kalanovem skladu, v ZBDS, IRA, IBBY ipd. 30. Skupno število obiskovalcev prireditev prikažite tudi pri vprašanju 23. V tabeli prikažite tudi prireditve, ki jih je knjižnica organizirala zunaj lastnih prostorov. 31. Odgovorijo knjižnice, ki imajo na ozemlju svoje občine prebivalce italijanske ali madžarske narodnosti. To je le izvleček iz skupnega prikaza knjižnice. Drugi pa prečrtajo manjšino in napišejo marginalno skupino, za katero so oblikovali posebno zbirko. 33. Med delavce skupine a) prištevamo strokovne knjižničarske delavce po navodilih Republiškega zavoda za statistiko, vse, ki opravljajo dela, za katera je potrebna vsaj srednja stopnja knjižničarske izobrazbe. Dokumentaliste uvrstite stopnji izobrazbe ustrezno med knjižničarske strokovne delavce. Od skupnega števila teh delavcev navedite pod "Skupaj a" število delavcev, katerih strokovna izobrazba je pridobljena s študijem knjižničarstva na srednji, višji ali visoki šoli in podiplomskem študiju. Upravne, vodstvene in tehnične delavce uvrstite med strokovne le z odstotkom časa, ki ga uporabljajo za strokovno knjižničarsko delo. Manipulante prikažite v skupini b). Pod rubriko "delno zaposleni" navedite tudi volonterje. Pripravnikov, študentov, dijakov, ki opravljajo prakso, ne štejte tu; lastne pripravnike pa štejte k redno zaposlenim. V rubriki "delno zaposleni" prikažite dejansko število delavcev pod "številom delavcev", v razdelku "število zaposlenih po opravljenih urah" pa število delavcev, izračunano z enoto zaposlitve polnega letnega delovnega časa. Npr. če je 5 delavcev opravljalo delo skupaj 3715 ur, napišite izračun 1,78. 34. Pri prihodkih prikažite vsa sredstva, tudi investicijska, ki jih je imela knjižnica v enem letu, ter kdo jih je nakazal. Nesamostojne knjižnice prikažejo le lastni dohodek, ne pa npr. lastni dohodek celega zavoda. Del, ki gaje knjižnici za njeno rabo namenil matični zavod, se prikaže pri rubriki matični zavod. Enako velja za odhodke. 35. Prikažite porabo denarja, pri čemer pa investicije prikažemo ločeno in ne pod materialnimi stroški. Pri investicijah navedite tudi, kako ste zbrali denar, čeprav je vsota zajeta že pri 34. 36. Navedite zadnji podatek brez zaokroževanja. Dobite ga na svojih občinah ali pa na Zavodu R Slovenije za statistiko. Na prvem mestu navedite občino, kjer je sedež osrednje knjižnice. 83 DODATEK: Ne pozabite pripisati pripomb in priložiti prilog! 6. Opombe: 1. ) Povprečna cena 1 izv. kupljene knjige in povprečna cena 1 izv. knjižničnega gradiva v vaši knjižnici__ 2. ) Opis oz. vrsta prireditev pod Drugo iz vprašanja 30 po vašem izboru: 3.) Novo v knjižnici: (storitve, prostori....) 7. Priloge: 1.) Cenik Prospekt o knjižnici oz. Vodič 84 SEZNAM SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNIH KNJIŽNIC 85 SEZNAM SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNIH KNJIŽNIC V SLOVENIJI Zavod za kulturo, izobraževanje in šport LAVRIČEVA KNJIŽNICA Cesta IV. prekomorske brigade 1, 5270 Ajdovščina Vodja: Zdenka Žigon, tel.: 065/61-328, fax: 065/62-678 Odprtost: po-pe: 9-18; so: 8-12 Sigla: 565 KNJIŽNICA BREŽICE Trg izgnancev 12 b, 8250 Brežice Vodja: Tea Bemkoč, tel.: 0608/62-649, fax: 0608/62-539 Odprtost: po, sr, pe: 7-18.30; to, če: 7-15; so: (2. v mes.) 8-12 Sigla: 469 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg la, 3000 Celje Vodja: Janko Germadnik, tel.: 063/442-580, 442-625, fax: 063/443-350 Odprtost: po-pe: 8-19; so: 8-12 Sigla: 400 KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA Partizanska 9, 1380 Cerknica Vodja: Marija Hribar, tel.: 061/791-078, 793-781, fax: 061/793-781 Odprtost: po-pe: 8-19.30; so: 9-12 Sigla: 216 Zavod za izobraževanje in kulturo KNJIŽNICA Župančičeva 7, 8340 Črnomelj Vodja: Irena Muc, tel.: 068/51-364, fax: 068/53-238 Odprtost: po-pe: 9.30-13.30 in 15-19; so: 9-12 Sigla: 462 KNJIŽNICA DOMŽALE Ljubljanska 58, 1230 Domžale Vodja: Marjan Gujtman, tel.: 061/721-204, fax: 061/712-499 Odprtost: po-pe: 7-19; so: 8-12 Sigla: 217 Zveza kulturnih organizacij Dravograd KNJIŽNICA DRAVOGRAD Koroška cesta 47, 2370 Dravograd Vodja: Cvetka Čop, tel.: 0602/83-256 Odprtost: po,sr: 12-18; to, če, pe: 9-15 Sigla: 375 86 LU Zavod za izobraževanje odraslih in mladine OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA Trg svobode 4, 9250 Gornja Radgona Vodja: Katarina Rauter, tel.: 069/61-054, fax: 069/61-054 Odprtost: po-pe: 8-18 Sigla: 610 KNJIŽNICA GROSUPLJE Adamičeva 15, 1290 Grosuplje Vodja:Marija Samec, tel.: 061/771-439, fax: 061/763-273 Odprtost: po-pe: 9-19 Sigla: 219 Kulturno-rekreacijski center Hrastnik KNJIŽNICA Novi log 4, 1430 Hrastnik Vodja: Marija Vučetič, tel.: 0601/44-050 Odprtost: po, to, sr, pe: 11-19; če: 11-17 Sigla: 224 MESTNA KNJIŽNICA IN ČITALNICA IDRIJA Ul. Sv. Barbare 4-5, 5280 Idrija Vodja: Anica Božič, tel.: 065/71-050, fax: 065/73-026 Odprtost: po, pe, sr: 11-19; to, če: 7-14; so: 7-12 Sigla: 560 KNJIŽNICA “MAKSE SAMSA” Titov trg 2, 6250 Ilirska Bistrica Vodja: Damijana Logar, tel.: 067/81-088; fax: 067/81-088 Odprtost: po, sr, pe: 7-13, 15-18; to, če: 7-14; so: 8-12 Sigla: 533 MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oktobrske revolucije 1, 6310 Izola Vodja: Marina Hrs, tel.: 066/646-700, Fax: 066/67-531 Odprtost: po-pe: 8-13, 16-18.30; so: 9-12 Sigla: 523 OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice Vodja: Cvetka Tropenauer-Martinčič, tel.: 064/861-548 Odprtost: po-pe: 9-19; so: 8-12 Sigla: 274 MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, 1240 Kamnik Vodja: Breda Podbrežnik-Vukmir, tel.: 061/812-597, fax: 061/811-239 Odprtost: po, to, sre, pe: 9-19; če: 9-15; so: 8-11 Sigla: 177 87 KNJIŽNICA KOČEVJE Ljubljanska c. 6, 1330 Kočevje Vodja: Ema Štrumbelj, tel.: 061/855-670, fax: 061/851-936 Odprtost: po-pe: 9-19; so: 8-1 1 Sigla: 152 OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA Trg Brolo 1, 6000 Koper Vodja: Evgen Koštial, tel.: 066/272-408, 272-409, fax: 066/23-866 Odprtost: po-pe: 7-19; so: 7-12 Sigla: 500 OSREDNJA KNJIŽNICA OBČINE KRANJ Tavčarjeva ul. 41, 4000 Kranj Vodja: Anatol Štern, tel.: 064/222-031, fax: 064/224-446 Odprtost: po-pe: 9-19; sr: 10.30-19; so: 8-13 Sigla: 250 VALVASORJEVA KNJIŽNICA KRŠKO Cesta krških žrtev 26, 8270 Krško Vodja: Ida Merhar, tel.: 0608/21-277, fax: 0608/21-370 Odprtost: po, pe: 9-18; to-če: 9-14 in 16-18; so: (1. in 2. v mes.) 8-12 Sigla: 473 OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA LAŠKO Aškerčev trg 4, 3270 Laško Vodja: Metka Kovačič, tel.: 063/731-705, fax: 063/731-705 Odprtost: po, sr, pe: 8-14; to, če: 12-19 Sigla: 438 Ljudska univerza Lenart, MATIČNA KNJIŽNICA LENART Nikova ulica 9, 2230 Lenart v Slovenskih Goricah Vodja: Breda Zorko, tel.: 062/724-286, fax: 062/724-286 Odprtost: po-pe: 7-15; sr: 7-15; so: 8-12 Sigla: 369 KNJIŽNICA LENDAVA KONYVTARLENDVA Partizanska 10, 9220 Lendava Vodja: Žužana Žoldoš, tel.: 069/75-353, 77-403, fax: 069/75-353 Odprtost: po, pe: 7-18; to-če: 7-15; so: 8-12 Sigla: 614 Zavod za izobraževanje in kulturo MATIČNA KNJIŽNICA DR. SLAVKO GRUM LITIJA Parmova 9, 1270 Litija Vodja: Joža Ocepek, tel.: 061/883-102, fax: 061/881-153 Odprtost: po-pe: 10-19; to: 8-17 Sigla: 168 88 KNJIŽNICA BEŽIGRAD Vodovodna 3, 1000 Ljubljana Vodja: Marija Kobal, tel.: 061/322-955, 133-11-43, 131-61-07 fax: 061/133-11-43 Odprtost: po-pe: 8-19.30; so: 8-13 Sigla: 241 KNJIŽNICA OTONA ŽUPANČIČA Dvorni trg 2, 1000 Ljubljana Vodja: Damijana Hainz, tel.: 061/221-781, fax: 061/126-40-73 Odprtost: po-pe: 8-19.30; so: 8-13 Sigla: 90 KNJIŽNICA JOŽETA MAZOVCA V LJUBLJANI Zaloška c. 61, 1 1 10 Ljubljana Vodja: Janez Lah, tel.: 061/446-324, fax: 061/448-034 Odprtost: po-pe: 8-19.30; so: 8-13 Sigla: 86 KNJIŽNICA ŠIŠKA Celovška c. 161, 1000 Ljubljana Vodja: Silva Črnugelj, tel.: 061/159-38-42, fax: 553-165 Odprtost: po-pe: 7-19.30; so: 7-13 Sigla: 88 KNJIŽNICA “PREŽIHOV VORANC" LJUBLJANA-VIČ Tržaška 47 a, 1111 Ljubljana Vodja: Milena Pinter, tel.: 061/263-679, 123-12-24, fax: 061/263-679 Odprtost: po-pe: 8-19; so: 8-12 Sigla: 87 Zavod za kulturo in izobraževanje MATIČNA KNJIŽNICA LJUTOMER Glavni trg 2, 9240 Ljutomer Vodja: Dušan Šoštarič, tel.: 069/81-758, 84-236, fax: 069/81-758 Odprtost: po-pe: 8-16; so: 9-12 Sigla: 616 KNJIŽNICA LOGATEC Tržaška 44, 1370 Logatec Vodja: Alenka Furlan, tel.: 061/741-722, fax: 061/741-722 Odprtost: po, sr, pe: 9-19; to, če: 13-19; Sigla: 245 MARIBORSKA KNJIŽNICA Rotovški trg 2, 2000 Maribor Vodja: Dragica Turjak, tel.: 062/222-161,222-640, fax: 062/222-499 Odprtost: po-pe: 9-19; so: 8-12 Sigla: 304 LJUDSKA KNJIŽNICA Cesta bratstva in enotnosti 23, 8330 Metlika Vodja: Anica Kopinič, tel.: 068/58-370 Odprtost: po-pe: 11-17; so: 9-11 Sigla: 465 89 Zavod za kulturo KNJIŽNICA Hribemikova 1, 3330 Mozirje Vodja: Ana Lamut, tel.: 063/833-593 Odprtost: po-pe: 10-14 Sigla: 435 POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA p.o. Grajska ul. 2, 9000 Murska Sobota Vodja: Jože Vugrinec, tel.: 069/22-553, fax: 069/22-553 Odprtost: po-pe: 8-18; so: 8-12 Sigla: 600 GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA Kidričeva 20, 5000 Nova Gorica Vodja: Rajko Slokar, tel.: 065/22-498, 21-052 (študijski oddelek), fax: 065/321-688 Odprtost: po-pe: 7-19; so: 8-12 Sigla: 550 KNJIŽNICA MIRANA JARCA Rozmanova 26,28 8000 Novo mesto Vodja: Andreja Pleničar, tel.: 068/324-505, fax: 068/321-496 Odprtost: po-pe: 7-19; so: 7-13 Sigla: 450 KNJIŽNICA FRANCA KSAVRA MEŠKA ORMOŽ Kolodvorska 9, 2270 Ormož Vodja: Željka Nardin-Milovanovič, tel.: 062/700-509 Odprtost: po: 8-15; to, sr, če: 9-17; to, pe: 9-18 Sigla: 395 MESTNA KNJIŽNICA PIRAN Tartinijev trg 1, 6330 Piran Vodja: Oriana Košuta-Krmac, tel.: 066/73-870, fax: 066/746-420 Odprtost: po-pe: 8-12 in 14-19; so: 8-11 Sigla: 516 KNJIŽNICA BENA ZUPANČIČA Trg padlih borcev 5, 6230 Postojna Vodja: Marija Grmek, tel.: 067/21-052, 24-520, fax: 067/24-520 Odprtost: po-pe: 7.30-17.30; so: 7.30-11.30 Sigla: 530 KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ Minoritski trg 1, 2250 Ptuj Vodja: Lidija Majnik, tel.: 062/771-480, fax: 062/772-496 Odprtost: po-pe: 8-19; so: 8-12 Sigla: 360 KNJIŽNICA RADLJE OB DRAVI Koroška cesta 2, 2360 Radlje ob Dravi Vodja: Ivanka Kus, tel.: 0602/73-091 Odprtost: po, pe: 8-14; to, če: 8-14 in 16-18; sr: 8-16 Sigla: 372 90 KNJIŽNICA A.T. LINHARTA Gorenjska 27, 4240 Radovljica Vodja: Božena Kolman-Finžgar, tel.: 064/714-534, 714-579, fax: 064/715-840 Odprtost: po-pe: 8-19; če: 10-19; so: 8-12 Sigla: 272 KOROŠKA OSREDNJA KNJIŽNICA DR. FRANCA SUŠNIKA Na gradu 1, 2390 Ravne na Koroškem Vodja: Majda Kotnik-Verčko, tek: 0602/22-294, 21-467, fax: 0602/22-294 Odprtost: po, to, sr, pe: 7-18.30; če: 7-12; so: 7-12.30 Sigla: 350 Javni zavod Miklova hiša KNJIŽNICA MIKLOVA HIŠA Šeškova 17, 1310 Ribnica Vodja: Vesna Poštrak, tek: 061/861-938 Odprtost: po-pe: 10-18; sr: zaprto; so: 9-12 Sigla: 154 Zveza kulturnih organizacij Sevnica OBČINSKA KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10, 8290 Sevnica Vodja: Ida Tušar, tek: 0608/81-304 Odprtost: po: 8-14; to: 8-12; če: 8-12; pe: 13-17 Sigla: 480 KOSOVELOVA KNJIŽNICA Mirka Pirca 1, 6210 Sežana Vodja: Lučka Čehovin, tek: 067/73-478, fax: 067/73-478 Odprtost: po-pe: 7-18; so: 8-13 Sigla: 531 KNJIŽNICA JOSIPA VOŠNJAKA SLOVENSKA BISTRICA Trg svobode 16, 2310 Slovenska Bistrica Vodja: Anica Korošec, tek: 062/810-565, 815-370, fax: 062/810-565 Odprtost: po, sr, pe: 7.30-18.30; to, če: 7.30-18.30 Sigla: 379 KNJIŽNICA KSAVERJA MEŠKA Ronkova 4, 2380 Slovenj Gradec Vodja: Alenka Valtl, tek: 0602/508-000, fax: 0602/508-000 Odprtost: po-pe: 7.30-18 Sigla: 359 Svetovalnoizobraževalni center KNJIŽNICA Mestni trg 4, 3210 Slovenske Konjice Vodja: Branka Janžič, tek: 063/755-015, fax: 063/755-782 Odprtost: po-pe: 9-17 Sigla: 425 91 KNJIŽNICA ŠENTJUR Dušana Kvedra 16, 3230 Šentjur pri Celju Vodja: Tatjana Cmok, tel.: 063/741-277 Odprtost: po, pe: 7-10 in 11-19; sr: 7-10 in 11-17 Sigla: 428 KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA Šolska 6, 4220 Škofja Loka Vodja: Marija Lebar, tel.: 064/620-200, fax: 064/620-638 Odprtost: po-pe: 8-19 Sigla: 280 Ljudska univerza OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA Aškerčev trg 20, 3240 Šmarje pri Jelšah Vodja: Jože Čakš, tel.: 063/821-352, fax: 063/821-352 Odprtost: po, pe: 12-18; to, če: 8-14; sr: 8-18 Sigla: 418 KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Tumov drevored 6, 5220 Tolmin Vodja: Vilijem Leban, tel.: 065/81-048, 83-214, fax: 065/83-213 Odprtost: po, sr, pe: 7.30-19; to, če: 7.30-15 Sigla: 570 KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA Ul. L junija 19, 1420Trbovlje Vodja: Aleksandra Nagode, tel.: 0601/21-748; fax: 0601/21-748 Odprtost: po-pe: 9-19; so: 8-12 Sigla: 242 Center za izobraževanje in kulturo KNJIŽNICA PAVLA GOLIE Kidričeva 2, 8210 Trebnje Vodja: Darinka Tomplak, tel.: 068/44-104, fax: 068/44-183 Odprtost: po-pe: 7-18; so (2. v mes.): 8-12 Sigla: 468 Zavod za kulturo in izobraževanje enota KNJIŽNICA DR. TONETA PRETNARJA Balos 4, 4290 Tržič V.d. vodja: Marija Maršič, tel.: 064/53-178, fax: 064/55-333 Odprtost: po-pe: 9-18 Sigla: 296 Kulturni center “Ivan Napotnik" KNJIŽNICA Titov trg 5, 3320 Velenje Vodja: Lado Planko, tel.: 063/853-265, 852-938, fax: 063/862-094 Odprtost: po-pe: 8-19; so: 8-12 Sigla: 420 92 CANKARJEVA KNJIŽNICA Tržaška 9b, 1360 Vrhnika Vodja: Ivanka Voljč, tel.: 061/753-1 14, 753-714, fax: 061/753-833 Odprtost: po-pe: 9-19; so: 8-12 Sigla: 225 Kulturni center - Delavski dom KNJIŽNICA ZAGORJE Cesta 9. avgusta 1, 1410 Zagorje ob Savi Vodja: Milena Garantini, tel.: 0601/61-281 Odprtost: po-pe: 9-18.30; so: 8-11 Sigla: 226 Zavod za kulturo Žalec OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC Aškerčeva 9a, 3310 Žalec Vodja: Irena Štusej, tel.: 063/715-123, fax: 063/715-517 Odprtost: po, sr, pe: 7-18; to, če: 7-14 Sigla: 434 Op.: seznam knjižnic je urejen po abecedi krajev. September, 1999. 93