Uredništvo in upravništvo : Maribor, Koroška ulice 5. „STRAŽA“ uhaja v poodeljek, sredo io petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold Telefon št. H S. naročnina listu: Celo leto ...... 12 K Pol leta ...... 6 K četrt leta.......... 3 K Mesečno . . . . 1 k Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 k. Inserati ali oznanita se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Èt. 24. Maribor, dne 28 februarja 1913. Letnik V. Dokument. V roke nam je prišlo pismo, M pravi dokument za neoclkritosrčnost in nepoštenost, s katero skušajo izvesti Nemci svoje narodno-osviajadne namene in cilje. Županski farad na Pesnici je dobil od schul ver einske podružnice „Ottokar Kernstock“ ■ na Dunaju sledeče pismo, ki ga priobčujemo deloma ekscerptu, deloma doslovno: Slavno županstvo! V resnem 'času na5 nam bo dovoljeno spregovoriti besedo na zbor nemških mož. Budilni klic naj bo, predno napoči čas največje nadloge. Na jugu naše zelene Štajerske, v blagoslovljenih goricah, se bori mal kraj za svoj nemški značaj. Sto nemš-• kih družin se bori za posest podedovane grude, za sveto rodno žemljo pradedov, da bi jo ohranili, da bi prihodnji rod ne Ibil odtujen svojemu narodu. jJunaško se je bojevala ta mala četa proti navaljujoči se slovanski premoči, z vso .vstrajnostjo, s katero visi Nemec na svoji grudi, se je borila. Toda kako dolgo bo ta neenak boj še trajal?“ Nato zatrjuje pismo, da se ta kraj — mišljena' je Pesnica — navalu Slovanov, ki se poslužujejo vseh sredstev, ne bo dal več. dolgo ohraniti v nemških rokah;. Pismo napravi iz „Pößnitz“ in ;„Pößnitzhofen“ dva kraja — ;(za poznavanje meje se ti nemški osvajalci ne brigajo ravno preveč. 'Op. ured.) — in (dokazuje, kaka grozna nevarnost preti kraju Pößnitz, kajti Pößnitzhofen je že padel v slovenske roke. „Toda ta nemški kraj (Pößnitz) ne sme pasti! Mi moramo našim ogroženim bratom hiteti na pomoč. Naši nasprotniki se ne smejo smejati čez nemško needinost. Kakor en mož se hočemo postaviti vsi za ogroženi kraj. Nemško šolo hočemo zgraditi, trdnjavo nemškega značaja, nemškega duha, ki naj bo branik njegove narodnosti, varna straža proti slovanskemu navalu.“ (Nato pove pismo, da se hoče ustanoviti šolo pod 'Ojttokar Kernstocko-vim imenom in na dan njegove petifašestdeset-letnice, ki bo v juliju t. L, naj tse položi temeljni kamen. Po tem dolgem, pripravljalnem PODLISTEK. ,,0 Zillertal“. Potopisni spomini. Spisal A. Cilenšek. (Dalje.) Brez pomisleka se spustiva na ledenik; stopinje prejšnjih turistov naju rešijo mučne skrbi, ogibati se skritih razpok, katerih šteje Gliederlerner ne baš malo. Sicer takšne stopinje nikakor še niso porok varne hoje čez ledenik; dostikrat se nenadoma udero pod teboj in lahko treščiš v globoko poč; toda vsak Človek je vsaj nekoliko / lahksmiselnosti vdan, tako se pač tudi turist tolaži z aksiomom: češ, držalo je preje, držalo bo še tudi zdaj.; Bogme! bi vskliknil Hrvat, presneto goljufivo načelo, kojega žrtev sem skoraj postal prejšnje leto na Rieserfernerju,, ko smo se vračali z Joškom in Jankotom iz Hochgalla v Kaselsko kočo. Brezskrbno smo korakali po izhojeni sledi ter se prav živahno razgovarjali o ravnokar prestanih nevarnostih, — rsk! in že sem tičal do ram v Skriti poči. Ako bine bil v trenutku položil cepina počez, bil bi brezdvom-no izginil iz površja v neznano globočino. S pomočjo tovarišev sem se previdno izkopal iz razpoke, — vzemši s seboj spomin v obliki močno odrgnjene kože pod desnim kolenom. Za obliže mi je pa pošteno plačala dunajska družba zoper telesne nezgode — 60 kron. Da se obvarujeva takega pohoda „ad inferos“, sva se z Jankotom navezala na vrv ter , pazila naj to, da je bila vedno dovolj napeta med nama. Ako se v tem slučaju vdere pod teboj, obdrži te tovariš, da ne telebiš pregloboko; seveda) je mnogo bolje, ako te držita dva; toda tretjega to pot nisva imela. Ker je od škrbine navzdol precej strmo, sva se tu pa tam fletno, dričala po zmrzlem zelenem snegu ; tako sva v -kratkem času došla na dno ledenika. A tukaj zapaziva sled, katero sta napravila poprejšnji dan oni čmerno-veseli turist in njegov vodnik, ki sta uvodu pride bistvo dolgega pisanja: društvo zahteva od islavnega županstva prispevek 20 K za omenjeno šolo na Pesnici in zagotavlja, da prošnja gotovo ne bo ostala neuslišana, ker apelirali so na nemške može. Tako pismo. Naj nam bo dovoljeno, podati nekoliko komentarja. Prvič: nemška drznost in neod-kritosrčnost je brezmejna. Vsakdo, iki je imel le nekoliko prilike spoznati razmere na naši severni meji, se bo lomil od smeha, ko ho slišal,,, da prebivajo v jSlovenskih goricah, na Pesnici in še severnejše v St. liju Nemci kot domačini, da je ta zemlja nemška. Nikdar in nikoli! Avtohtono, stoletja in stoletja tukaj živeče ljudstvo je slovensko in nemški niti ne zna. Ce je mogoče .sedaj kje kak Nemec, je naseljenec, tujec ali pa neznačajen odpadnik. Pristnega Nemca med /domačim ljudstvom ne najdete, če ga i-ščete z lučjo pri belem dnevu. Schulvereinovo pismo pa govori o sto nemških družinah, ki prebivajo na podedovani zemlji. Za poč’t!> (Ce hočeš spoznati, kako se slepi javnost, kako se z neresnico vstvarja napačno javno mnenje, pridi se „les učit.“ Drugič: Schulvereinsko Ipismo jasno kaže, kako je Nemcem samo za hujskanje in vzbujanje narodnih strasti. Z že zgoraj označeno drznostjo trdijo, da je Pesnica nemška, da je tam starodavna nemška zemlja, a par vrst niže pokažejo svoje popolno nepoznanje razmer in krajev. Saj vendar s tako 0-trocjo naivnostjo, ki vzbuja po eni strani pomiloven nasmeh, po drugi pa najostrejšo obsodbo, razlagajo, da sta Pößnitz in Pößnitzihofen dva različna kraja. Se tega ne vedo, za kaj se jv resnici gre, a predrzni so vendar dovolj, da trdijo, da je zemlja, o kateri ne vedo niti |kje je, nemška, da ječi tam sto družin pod slovenskim prodiranjem. Človeku se mora zagabiti talka frivolna igra z najsvetejšimi čustvi posameznika, kakor tudi naroda. Tretjič: Najostrejšo obsodbo zasluži Kernstock, ki takemu početju posoduje svoje ime. Kernstock je rojen Mariborčan, njemu morajo biti j (kolikor toliko znane naše okoliške razmere. Ce on vse eno dopušča, da se njegovo ime na tak nedostojen faačin izrablja v narodno-napadalne namene, to gotovo ni v skladu z njegovim duhovniškimi stanom. Mislimo, faa tudi nemški katoliški duhovniki ne smejo nikdar po- hotela kar naravnost splezati na Hoehfeilerja, a sta morala radi burje nastopiti rakovo pot. Hkrati obstojiva ter željno zreva navzgor, kjer so se oblaki podili nad ledenim orjakom. „Smentana nahrbtnika“, zagodrnja (Janko zdaj, „najrajše bi šel človek kar naravnost; tako bi še le lahko vjela kaj razgleda na tem preklicanem vrhu; toda nositi toliko težo in se pri tem Še grizti v kolena, ni baš prijetno.“ Ker mu drage volje pritrdim, se okreneva v pravokotu na levo ter hitiva po malo napetem ledeniku navzdol v smeri dolgih drogov, ki kažejo pot do Dunajske koče. Zapustivši ledenik prekoračiva veliko krajno grobljo ter dospeva ob strmih skalah zahodnega Hochfeilerjevega grebena ob četrt na osem do omenjene koče (2665 m). Dunajsko kočo so postavili leta 1881 ter služi samo za prenočevanje. Seveda smeš tudi ob belem dnevu vstopiti, ako imaš — ključ. /Tako srečna pa midva nisva bila; zato sva se utaborila na zahodni strani tik koče, kjer je bilo nekoliko bolj za vetrom. Nahrbtnika zavarujeva pred morebitnimi; bralci — rogatimi in nerogatimi — s samnitimi ploščami, nabaševa v žepe nekaj prigrizka ter se takoj odpraviva naprej. Ker je prejšnje dni hudo snežilo, bil je zahodni greben, čez katerega vodi sicer nadelana stezica, pokrit z debelim, trdim snegom. Moje nove ostrozobate podkvice so se izborno obnesle na strmem grebenu; prav lahko sem korakal ter se na tihoma muzal tovarišu, ki je /vsak' čas hotel poljubljati ledeno odejo. Slednjič mu mine vsa potrpežljivost ; ustavi se ob skali, štrleči iz snega, razveže dereze, koje je nosil doslej na rami, ter jame s prav kislim obrazom oboroževati podplate z ledenomrzlim železjem. No — sedaj pa je šlo, kakor bi pihnil. Menda se je hotel osvetiti nad mojimi podkvicami — sajmu ne pravimo zastonj „hudomušni“ Janko. Le s težavo zabiti na nauke katoliške cerkve, ki temelje na snaj-višji pravici in resnici. Delo pa, ki ga vrše Nemci pod Kernstockovo patronanco ni me pravično, ne pošteno. Ce reasumiramo: Schulvereinovo pismo je dokument brezobzirnosti, s katero hočejo Nemci brez ozira na sredstva uničiti naš obstoj. Za nas pomen-ja glasen klic:' na okope! Kakor pri Nemcih vsi, tudi taki, ki nimajo ne duha ne sluha o naši narodni meji, podžigajo osvajalni boj in krepe njegove vrste, tako unoramo tudi mi strniti vse sile in silice, da se obdržimo. Ne delajmo sicer kakor nasprotniki, ampak delajmo vstrajno in pošteno! Recimo še eno. Somišljenik iz brežiškega okraja nam piše: Dobil sem v roke knjižico „(Slovenci v deželnem gospodarstvu vojvodine Štajerske“, ki vsebuje govor deželnega poslanca dr. Kukovca, katerega je govoril tv Župelevcu, V tej brošuri hoče liberalni generali povedati in dokazati, da je obstrukcija v dež. zboru neutemeljena in sicer to deloma na podlagi dr. Benkovičeve brošure. Priznam odkrito, da dr. Benkovičeve brošure nisem bral in samo vem, /da je izdal neko brošuro o deželnem gospodarstvu na Štajerskem, toda vse eno moram dati dr. Kukovcu nekoliko odgovora. Na strani 4 omenjene brošure piše dr. Kukovec: „. . . da so v bistvu pritožbe dr. Iv. Benkoviča seveda utemeljene. Vsak Slovenec na Štajerskem ve, da so krivice nemške večine nasproti Slovencem neznosne,.naravnost .‘nepopisne.“ — Ali ni s tem že obstrukcija utemeljena? Ali ne vidi dr. Kukovec tukaj svoje nedoslednosti, katero očita na strani 19 svoje brošure dr. Benkoviču? Nadalje piše dr. Kukovec na strani 3 svoje brošure: „Skozi 3 leta pa ni izvedela slovenska javnost, s čim klerikalno /vodstvo ljudstvu jamči, da nam bo obstrukcija kaj pomagala in katere zahteve, ki so za ljudstva življenjskega pomena, voditelji stavijo v Gradcu kot pogoj, da se delovanje štajerskega deželnega “izbora pripusti. Na naša vprašanja, zakaj tega vsaj svojim volilcem ne razodenejo, če že nam nočejo, so (nam odgovarjali, da so pristaši klerikalcev tako brezpogojno zaupljivi nasproti voditeljem . . .“ Od kod se sem ga dohajal. Večkrat sem ga moral opomniti, da kri ni voda. „ Janko, pomisli vendarle, da sem za dobrih 7 let starejši od tebe“, vpijem zopet enkrat za njim, akoravno mi je vedno silneji veter kar pobiral sapo. Toda ta hudomušna mrcina se niti za trenutek ni ozrla. „ Janko-o-o-o ! Janko-o-o-o! “ vnovič zakričim in sopiham za njim. Sedaj konečno obstoji ter me smehljaje (čaka. „Kaj pa hočeš, Lojze?“ čisto nedolžno povprašuje. „Kaj hočem? Hočem, da ne pozabiš, da nosijo moje noge mali sodček, tvoje pa samo suho tresko!“ „Prav, prav“, se naglo odreže, „na vrhu Hoch-feilerjevim boš ti točil, jaz bom pa kuril in preganjal mraz!“ Dovtipen odgovor mi je takoj pregnal vso jezo in začela sva se prav od srca smejati. Toda vedno rastoča burja hitro prežene ves smeh, a tudi hudourne oblake, ki so doslej pokrivali največje vrhove nad nama; solnee se je kar blišča-lo na ledenikih, ki se razprostirajo pod Hochfeiler-jem. Že sva se tolažila s sladko nado, da se bova lahko ponašala s krasnim, a toli redkim razgledom na Hochfeilerju. „Doch mit des Geschickes Mächten Ist kein ew’ger Bund zu flechten, Und das Schicksal schreitet schnell!“ To bridko resnico sva le prekmalu spoznala. Naenkrat se je začelo čudno temniti krog naju, ledeni piš od juga sem je postajal vedno silneji ter je pridno mašil ušesa in nos z ledenimi kristali, a tudi stare stopinje v zelenem snegu, ki so nama doslej kazale smer. Začel se je prav peklenski ples okoli naju. Z mrzlično hitrico plezava po strmem ledenem grebenu naprej; krčevito zasajava cepina v ledeno odejo, da naju vihar ne odnese. je neki dr. Kukovcu zablisnilo, da piše tako politično budalost? Pristaši Slovenske kmečke zveze dobro vedo, kakor jaz, katere zahteve stavijo njihovi poslanci v Gradcu in navedem le nekaAere: (brezobrestna posojila za vinograde, uravnavo rek, kakor so: Drava, Sava, Sotla, Pesnica itd., zidanje meščanskih šol za Slovence, ureditev ljudskega šolstva itd. ! Le po resnici! Te besede Palackega tudi navaja dr. Kukovec v svoji brošuri. Ali je pa to tudi po resnici, ko piše na strani 17 svoje brošure: . . še danes sem mnenja, da dr. Benkovič nikdar niti želel ni rednega poslovanja deželnega zbora?“' — In dalje: „. . . . na nekaterih mestih vzbuja naravnost mnenje, da dr. Benkovič prav nič ne misli na blagor slovenskega ljudstva pri svojih političnih korasih.“ — Tako govoriti more le liberalec, ki se ne drži Pa-lackijevega nauka. Cisto po resnici pa je storil dr-Benkovič že mnogo za slovensko ljudstvo, čeprav jaz vsega ne vem. (Sicer pa, če je dr. Benkovič povzročitelj obstrukcije, ali ima samo on glavo izmed dvanajstih poslancev, drugih enajst je pa brez glave? Ali drugi le ito storijo, kar dr. Benkovič hoče? Dr. Kukovec si pač hoče pripravljati pot do mandata, a to ne po resnici in na nelep način! Cizi Franc, Videm. Socialna demokracija in vera« Kakor znano, stoji socijalna demokracija na stališču materijalističnega svetovnega naziranja in je tedaj, ker „znanstveni“ socijalizem z materijalizmom, to je z zanikanjem Boga in duha, stoji in pade, zaprisežena sovražnica krščanstva. Hinavski stavek: „Vera je zasebna reč“, je dobrodošlo slepilo za one, ki bi sicer radi postali socijalni demokratje, a bi še vendar radi obdržali nekaj vere. In vendar je jasno kot beli dan, da nobeden katoličan ne more biti socijalni demokrat, kajti socijalni demokrat mora vsled materijalističnega zgodovinskega naziranja zavreči vero v vsegamogočnega Boga, on sme smatrati Kristusa k večjem le za kakega revolucijonarnega delavca, a ne sme več verovati v nobeno večnost in tudi ne v neumrljivost duše. To potrjuje *v Gradcu izhajajoči socijaldemokratični list „Arbeiterwille“, ki je prinesel v številki 35 z dne 5. t. m. v podlistku članek z napisom: „Kaj je duša?“ in ki ima za delavca pripravljeno sledeče tolažilo v vseh nadlogah vsakdanjega življenja: „Duša je funkcija živčevja, spojena edino in samo z njegovim živim delovanjem ter ni nikjer dokazana in mine s smrtjo organizma; ni tedaj neumr-joča, ampak je minljiva. Ona je le zgolj tvorba minljivih kombinacij gotovih snovi.“ V resnici nadepoln je ta evangelij Ikot krepilo za trudapolno in obloženo človeštvo! Sedaj torej razumemo vprašanje dunajskega socijalno-demokratične-ga lista „Arbeiter-Zeitung“ : „Ali še zamoremo biti kristjani?“ Po socijalnodemokratičnem podrem nazi-ranju ni tedaj človek nič več, kakor kakšna civilizirana opica. Ce bi ga kedaj .zadela težka nesreča, mu ne preostaja nič drugega, kakor da si požene krogljo v glavo. Kajti, kjer ni več nobene misli na Boga, je v človeškem življenju ravno tako, kakor če je v naravi zatonilo solnce in je legel nad naravo teman mrk ter ni nobene zvezdice upanja več. Ce u-grabiš človeku vero in upanje na posmrtno življenje duše, ga oropaš njegove najmočnejše opore in moči, ki jo ima v boju za življenje. Debele volnate rokavice le malo zadržujejo neznosni mraz, ki se polaščeva otrplih prstov. Zdaj pa zdaj je treba postajati, se dobro zasidrati s cepinom ter ravnokar prosto roko, vso trdo od mraza, ogreti pod toplo suknjo na prsih. Goste črne megle nama branijo videti drug drugega; klicati bi pa itak nič ne pomagalo v groznem tem trušču. Z veliko težavo si še z robcem privezom že z vrvico pritrjeni klobuk, ki mi ga je hotel vihar kar šiloma odnesti. Naenkrat mi šine v glavo strašna msel: „Kaj, če je pobrala burja tovariša, ter ga treščila na Sehlegeiskees! ? Lahek je kot treska; še ti sam se komaj vzdržuješ na grebenu, ako ravno imaš precej nad krojaško težo!“ Ta misel me kar podi kvišku. Na malem se-delcu zagledam še v megli majhnd Hochfe^lersko kočo, pokrito z ledom in snegom. • Pospešim korake ter hočem vstopiti skozi na pol odprte duri; toda nasproti mi štrle ledene sveče in veliki kup snega, ki polnijo majhno zavetišče. Zavijem okoli vogla — in zagledam za kočo — čudno, snežnobelo postavo; vsa je pokrita z ledenimi kristali; izpod klobuka pa veselo semtertja bingljajo male svečke; zakaj vsa postava je trepetala že kakor šiba na vodi. „Aha, Janko, vidim, da že marljivo kuriš svojo tresko“, ga malo podražim. „Le kar hitro postavi poleg nje svoj sodček, da se malo bolj ogrejeva“, se mi dobrovoljno odreže nazaj. Toda toli zaželjene toplote le ni bilo; zato sva jo raiši mahnila kar naprej. Komur je to jasno in še vkljub temu vstraja pri socijalnodemokratični „kulturni stranki“, si pač v resnici zasluži ono „srečo“, ki ga tamkaj čaka. Med vojno in mirom. Ugodno mirovno razpoloženje zadnjih dni traja nepretrgoma dalje. Politično obnebje kar odmeva u-branih (mirovnih akordov. Izginila je vsa srborita bojaželjnost, rožljanje s sabljami je prenehalo in vsepovsod se slišijo samo besede miroljubnosti. Na Balkanu stojimo tik pred novimi jmirovjnimi pogajanji, ali smo pravzaprav, kakor pravijo druga poročila, že med pogajanji. Nevarnost vojske med nami in Rusijo je tudi ponehala, radi albanskih meja smo se sporazumeli in stojimo tik (pred demobilizacijo. Kakor že zadnjič, pravimo tudi danes: Bog daj, da bi bila vsa ta poročila resnična!, iželja po miru 'in potreba miru, da se obvarujemo gospodarske katastrofe, je tako velika in splošna, da 'se je nikakor ne sme prezreti in bo človeštvo merodajnim krogom gotovo iskreno hvaležno, če se mu odvali kamen neprestane nevarnosti. Kakor se zdi skoro nemogoče, vendar se v (resnici še najdejo ljudje, ki jim to mirovno razpoloženje ne prija. Z naravnost (frivolno drznostjo se igrajo z ognjem in iz povsem nerazumljivih vzrokov hočejo pahniti državo v grozote krvoprelitja. Človeku se zdi skoro neverjetno, da bi mogli ljudje, (ki jim je le nekoliko pri srcu splošni blagor in niso patologično v-darjeni, spravljati v nevarnost |vprašanje miru, kot to delajo gotovi krogi. Poslušajte ! Kakor smo že zadnjič poročali, se je. izrazil ministrski predsednik grof Stiirgkh napram neki severočeški 'deputaciji, da je utemeljeno upanje, da bo splošna politična (napetost skoraj popustila. Podal je Stiirgkh to izjavo, kakor se je pozneje izvedelo, po telefoničnem pogovoru,,, ki ga je imel z Berchtoldom in je izjavo prebral iz nekega papirja. Bilo je tedaj (očividno najkompetentnej-še naziranje, ki je prišlo po grofu Stiirgkhu v javnost in je tudi kot tako učinkovalo. (Lahko si pa mislite začudenje, ko drugi dan oficijozni „Fremdenblatt“ prinese Članek, v katerem skuša Stürgkhovo poročilo ovreči s tem, da zatrjuje, da sporne točke med nami in Rusijo še niso poravjnasne, da je tedaj Stürgkhovo upanje prezgodnje. Ravno tako je vplivalo tudi skrajno neprijetno in razburljivo, da je vojno ministrstvo takoj dementiralo „Reichsposto“, ki je po baje najboljšem viru poučena poročala, da se bo v prihodnjih dneh na naši in na ruski strani pričelo z demobilizacijo. „Reichsposta“ sicer še vzdržuje svoja poročila in v svoji včerajšnji (dne 27. svečana) številki naznanja, da bo izšlo najbrže še do konca tega tedna oficijelno sporočilo o sporazumni demobilizaciji na avstrijsko-ruski meji, kajti principijelna odločitev je že padla v avdijenci, katero je imel ruski zunanji minister 'Sasonov v sredo, 'dne 26. t. m. pri cariu. Vse eno se pa zdi, da so na važnih mestih naše politike ljudje, ki jim je miren razvoj kritične situacije neprijeten in mečejo za to vsem miroljubnim stremljenjem polena pod noge. Poročila, da vlada med grofom Berchtoldom, odgovornim voditeljem naše zunanje politike, in neodgovornem voditelje^ c. kr. presbiroa nesporazumlj,enje, so po teh dogodkih potrjena. Ce je to v korist državi in če na ta način ne izpodkbpujemo sami sebi svoj ugled v javnosti, je drugo vprašanje. Umevno je tudi, da »nora tako postopanje vzbuditi v naših parlamentarnih krogih največjo nevoljo in ogorčenje. Kam tudi pridemo. če bi! smeli takorekoč oficijelne izjave odgovornih ministrov oficijozni listi na tak način desavoui-rati, kakor se je to zgodilo ,v -Stürgkhovem slučaju. Bila sva sicer tik pod vrhom, a bilo je še treba zmagati najopasnejši del smelega velikana Hoch-feilerja. Per aspera ad astra! Hm! Ad astra? Snežni orkan in črna megla nista obetala kaj takšnega. Previdno sva stopala tik za drugim v stopnice, vsekane v silno strmo in ostro ledeno rez, katero so obrobljale večje in manjše opasti. Vihar je pa prav pridno sproti opravljal službo pometača, da nama ni bilo treba snažiti stopnic. Vkljub temu naju je še čakala dokaj truda in napora, da sva zmagala vse ovire. Pred vsakim prestopom sva se morala skrbno zasidrati s cepinovo ostjo, da naju burja ni odnesla na Schlageiskees ; ob enem pa je bilo še treba paziti, da ne zajdeva še previsoko na opasti ter ne treščiva v njih spremstvu v prepad. Poleg tega vsega je pa še neznosen mraz prav skrbno prešteval najine grešne kosti. Zdaj po dveh, oziroma treh, ako vštejem cepin, zdaj po vseh štirih sva konečno srečno dospela na vrh „ad astra“ — pardon — do triangulacijskega lesenega kola, zapičenega v led. Janko ga samo trenutkoma potiplje ter se takoj vrne proti meni, ki sem zaostal par korakov. „No — kam tako naglo?!“ začudeno spregovorim, oziroma zakričim, ker bi me sicer ne bil mogel slišati. „Lojze, pošlataj ga še urno ti, potem pa kar nazaj, da naju vihra in mraz ne pobašeta“, nahruli me Janko v odgovor. „Kaj, ali ne bova nič kurila, kakor sva se že spodaj zmenila?“ zabrusim še za njim — in že ga nisem več videl; tako naglo ga je vzela črna megla. S težkim srcem izpustim pipico, ki sem jo že „Fremdenblatt“ je skušal pozneje sicer svoj kontra omiliti, toda iz sveta ga ne bo spravil z vsemi žur-nailističnimi finesami in spretnostmi. Zato se je v parlamentu tudi takoj začela akcija proti tem razmeram in so vse stranke edine v nazirainju, da je tak položaj nevzdržljiv. Ugodno mirovno razpoloženje moti samo en oblak, ki se je nenadoma pokazal na političnem obzorju. Z več kot prozornim namenom zatrjujejo gotovi časopisi, da se bo demobilizacija vršila samo na ruski meji, a položaj na jugu bo ostal nespremenjen, dokler ne bo Srbija umaknila svojih čet iz Onih pokrajin, katere naj bi po dogovoru med Rusijo in Avstrijo pripadale bodoči Albaniji. Kakor se pa poroča, se Srbija temu dogovoru ne bo uklonila in jo baje že sporočila velevlastem, da se umakne iz nekaterih krajev, ki jih Avstrija reklamira za Albanijo, samo sili in premoči. Menimo sicer, da /je Rusija pri svojih dogovorih ravnala 'sporazumno s Srbijo, ter da so nasprotne vesti trosijo samo iz hujskajočih namenov, toda če temu ni tako, potem stojimo zopet ob začetku začetkov, tam kot pred par meseci. Težišče krize bi bilo zopet prenešeno iz severa na jug in mesto stalne rubrike: (napetost med Avstrijo in Rusijo, bi stopila zopet rubrika: napetost med Avstrijo in Srbijo. In ta napetost bi (bila zopet radi — Albanije. Ostre, pikre besede nam silijo v pero, če se tega domislimo, ja jih danes Še ne bomo rabili, ker vendar računamo še toliko na razsodnost naših diplomatov, da ne bodo zabredli v nove neumnosti. Zdaj ko hočemo sklepati z balkanskimi državami trgovske pogodbe, naj radi Albanije zopet igramo vlogo največjih in najočividnejših nasprotnikov razvijajoče se Srbije? Preneumno; tako nespametni naši diplomati vendar niso! Menimo, da smo za Albanijo, ki po mnenju „Salzburger Chronik“' ni vredna kosti enega samega „Deutschmeistra“, storili in žrtvovali že dovolj. Ce bi bila Avstrija storila le toliko za svoje narode, bi bili vsi srečni in pa zadovoljni ! Popolna resignacija v Carigradu. „Matinov“ poročevalec v Carigradu javlja svojemu listu, da je, dobil turški generalni štab obvestilo o koncentriranju velike bolgarske grmade med Dimotiko in Ergene. Veliki vezir Mahmud Sefket paša je imel dne 25. t. m. na porti z angleškim in francoskim poslanikom dolg razgovor, pri katerem se je razpravljalo o politični situaciji in balkanski vojni. Zatrjuje se, da ima misija bivšega finančnega ministra Džavid paše v Parizu in Londonu namen, sondirati teren za najetje večjega turškega posojila. Carigrad ima sedaj čisto drugo lice, jk'o za časa prve perijode balkanske vojne in začetkom obnovitve vojne. Vse kaže, da so se Turki (že naveličali vojne in da so obupali nad vsakim, vspehom turškega orožja. Udali so se jv usodo in ise zabavajo, da je veselje. Dan za dnem se vrše plesi, veselice, maškarade in druge zabave, ki so naravnost sijajno obiskane. Vprašanje vojne odškodnine. „Samouprava“ v Belgradu piše, da so zavezniki že preje dali pri mirovnih pogajanjih kot drago točko na dnevni rek vprašanje vojne odškodnine, in sedaj bodo vspričo obnovljene, popolnoma nepotrebne vojne to vojno odškodnino z vso odločnostjo zahtevali. Del turškega državnega dolga niso, dolžni prevzeti, vendar pa bodo to storili, toda ne morejo se pa bolj brigati za turške finance, kakor za svoje. Zavezniki bodo zahtevali vojno odškodnino, ker bi sicer imeli zgubo samo zmagovalci, dočim bi imela še Turčija dobiček, ker je notorično, da so bile njene držal v žepu, da bi si jo po svoji navadi prižgal na vrhu gore ; zato pa prav pošteno stresem leseni drog ter jo odkurim za tovarišem. Kmalu ga zagledam, pod seboj — seveda bolj nerazločno — kako se hrabro bori z orkanom, ki ga hoče po vsej sili odnesti čez ozko ledeno rez. Naenkrat nekaj temnega sfrfota od njega nad Sehlegeiskees, a čez par trenutkov zopet prifrfota nazaj; Janko zamahne z desnico ter srečno zagrabi zagonetno stvar. 'Mislil sem, da je „vjagal“ kako gorsko ptico. Zato še bolj pospešim svoje korake, a še le pri Hochfeilerski koči ga dojdem. „Kaj si vendar tako lovil, Janko?“ ga naglo vprašam, ker ne vidim pričakovanega plena. „Svoj žepni robec, ki mi ga je preklicani vihar odtrgal od klobuka, a bil toliko uljuđen, da mi ga je zopet prinesel v nastavljeno pest“, potolaži Janko mojo radovednost. „Hvali Boga, da ni odnesel vihar tvojih petdeset kilogramov; teh bi ti gotovo ne bil zopet povrnil“, ga pošegečem. Prezirljiv pogled od nog do glave bil je edini njegov odgovor. Ko si je vnovič privezal klobuk, zapustiva negostoljubno zavetišče ter se pomalem spuščava po grebenu navzdol. Tudi tukaj nama je ta silni vihar Še močno kljuboval. Veselja sva zavriskala, ko sva slednjjč vzela slovo od sitne megle ter došla na solnčna snežišča. Urnobesno sva letela in dričala po snegu navzdol, ter sva bila še pred jednajsto uro zopet pri Dunajski koči. evropske province pasivne. Velesile so zaveznikom, priporočale, naj bodo is Turčijo obzirni in naj je ne obremene preveč. Preje bi se bili morda ozirali na ta nasvet, sedaj pa bodo na vsak način zahtevali vojno odškodnino in se tudi nadejajo, da bodo upravičenost teh novih zahtev uvidele tudi vse evropske velesile. * » * Iz Belgrada !se poroča, da misli Srbija zahtevati 350,000.000 vojne odškodnine, kar bi nekako odgovarjalo delu turškega državnega dolga, ki bi odpadel na njo. Skader. Bombardiranje Skadra se nadaljuje, sicer pa se vrše le manjši spopadi s turško posadko. Črnogorci in Srbi čakajo, da zgine povodenj, na 'kar pa prično z odločilnimi operacijami. Voda je že pričela polagoma upadati. Srbski generalni štab meni, da prične oblegovalna armada lahko takoj, kakor hitro dospe na lice mesta srbska oblegovalna artilerija, z generalnim naskokom na trdnjavo. V četrtek pride tudi nova srbska divizija, da ojači oblegovalno armado. Begunci, katerim se je posrečilo pobegniti iz trdnjave, pripovedujejo, da je zmanjkalo v mestu že vode in živeža in da se vrše skoro vsak dan spopadi med albanskimi in turškimi vojaki. V soboto zjutraj so sredi mesta obesili pet Albancev, ki so izrazili svoje prepričanje, da bi bilo ie najbolje, če se mesto uda. Bolgarija in Humanija. Poluradna „Bolgarija“ poroča: Prebivalstvo ob rumunski meji je silno razburjeno radi nasilnega postopanja Rumunije, 'in, namerava prirediti ponovne protestne shode proti prepustitvi kakega obmejnega teritorija Rumunski. Vlada je že ukrenila vse potrebne -korake, da prepreči morebitne ekscese. List izraža upanje, da bo bolgarski narod v kritičnem času ohranil treznost in se izogibal vseh nepremišljenih korakov. Konzulu Proehazki postajajo tla v Prizrenu vroča. „Zeit“ je izvedela iz zanesljivih virov, da so konzulu Procjiazki v Prizrenu postala tla zelo vroča in da je radi tega že prosil za svojo premestitev od tam. Najrajše bi odšel v Pittsburg. Svojo prošnjo za premestitev je utemeljil s Hem, da je že celih 6 let v Prizrenu. (Po najnovejši vesti je že imenovan za konzula v Rio de Janeiro. Op. ur.) Naše žrtve v slučaju vojne. V Društvu zdravnikov na Dunaju je predaval kirurg profesor pl. Hocnenegg o sanitetnih vojnih pripravah Avstrije. Tekom štirih let, je izjavil dvorni svetnik pl. Hochenegg, se nahaja naša domovina že drugič v vojni nevarnosti. (Ko je bila leta 1909 nevarnost že zelo velika, si je predavatelj stavil vprašanje, ali je Avstrija dovolj pripravljena za slučaj vojne? Orientiral se je o teh razmerah 'in prišel do zaključka, da se mora še mnogo dopolniti. Od leta 1909 se v tem oziru ni nič izpremenilo. Zdravniško pomoč dobi vojak žal še le dolgo potem, ko je bil ranjen. Ranjence odvažajo iz boja Toda celo tukaj je še vedno razsajal vihar. Skrbno preiščeva vrata in okna, če bi rse dalo morda brez škode priti v kočo; a presneto dobro je bila zatvorjena. Sile rabiti pa mi kazalo-; lahko bi naju zasačili nepričakovani gostje ter kratkomalo smatrali zavlomilca. Poiščeva si torej najbolj mirno stran koče, ob zapadni steni, kjer sva za ran o shranila nahrbtnika. S kamnitimi ploščami zavarujeva pred vetrom svoj planinski samovar, da si skuhava toli potrebnega toplega čaja. Med kuhanjem si preganjava dolg čas in — želodčne pajke s prekajeno štajersko svinjetino in Okusnim Jankotovim kruhom. Gorki čaj, kojemu sva primešala črnega tirolskega „špecijalca“, naju je tako pregrel, da nisva že kar nič več /čutila mraza. Vzbudi se nama grešna želja po sladkem počitku. Toda kje? Nad kočo sam sneg in led, pod njo pa skalovje, med kojim raste le redka trava in še bolj redke planinske cvetke; vse skupaj pa poljubuje neprestana ledena sapa. Zato kmalu pospraviva svoje reči ter jo odpihava okoli poldneva po zaznamovani stezi na planino. Pod veličastnim, grozo vzbujajočim lomom Weißkarkeesa pospešiva svoje koriake; še čisto sveže ogromne zelenkasto-modre ledene skale ob potu prav živo spričujejo, da bi ne bilo varno, podcenjevati kviško štrlečih serakov (ledenih stebrov(. Ako se zruši takšna mrcina o nepriličnem 'času, ko stopaš tik pod njo, si lahks kmalu iam, kjer ni muh. Se le onkraj vznožne groblje imenovanega ledenika malo postojiva, da si ga bolj natančno ogledava. Začenja se tik pod vrhovi Hint. WeißSpice (3374 m) in Hoher Fernerja (3487 m) ter pada silno strmo v zapadno-južni smeri navzdol; posebno še v spodnjem delu je grdo razpokan. Komaj sva za kakih 50 korakov nadaljevala še svojo pot, kar zadaj grozno zagrmi. Bliskđma se o-zreva — velikanski voglati kosi dedu skokoma grme besno navzdol ter se razbijajo ob groblji na tisoče koncev, tudi pot je vsa pokrita z ledenimi šrapneli. „Le streljajte zdaj, gorski duhovi, koiikor vam drago; da sva le midva pravočasno odnesla svoje pete“, modruje moj tovariš. lajiki, ker prostovoljnih zdravnikov in strežnikov iz strategičnih ozirov ne pripuste v bojno črto. Ce ne-izšolane moči transportirajo ranjence, tedaj se mnogo teh ranjencev inficira. Kakor je izračunal jprejš-nji šef našega vojaško-zdravniškega oficirskega kora Uriel, bi morala Avstrija v slučaju vojne računati s ;100.000 ranjenci. Dvorni svetnik Hochenegg pa smatra to število za prenizko, vendar pa jo je vpo-rabljal pri svojem razmotrivanju. Od 100.000 ranjencev odpade 60.000 na Avstrijo, 40.000 pa na Ogrsko. Za 10.000 ranjenih Avstrijcev postavi „Rudeči križ“ potrebne bolnišnice in postelje. Drugim 50.000 bo pa mprala Avstrija sama streči, kajti na pomoč inozemstva ni računati. Oe vzamemo, da more ena bolniška postaja spresti 200 ranjencev', tedaj potrebujemo 250 takih postaj. Ce računimo v eni sobi take bolniške postaje 20 postelj, tedaj bo treba 2500 bolniških sob. Za vsako bolniško postajo bodo po mnenju profesorja Hoclienegga potrebni trije jkirurgično izšolani zdravniki, torej skupno 750 kirurgov. To bi bile le najpotrebnejše kirurgične potrebe, druge zdravniške Specijaliste Hochenegg v svoji kalkulaciji sploh ne vpošteva. 750 kirurgov bi se po mnenju Hochen-egga v Avstriji lahko dobilo. Nedostajalo pa bi bolniških strežajev. Avstrija rabi za vsako vojaško bolniško postajo dve izučeni strežajki in za vsakih 20 ranjenih voj&kov tri strežajke, torej skupno osem tisoč strežajk. Že za časa balkanske vojne se je dogodilo, da so avstrijske tovarne za obvezni materijal popolnoma razprodale svoje zaloge, ker so bojujoče se države skoro vse potrebno blago nakupile pri nas. Po izkušnjah v balkanski vojni bi Avstrija rabila v vojni najmanj 10,500.000 metrov obvez. Težje bo dobiti druge kirurgične pripomočke, na primer gumijaste aparate, ki se hitro pokvarijo!, če leže v skladiščih i. t. d. To vse jasno dokazuje, da imamo sicer dovolj topov, pušk in drugega takega orodja, vendar le pa smo jako slabo pripravljeni za pomoč ranjencem. In če vpoštevamo razen tisočev mrtvih stotisoč ranjencev in pohabljencev, tedaj vidimo, kako grozno in obsodbe vredno je hujskanje na vojno. Mesto in trdnjava Gallipoli. Trdnjava Gallipoli, po kateri se imenuje cel polotok, je ključ k Dardanelam. Mesto je sezidano na obrežnem pomolu med 'dvema zalivoma različne velikosti. Večji zaliv tvori luko mesta Gallipoli. Nekdaj je bil Gallipoli najvažnejše mesto Hellesponta, od XVIII. stoletja sem pa hitro propada; preje je štel 100.000 prebivalcev, sedaj pa komaj še 30.000, večinoma Grkov, potem Turkov, Armencev in Judov. Hiše so večinoma lesene, ulice ozke in krive. Utrdbe med. Gallipoljem in Bulairjem 'so leta 1854 zgradili francoski inženirji. Leta 1877 so jih izdatno ojačili. Kot postaja turške vojne mornarice in predluka mesta Carigrada ima veliko (število mornariških ustanov. Odlikovanje srbskih častnikov pred Odrlnom od carja Ferdinanda. Kralj Ferdinand je razdelil 418 zaslužnih častnih kolajn srbskim častnikom, ki so se odlikovali pri Ođrinu. Ob strmem pobočju Unterberga (2990 n\) naletiva na čredo bravcev. Ker je pol zelo ozka, nje prisiliva z drobnimi kamenčki, da se vrnejo nazaj. In kaj lepo je bilo gledati, kako so eden za drugim be-žaii pred nama. Ob navpičnem skalnatem robu ^.ajde črn kozliček malo previsoko v skalovje, kar mu zapre previseča skala nadaijno pot. Rad bi se vrnil revček, a se ne more obrniti na ped širokem zideeu: navzdol skočiti na ozko pot sì pa ne upa, ker je takoj pod njo prepad. Zato začne milo meketati in prositi pomoči. Nja mati se toki., prerine skozi čredo, vspne se s prednjimi nogami kvjško ter se opre ž njimi ob skalo. Zdaj se mladič osokoli ter se rahlo spusti po maternem hrbtu na pot. Mati kratko zame-keta — ne vem, ali je note!a- izraziti svoje veselje nad srečno rešitvijo svojega mladiča, ali pa ga posvariti radi njegove lahkomiselnosti. Ob istem ostrem vog>u se še enkrat ozreva nazaj ter obstojiva kakor zamaknjena Prekrasen pogled na veličastni konetrdoline se nama nudi: Hoch-wartäpica, WeißzintSpiea, Hoc Idei ter; vmes mogočni Glieđerški ledenik, poleg nja divji Weißkarkees; visoko zgoraj na desnem rob ; Gliederfernerjevem — prosto na. grebenu — samotna Dunajska koča. Pre-šmentano krasen je leđeinšU svet, ako imaš zanj srce in oko! Onkraj skalnatega roba vstopiva na Unlerber-ško planino, ki se razprostira na desno prav do raztrganih grebenov Unteroorga in Gamsstetteiia (2711 m), na levo pa se ■ neposredno konča z na vpičnimi stenami, pod kojimi šumi in bobni Giiederški potok. Kmalu zagledava na Üevo idilično mesto kakor nalašč za počitek: plitvo, z gosto travo psraščeno globel blizu prepada; sredi nje velika ploščnata skala. Tja jo mahneva, odloživa na pripravljeno mizo težka nahrbtnika ter se takoj lotiva kuhanja čaja in grahovke. Vode sva imela v izobilju: kakih 100 korakov v stran bruha na dan mrzla studenčnica. Globoko zamišljen v kuhinjsko svojo umetnost, nisem imel časa, ozirati se na okrog, pač pa moj tovariš, ki je v mehki travi ležeč marljivo obiral neko svinjsko kost. (Dade prihodnjič.) Tišina pred viharjem. Po mnenju našega rojaka, profesorja Bezenše-lca v Sofiji, vlada seuaj tišina -pred viharjem. — V „Slovencu“ razpravlja v bistvu tako le o vojnem položaju : V poslednjih dneh so skoroda obmolknila vsa poročila iz tracijskega bojišča. Došlo ni nobenih važnejših novic. 'To, kar se je pred pričetkom te druge balkanske vojske godilo, se ponavlja tudi sedaj; tudi tedaj je zavladata bojazen, da ho zapustila Bolgare vojna sreča in pokazala Turkom milejše lice, toda vse je bilo varano; zgodilo se je nasprotno. Bolgarska velepotezna strategija je porazila Tfurke tam, kjer so se najmanj nadejali,. na polotoku Galipolju, pred Bulairjom, kjer sedaj groze Dardanelam, ki pa tvorijo ključ do Carigrada. Pred Bulairjom so se Bolgari dobro utrdili in zamorejo mirno čakati ofenzive, s katero bi morali Turki pričeti, če bi hoteli priti na pomoč obleganemu Odrinu. Z ofenzivo bi morali pričeti le Turki, ker Boigari nimajo pravega vzroka pričeti z inicijativo, ker so dosegli svoj namen, da branijo to, kar so si zavojevali in priborili ter odvzamejo Turkom možnost, da bi zamogli na katerikoli točki Bolgare neprijetno iznenaditi. Ce so Turki v drugi balkanski vojni računali s tem, da bi Bolgare z novimi načrti iznenadili, so se temeljito vrezali, ker so se vsi njihovi poizkusi, vpasti Bolgarom pred Kataldžo za hrbet, ter jih prisiliti k umikanju iz kataldžinih utrdb do Odrina, izjalovili. Po dogodkih na polotoku Galipoli sodeč, so se izkazali Turki nesposobni za vsako ofenzivo, nesposobni pa tudi za vspešno defenzivo. Računali so pač s tem, da bo prihod junaka iz Cirenajke in Tri-politanije, Enver bega, prinesel svežega duha med demoralizirano turško -armado, da se bo s spremembo vladnega sistema obrnilo na boljše, ali /tudi to u-panje je splavalo po vodi. Enver beg je nekam izginil in nova vlada že uvideva brezvspešnost nadaljevanja vojne ter bi rada sklenila mir, ki bi bil vsaj nekoliko časten za Turčijo. Da bodo stavili Bolgari sedaj čisto drugačne mirovne pogoje, kot so jih stavili pred pričetkom druge balkanske vojske, je /jasno kot beli dan. Bolgari se ne bodo več zadovoljili z odstopom Odrina in celega odrinskega vilajeta, marveč bodo porinili novo mejo dalje proti jugu in vsho-du, zahtevali bodo dostop do Marmaia morja, vrhu tega še pa veliko vojno odškodnino, katera jim po pravici tudi gre, in Turčija bo 'izšla iz druge balkanske vojske mnogo bolj ponižana, kakor poprej, ker se ji že poje smrtna pesem: Morituri vos »salutane Anglija odklanja posredovanje. Na vprašanje, kake so perspektive za nova mirovna pogajanja, odkar se nahaja Hakki paša v posebni misiji v Londonu, je dr. Danev odgovoril: Bolgari do sedaj še niso dobili nobenega oficijelnega obvestila, da namerava Turčija kaj popustiti. Iz privatnih vesti je lahko posneti, 'da se trudi Hakki paša v Londonu doseči nadaljevanje mirovnih pogajanj na podlagi kolektivne note velevlasti. Iz Londona poročajo: Posebni turški odposla-nik, Hakki paša, se nahaja še vedno v Londonu. Priznal je svojo uradno misijo in izjavil, da ima nalogo doseči posredovanje velevlasti glede nadaljevanja mirovnih pogajanj, zlasti pa inicijativo od strani Anglije. Kakor se pa zatrjuje, je sir Grey Hakki pašo naravnost ignoriral, oziroma bagatelizirah Ko je prišel Hakki paša v London, Greyja nikakor ni bilo mogoče dobiti v Londonu, ko se je vrnil, je zopet 2 dni predsedoval sejam poslaniške reunije, nakar je zopet nujno odpotoval, ne da bi sprejel Hakki pašo. Hakki paša se je hočeš nočeš moral obrniti na državnega tajnika v zunanjem ministrstvu, Nicolsona, ki ga je pa tudi prav diplomatično ekskomplimentiral. Poroča se, da je sir Grey odločno zavrnil posredovanje velesil, kakor bi (Turčija želela in isto-fako tudi predlog, naj bi Anglija podala za to inicijativo. Za te načrte je skušal poprej že turški poslanik v Londonu, Teviik paša, pridobiti Greyja, ki pa je kratkomalo odgovoril: Prepozno! Velevlasti bi ponudbe in prošnje Turčije gotovo vpoštevale, ako bi jih predložila še pred preklicom premirja od strani zaveznikov. Turčija je prišla s svojimi zahtevami sedaj veliko prepozno. Konferenca veleposlanikov. B e r o 1 i n, dne 27. februarja. Danes imajo poslaniki velesil zopet sestanek. /Do razpravljanja o albanskem vprašanju bržčas ne bo prišlo, ker Še nista zavzeli Avstrija in Rusija nobenega skupnega stališča. Pač pa pride jv razgovor bolgarsko-jrumun-ski spor. Zaupna mirovna pogajanja v Petrogradu. Pariz, dne 27. februarja. Več listov objavlja tozadevno iz poučenih virov došla poročila, glasom katerih se sedaj vrše v Petrogradu med (bolgarskim* poslanikom in med poluradnimi zastopniki turške vlade zaupna pogajanja, da bi se sklenil mir med Turčijo in balkanskimi državami. Ruska vlada se teh pogajanj ne udeležuje. Turčija si jje izbrala Petrograd, kot kraj pogajanj, ker upa, da bodo tamkaj delegatje prosti vsakega vplivanja ter da bi v danem slučaju Rusija dala Bolgarom nasvet zmernejšega postopanja, Srbi in Albanci. Na podlagi brzojavk, ki so dospele iz Drača in Lesa, se odločno zavračajo ponovne vesti o arnavts-kih uporih kot popolnoma neistinite. Jako značilna je v tem -oziru izjava odličnega Turka, ki jo objavlja beigrajska „Stampa.“ Ejub Sabri bej iz Ohrida, sden najuglednejših mož miadoturške revolucije, ki se je odpovedal časti majorja, da se je mogel popolnoma posvetiti politiki, je začetkom sedanje balkanske vojne v Ohridu zbral bataljon prostovoljcev in se boril proti Srbom pred Bitoljem. Kasneje je bil vjet in nedavno pa na častno besedo izpuščen na svobodo. Potuje skozi Bitolj v Skoplje, je podal nekemu do pisniku, ki ga je opozoril na napade in klevete gotovih listov proti srbski vojski, naslednjo izjavo: „Število, uredba, oprema in oboroženje srbske vojske me je popolnoma presenetilo. Nikdo ni mislil, da bi mogla Srbija tako hitro in tako silno potolči našo vojsko, ki ji je stala nasproti vedno istotako močna in na dobrih postojankah. Odkar sem bil vjet, pa istotako občudujem postopanje in prijaznost srbskih častnikov. (Ne najdem besed, da bi jih dovolj pohvalil. To so inteligentni in resni ljudje. Vse klevete tujega časopisja so laž. Vaš sovražnik sem in boril sem se proti Vami, toda odkrito povem, da so se Srbi pokazali kot kulturen, civilizovan narod; zaslužili bi naslov najkulturnejšega naroda na Balkanu. Ne le, da ni bilo moritev, .plenjenja in požigov, marveč so Srbi pokazali toliko obzirnosti, kakor bi nihče ne mogel pričakovati. Oblasti izkazujejo muslimanom dn njihovim običajem vso pozornost in obzirnost. Muslimanom, zato ker so muslimani, niti ni las padel z glave, marveč so imeli vsako pomoč. In tako ne postopajo samo oblasti dn inteligenca, marveč tudi vsak priprost vojak. Muslimanke svobodno in brez skrbi hodijo po mestu ; ako jim pride pa nasproti kak vojak, se obzirno obrne v drugo stran, da bi jih ne žalil. V Ohridu je popolen mir in red. Postopanje oblasti in armade je vlilo prebivalstvu gotovost in zaupanje. .Vsakdanji opravki so se zopet že začeli redno izvrševati. Boljših sovražnikov si ne more nihče želeti. Čestitam Vam.“ Ta izjava, podana gospodu Jovanu Cirkoviču, je popolnoma avtentična. Sabri bej je jako ugleden in bogat mož ter je v Carigradu zavzemal visoke časti. Odrin. Bolgarski častniki so za časa premirja pri Ka-taldži pripovedovali svojim turškim tovarišem sledečo interesantno dogodbo: Poveljnik v Odrinu, Gazi Šukri paša, se je odločil, da za časa premirja ustavi bolgarski vojni vlak, ki je vozil mimo Odrina na kataldške pozicije. V vlaku se je med drugimi vozil tudi neki bolgarski zborni poveljnik z več častniki generalnega štaba. Vsakdo si lahko predstavlja iznenađenje bolgarskih častnikov. Adjutant Šukri paše pa jih je hitro pomiril ter jih ljubeznjivo povabil na obed k poveljniku. Bolgarom ni preostajalo drugega, nego sprejeti to čudno vabilo. 'Obed je bil pa serviran jako slavnostno. Mize so se šibile od raznih jedil in pijač. Očividno pod pritiskom vesti o pomanjkanju soli v Odrinu je stal kakor „surtout de table“ cel hrib lepe bele soli. Koncem jako veselega obeda je prosil Šukri paša svoje goste, naj povedo svojemu štabu vse, kar so videli z lastnimi očmi. „Jako rad“, je odgovoril bolgarski general, „vendar pa bi rad vedel, ali ste ta jedila in to krasno sol zbrali po celem Odrinu, ali samo v enem delu mesta?“ Dobrodušna ironija tega vprašanja je izzvala splošen smeh in najbolj 'se je baje smejal sam Šukri paša. Politični pregled. Državni zbor. Tekoči teden je zborovala gosposka zbornica in pa razni odseki. V včerajšnji seji gosposke zbornice je bilo sprejetih, več vladnih predlogov, ki jih je že sprejela poslaniška zbornica. Med drugimi je bil sprejet tudi zakon o kužnih bolezni. Razprave v pododsekih niso vzbujale posebnega zanimanja, ker so se poslanci preveč interesirali za vspehe, ki jih bodo dosegle interpelacijè glede /konflikta Stiirgkh-„Fremdenblatt.“ V finančnem odseku je bila sprejeta predloga o totalizaJterskem davku. V narodno-gospodarskem odseku je med drugimi govoril tudi dr. Krek. Večinoma vsi odseki imajo tudi danes seje. Maršalski svet. Dne 25. t. m. predpoldne se je vršil v cesarjevi avdijenčni sobi v Schönbrunnu maršalski svet, kateremu je predsedoval cesar sam. Navzoči so bili nadvojvoda Franc Ferdinand in Friderik, vojni minister vitez pl. Krobatin, šef generalnega štaba C. pl. Hötzendorf, honvedski višji poveljnik pl. Klobučar, armadni nadzorniki Potiorek, vitez pl. Brudermann, vitez pl. Frank, Schoedler, in generalni pribočnik baron Bolfras. Iz Hrvaškega. „Rječkim Novinam“ se brzojaVlja iz Zagreba: Tu se je pred nekoliko dnevi, vršila konferenca naše Stranke prava z ozirom na razmere na Hrvaškem. Stranka prava je sklenila apelirati na Hrvaško-slo-venski klub, na Dunaju, da vodi energično obstrukcijo, dokler se Hrvaški ne vrne ustava. Anglija In Avstrija. „Daily Telegraph“ izraža mnenje, da priobči Churchill prihodnji pondeljek odlok, da pomnoži Angina vsakokrat v primernem razmerju svoje sredozemsko brodovje, čim si nabavi Avstrija kako novo vojno ladijo. Angleži pravijo,'da mora biti njih sredozemsko brodovje najmanj tako močno, kakor je pa mornarica Avstrije, ki je najintimnejša, prijateljica Nemčije. Rusija in Francija. Car je poslal predsedniku Poincareju lastnoročno pismo, ki slovi: „Gospod predsednik! Blagi,'dobri prijatelj ! Ob priliki Vaše izvolitve za predsednika francoske republike Vam pošiljam prisrčne čestitke. Veliko mi je na tem, da Vam zagotovim, kako zelo me prešinja ideja zveze med Francijo in Rusijo, ki odgovarja tako čustvom kakor koristim obeh narodov, je vspešna garancija miru in tvori že 20 let podlago zunanje politike, ki sem jo odkazal svoji vladi. Slejkoprej bo moja skrb, da bosta pariški in peterburški kabinet v tesnem medsebojnem stiku sodelovala. Kot dokaz svojega prijateljstva Vam podelim red sv. Andreja.“ Poincare je odgovoril na to s pismom, v katerem imenuje carja visokega in dragega prijatelja in zagotavlja, da se bo i on zvesto držal zveze, ki spaja Rusijo in Francijo. Raznoterosti. Iz ljudske šole. Provizorična učiteljica v Tr-bovljah-Vode, Marija Lipovšek, je imenovana za stalno učiteljico istotam. Na dvorazrednici, mešani šoli, drugi plačilni 'razred, v Venčeslu pri Slov. Bistrici, je oddati mesto učitelja. Prošnje do dne 25. sušca. — Na trirazrednici v Rogaški Slatini, prvi plačilni razred, je oddati službo učitelja ali učiteljice. Prošnje do dne 31. sušca. Smrtna kosa. Iz Rečice v Savinjski dolini nam brzojavljajo: Posestnik in gostilničar gospod Matija Jeraj, po domače Praznik, v Nizki je nagloma umrl. Pogreb v nedeljo ob 8. uri zjutraj. Ranjki je bil vrl pristaš Slovenske kmečke zveze, bivši župan občine trg Rečica in splošno spoštovan mož. Njegov sin je bogoslovec drugega letnika. Preostalim naše sožalje. P. v m. ! Dr. Link pomaknjen v vitežki stan. Cesar je pomaknil deželnega odbornika in uda gosposke zbornice dr. Leopolda Linka vsled njegovih zaslug za deželo Štajersko, katere si je stekel vsled svojega 231etnega javnega delovanja v prid naši deželi, v dedni vitežki stan. Jubilejna igra. Se do velike noči bo izdalo katoliško slovensko izobraževalno društvo v 'Mekinjah krasno, času primerno igro: „V tem znamenju boš zmagal“ v proslavo letošnjega konstantinskega jubileja. Igra je kaj lepa: spisana je sicer za meša-ne vloge, vendar se lahko tako prenaredi, da jo igrajo le moški. Knjižica iina kot uvod precej obširen opis zmage križa nad poganstvom izza časa cesarja Konstantina Velikega. Ko knjižica izide, sledi posebno naznanilo. Do takrat se naročila še ne sprejemajo. „Narodni List“ se je, kakor poroča „Slovenski Narod“, vrnil v Celje. Liberalci so zgubljenega sina sprejeli seveda z veliko ljubeznijo in .zadoščenjem. Radovedni smo samo, kdo je plačal dolgove. Da bi bili vsi liberalci že tako zgubili vsak čut za narodnost in bi podpirali list, ki se naravnost pajdaši z Nemci in nemškutarji, ne verujemo. Mogoče bodo pa le resnična domnevanja, 'da se zavezniki — liberalci in Nemci — medsebojno podpirajo. Naša zmaga. Pri volitvah v okrajni zastop kozjanski so zmagali na 'celi črti pristaši Slov. kmečke zveze. Vsi liberalni upi so splavali po vodi. Liberalci so pač povsod tepeni. Do Adrije. V komentarju fk znanemu Doberni-govemu govoru piše tržaška „Edinost“ v enakem s-mislu, kot so bila naša izvajanja, tako-le: „Nemec računa trezno in pametno: Na severu ni pridobiti ničesar, kajti vsestransko razvitejša Anglija ni polje za nemško ekspanzivnost, a prav tako razvite ali vsaj razvijajoče se Skandinavske države ne potrebujejo nemštva,, velika, bogata Rusija lahko zapre vrata nemški vsiljivosti, kadarkoli hoče. Kam torej? — Tja dol na 'jug! Tu zapira pot do morja maloštevilni slovenski narodič, katerega vendar mora streti silna premoč nemštva in kaj še ostane potem? Degenerirani, sam v sebi propadajoči Italijan, s katerim bo obračun lahak. Za uničenje, za strtje čilega, zdra«-vega, krepkega slovenskega naroda je treba napora velikih sil, je treba žrtev, a te žrtve bi občutili tudi močni Nemci; zato pa ga je treba spraviti , med dva ognja, treba ga je prijeti iz: severa in juga; potem mora podleči. Toda kako podporo naj bi imeli Nemci v slabotnem, pred slovanstvom izginjajočem italijanstvu ? Nikake! Naj se poslovani Primorje, naj se poslovani Trst, naj izgube Italijani tu svojo premoč, se s tem okrepi jugoslovanstvo ob Adriji v toliki meri, da je Adrija za nemštvo izgubljena ne samo začasno, temveč za večno. Zato pa je treba podpirati italijanstvo Trsta, italijanstvo ob Adriji, kajti čim močneje je to italijanstvo, temveč jugoslovansko, slovenske moči se mora skrhati ob njem, tem manjšo pozornost morejo slovanski varuhi Adrije obračati s severa navaljujočemu Nemcu, tem boljšega zaveznika ima Nemec v svojem boju proti Jugoslovanu, zaveznika, ki v svoji zaslepljenosti ne vidi nevarnosti, ki preti po istem Nemcu njemu samemu! Naj pade potem jugoslovanstvo ob Adriji, v Trstu, se italijanstvo né bo dolgo upiralo nemškemu „Drangu nach Süden.“ Šopirjenje nemškutarstva postaja vedno ne-znosnejše m ogabnejše. Sedaj hočejo že kranjski Nemci in nemškutarji, ki so od Slovencev itak preveč razcartam, siediti vzgledu ptujskih šnopsarskih baronov in pričeti izdajati nemškutarsko glasilo za Kranjsko pod naslovom „Domačin.“ Za urednika so baje izbrali, kakor poroča „Edinost“, nekega bivšega učitelja v Št. Ožbaltu v Dravski dolini, ki je moral zapustiti svoje mesto radi /raznih, zelo delikatnih, a prav nič lepih zadev. „Edinost“ celo ve povedati, da mu je nekaj časa „bila dala streho državna oblast.“ Kolikor mi poznamo nemškutarje — in poznamo jih dobro — bi ne bilo nič čudnega, če. bi sprejeli pod svoje okrilje takega človeka. Saj imajo pri nas pri „Štajercu“ tudi bivšega socijaldemokrata 'Linharta, o katerem se pripovedujejo po Trbovljah čudne zgodbice. Prepričani pa smo, da bodo Kranjci tako zapeli nemškutarskemu „Domačinu“, ki bi naj trosil med naše pošteno ljudstvo duha nežna-čajnosti in odpadništva, da mu bo kar sapo zaprlo. Vsaka potrpežljivost mora imeti svoj konec. Poročilo o sejmu pitane živine v Gradcu dne 20. februarja 1913: Prignalo se je 238 volov, 121 bikov, 366 krav. Skupaj 724 glav. Cena za 100 kilog. žive teže: lepi pitani voli 94 do 108 K, srednje debeli 88 do 92 K, suhi 78 do 84 K, biki 76 do 98 K, lepe pitane krave 76 do (94 K, srednje debele 56 do 70 K, suhe 44 do 54 K. Izvozilo se je na Zgornje Štajersko 170, na Tirolsko 10, na Nižje-Avstrijsko 15, na Češko 188, v Trst 96 in na Nemško 6 komadov. ITOndenca: Na ta sejem se je prignalo 36 ko- madov manj, kakor poprejšnji teden. Cene splošno napredujejo. Polet iz Nemčije v London. Iz Essena ob Ruh-ri poročajo: Avijatik Suvelak se je dne 23. t. m., ob 10. uri dopoldne, dvignil na letališču z namenom, da poleti v London. Ko je dosegel višino 2000 metrov, je bil vsled megle prisiljen, da se je spustil proti zemlji; ker pa je bil ravno nad morjem, se je zopet dvignil in je čez poldrugo uro dospel v London. Slavnosti ob 3001etniei Romanov. Ob 3001etni-ci, kar so Romanovi zasedli ruski prestol, se vrše sledeče slavnosti: Dne 6. marca se po vseh cerkvah mašuje za carjevo rodbino in se vrše slovesne procesije. Po cerkvenih slavnostih se prečita čarov o-klic, na kar se vrše vojaške parade. V Moskvi, stari carski prestolici, prirede zvečer razsvetljavo. V Peterburgu bodo ob 8. uri zjutraj 21krat iz topov u-strelili. Car se z rodbino udeleži slovesne svete maše v kazanski katedrali. Peterburg, Carsko selo, Petrov dvorec, Gačina in Pavlovsk se zvečer razsvet-le. Dne 7. marca bosta car in carica sprejemala od-poslaništva raznih korporacij in diplomatičen zbor. Dne 8. marca sprejme car kmečka odposlaništva s starešini in jih pogosti. Dne 9. marca bo v zimski palači gala-pojedina. Štajersko. Mariborske novico. Slovensko gledališče. V nedeljo, dne 2. sušca, ob pol 8. uri zvečer, se vprizori „Ben Hur“, ki je do sedaj povsod neštetokrat napolnil gledališča. Saj bo pa tudi ta predstava .za naše domače razmere res nekaj posebnega, višek vsega, kar more tako gledališče, kakor je naše, sploh nuditi. Ako je že igra „V znamenju križa“ marsikoga prijetno iznenadila, ga bo „Ben Hur“ naravnost očaral. Naj tedaj nikdo ne zamudi prilike, si jo ogledati. Kdor se zanima za kratko vsebino, naj se \obrne na mariborsko Dramatično društvo, ki mu jo radevoljno dopošlje. Letaki z vsebino se dobijo na dan predstave pri vratarjih. Nogo strl. Franc Kos, viničarski sin pri Celi-gu v Pekrah, se je v torek popoldne peljal po cesti čez Karčovino proti Kamnici. Za cesto je stalo več vojakov, ki so imeli vaje z bandercami. Vsled mahanja banderc so se konji splašili in začeli bežati. Zgoraj imenovani Kos je padel z voza in si je strl levo nogo. Vojaki so konje sicer kmalu vjeli in so ponesrečenca naložili na voz, na kar ga je hlapec odpeljal v bolnišnico. „Slovenska Straža“ ima v sredo, dne 5. marca, svoj redni družinski večer v gostilni g. Kirbiša. Pridite ! „Balkanska vojska.“ ‘Opozarjamo na predavanje o balkanski vojski s skioptičnimi slikami, ki se vrši v nedeljo, dne 9. marca, v veliki dvorani mariborskega Narodnega doma, Predava profesor dr. Šarabon. „Domen.“ Slovenski katoliški rokodelski pomočniki priredijo v nedeljo, dne 9. marca, ob 8. uri na večer, v dvorani katoliškega pomočniškega društva, Apothekergasse, predstavo igre „Domen.“ Slovenci, posetite naše vrle fante! Prah. In zgodilo se je! Naši magistratcvci so iznašli nov vir — prahu. Ne dovolj, da je celo mesto zanemarjeno, kakor najbolj zakotna vas, pogrun,-tali so modri naši mestni očanci, da se mora sedaj, ko je nehal briti pohorski veter, poskrbeti, da prebivalci „štajerskega Merana“ ne pozabijo na oblake prahu. In v to svrho se škropijo ceste, a ne morda po noči, kakor bi to ukrenili pametni ljudje, temveč škropi se opoldne, ko je največ ljudi na ulici. Pa kaj briga naše magistratovce prebivalstvo! Glavno je, da plačajo davke in molčijo. Radovedni smo, kaj nas od naše nemškutarske klike Še vse čaka! PlUJSfcö UOVieti. Pogreb častitega gospoda p. Mansveta Zöhrer v nedeljo, dne 23. svečana, se je vršil ob velikanski udeležbi, kakoršne Ptuj na pogrebnem sprevodu še ni kmalu videl. Iz mesta in okolice so šle za krsto velike množice ljudstva. Pogrebni govor je imel mil. gospod prošt J. Fleck, ki je na kratko orisal življenje in delovanje umrlega, nato pa povdarjal, kakšne dolžnosti ima ljudstvo do svojih duhovnikov. Sprevod je vodil, job asistenci 24 duhovnikov velečastiti g. provincijal minoritov iz Dunaja. Pevski zbor je na pokopališču zapel ganljivo žalostinko. R. I. P. Umrl je oče veiečastitega gospoda (mestnega vikarja, gospod F. Pšunder, posestnik na Pobrežju pri Mariboru, po dolgotrajni, mučni bolezni. Pogreb je v petek popoldne. Naše iskreno sožalje! Na Ptuju je umrl dne 26. t. m. gospod Emanuel Suppanschig (Zupančič)l stotnik v pokoju. Vode začenja primanjkovati, zlasti po hribih, ker že dolgo ni bilo ne snega ne dežja. Trbimljsk» no v »c«. Legar. Lahko bi rekli, da je v Trbovljah sedaj izvanredno stanje. Prideš na kolodvor, čaka te oborožen mož z vprašanjem, kam ali od kod. In si sumljiv, lahko ti prepove vstop ali izstop iz vlaka. Od kolodvora se pomikajo vozovi, težko obloženi z velikimi zaboji, na katerih vidiš zaznamovan rudeči križ. Ob cesti zapaziš vodnjak; zabit je; ne sme se jemati vode! Tam je nova hiša, a varno zagrajena z napisom, da je vhod vsakemu strogo prepovedan. Po cesti švigajo občinski redarji; pomnoženo je število žandarjev. Prideš v Trbovlje, vidiš, ne daleč od pokopališča zidano hišo, izolirnico. Zraven nje so postavljene še štiri barake. Sem se spravljajo bolniki, ki so napadeni od legarja, ki se je letos tu izvanredno močno razširil. Revežem strežejo usmiljene sestre, ki so prišle v ta namen deloma iz Maribora, Celja in Ljubljane. Domačim trem zdravnikom sta prišla na pomoč še dva druga. Pretresljiv je pogled na barake, ki so razsvetljene z elektriko, posebno po noči. Znanci in prijatelji obolelih krožijo okrog teh barak, a vhod ni nobenemu dovoljen. Ne pomaga ne solza, ne prošnja. Legarju podlegli se pokapajo mirno, tiho in brez pompa. Čudno je, da ta bolezen napada letos večinoma le moške osebe in sicer tante in može v najlepši dobi. Od obolelih je do sedaj umrlo 10 procentov. Kaj pa je vzrok tej bolezni? Govori se različno. Nekateri celo trdijo, da so jo zanesli sem Macedone}, ki so nekaj let tu zaposleni. Sev/eda temu ni tako, ampak v Trbovljah so že stare kali le bolezni. Zapiski tukajšnje občine nam pravijo sledeče: Leta 1846 je umrlo v Trbovljah na legarju 18 o-seb; prvi je bil neki Jernej Jahre, kmet v Studencah št. 1. Öd tega leta se ,je legar pojavil v občini vsako leto do 1876. Čudno je, da je ta bolezen jenjala potem celih 14 let. A leta 1890 zasledimo zopet že dva slučaja. Prvi je umrl neki Jurij Hace, krojač, Loke št. 101, star še le 19 let. Öd tega časa do danes ta bolezen Trbovljam ni prizanesla nobeno leto, z manjšimi ali večjimi žrtvami. IVečje številke na legajo umrlih nam kažeio leta 1900 in 1905. Leta 1911 jih je podleglo 11. Politična oblast si prizadeva i na vse moči, da bi se bolezen omejila, $li če mogoče še tudi za vselej zadušila ; zato so tudi vsi ti strogi predpisi. Občina žrtvuje vse, kar je le mogoče. Te zdravstvene naredbe jo stanejo že mnogo tisočakov. Priznati moramo, da je v tem oziru jako človekoljubna in se ne straši nobenih stroškov, da se obrišejo solze sedaj toliko plakajočih revežev. Slednjič pa tudi nekaj [v svarilo. Dandanes drvi mladina iz kmečkih krajev riajrajše tja, kjer je industrija, kjer je zaslužek. Kličemo pa vam: Ostanite doma, na zemlji svojih starišev. Tam imate zdravo podnebje, pa tudi kruha dovolj. Nikar naj vas ne vabi v tujino bleskeči vinar, na katerem je prilepljena tudi še rana bolezen, pa tudi smrt v najlepši življenjski dobi .. . Celjske novice. Nekoliko Odgovora. Na naše razmotrivanje o napredovanju slovenskega življa v Celju je odgovoril „Narodni List“, kakor je pač njegova navada: neodkritosrčno. Uredništvo se po par omalovažujočih pripombah izreka pohvalno o ideji. V predalu za dopise pa pride do besede podlež, ki odgovarja tozadevno s hinavskim sumničenjem, znamenje liberalne o-like, izobrazbe in delavnosti. Kako se že bere v e-vangeliju zadnje nedelje: Vsako kraljestvo, ki je proti sebi razdvojeno . . .? Narodna stranka tuđine zasluži boljšega konca; vsikdar in povsod neiskrenost in neodkritosrčnost. Na občnem zboru besede z idealnim poletom, v praksi zahrbtnost, sovraštvo in nasprotovanje. Kolikokrat beremo v uredništveni listnici opomine: ne bodite osebni, v ravno isti številki pa hudobne napade na osebe, ki popolnoma ničesar niso zakrivile. Zato propada list in njegova stranka. Pošteno ljudstvo je ne mara. /.Narodni List“ se malenkostno baha z 8 odstotnim prirastkom slovenskega življa, tega pa noče videti, da je desetkrat po 8 odstoten slovenski dotok. Iz odgovora se vidi, da on pripisuje ta mali napredek slovenstva sebi, ne vfldi pa, da je ta njegovo inteligenco predstavljajoči živelj skrajno nedemokratičen, nesocijalen, popolnoma ne-naroden, ker ne pojmuje -pravih narodnih dolžnosti dandanašnjega pravega slovenskega moža. Biti na-rodno-napredno visok, pohajati na ples in veselice, posedati v gostilni, pozabavlj ati političnemu delovanju v težkih bojih sedanjih časov delujočih politikov, to še ni narodno. Celje. Pred nekaj časom sem slučajno bral v nekem slovenskem listu, če se ne motim, v „Slovenskem Narodu“, članek, v katerem pisec nizkotno napada naše šolske sestre. O sestri, katera poučuje L razred, trdi, da ni zmožna za ta posel, o zavodu še sploh pa piše nekako poniževalno in pravi, da je isti kriv, da toliko slovenskih deklic obiskuje nemško šolo. Pisec tega članka najbrž nima otrok, kateri bi obiskovali omenjeni zavod in najbrž tudi ne pozna ljudskega mnenja o njem, drugače bi ne mogel kaj takega pisati. Kot oče otrok, ki obiskujejo zavod šolskih sester v Celju, imam že nekaj let priliko, spoznavati ta zavod in moram reči, da je dober in sem zadovoljen, da imam dekleta v tako dobrih rokah. In imam tudi dovolj prilike priti z okoliškim ljudstvom v dotiko in sem slišal še tudi od tega ljudstva dovolj dobrega o omenjenem zavodu. Edina napaka, ki jo imajo sestre po mnenju nekaterih prehudih liberalcev, je ta, da baje preveč molijo. Prijatelj, če druge nesreče ni, potem se potolaži in bodi zadovoljen, da imajo vsaj tvoji otroci, če jih sploh imaš, priliko moliti, saj ti se gotovo ne pečaš s takimi rečmi, ker pri ljudeh tvojega kalibra to ni več moderno. Moli in delaj, je edino geslo šolskih sester. Živijo samo za svoj poklic in ne iščejo nobenih drugih zabav. Im,ajo samo en cilj pred seboj, Tega izvršujejo torej tem ve-stnejše. Pošten j akovič! Ce so ti naše šolske razmere tako dobro znane, ali ti ni morebiti tudi znano, da veliko dečkov okoliških Slovencev hodi v nemške deške šole? Zakaj pa ne namočiš svojega peresa v strup in tudi tu ne posežeš vmes, morda bi našlo to tvoje delo bolj hvaležna tla? Seveda, ženske je ložje napadati, kajti one se ne morejo tako braniti. Res, vitežko delo ! Morebiti pa so te tudi tvoji politični nagoni privedli do tega koraka. Ge ne najdeš drugega dela za narod, kot tega, da naše šole blatiš in odbijaš s tem ljudstvo od njih, kar je najbrž tvoj namen, potem pusti tudi to in miruj, storil boš vsaj nekaj za narod. Ljudska posojilnica in hranilnica W Celju. Že znano je, da je ljudska posojilnica pri „belem volu“ še-edini denarni zavod v Celju, ki pri hranilnih vlogah napreduje, med tem ko, kolikor je znano, vsi drugi denarni zavodi v Celju nazadujejo. Koncem 1. 1912 šteje ljudska posojilnica veliko čez 2,000.000 K hranilnih vlog. Naloženega denarja je imela tudi o-koli 150.000 K, tako da pač lahko vložniki s svojim denarjem vsak čas razpolagajo. Prometa je imela pa okoli 3,000.000 K. Razen tega je zadruga pri obrestni meri skozi in skozi solidna. Priporočajte zato ta zavod, ki vam nudi glede obre štovanja hranilnih vlog in glede posojil najugodnejše pogoje, kolikor je pri današnjih razmerah na denarnem trgu mogoče. Drugi kraji. Kamnica. Prihodnjo nedeljo po rani službi božji se vrši pri Marinšeku shod Jugoslovanske strokovne zveze. Na vsporedu je govor, vpisovanje članov itd. Viničarji, posestniki, delavci, obrtniki, možje in žene, pridite vsi! Govorita gospod V. Zajc in Fr. Žebot. Ruše. Slovensko kmečko bralno društvo priredi na velikonočni pondeljek v Rušah v dvorani gospoda Novaka krasno gledališko igro: „Fernando, strah Asturije, ali spreobrnjenje roparja.“ Več se poroča in naznani pozneje. Slov. Bistrica. Ob priliki občnega zbora daroval je našemu izobraževalnemu društvu velečastiti gospod dr. Jerovšek 10 K in narodni trgovec gospod Pinter 3 K. Hvala prisrčna! Živeli posnemovalci! St. Lenarti Slov. goricah. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Sv. Lenart v Slov. goricah ima svoj redni občni ,zbor v četrtek, dne 6. marca, ob 10. uri dopoldne, v sodnij-skih prostorih. Kdor se ■ Jše ni Odzval društveni prošnji, prosimo, naj to stori, oziroma vrne položnico. — Odbor. St. Lenart v Slov. goricah. Naša podružnica „Slovenske Straže“ je dobila od Sv. Benedikta donesek 5 K, katere so se nabrale na gostiji gospoda Krambergarja. Posnemajte! Sv. MiMavž na Dravskem polju. Florijan Lazar, hlapec pri Scherbaumu pri Sv. Miklavžu, je prišel v nedeljo, dne 23. t. m., zvečer, v krčmo Janeza Lešnika istotam in je hotel tam piti četrtinko vina. Ker pa je Lazar hrvaški rojak, so ga tam navzoči pivci gledali po strani in par fantov je zahtevalo, da mora nekaj litrov vina plačati, ako hoče v domači družbi biti. Ker je Lazar to zahtevo odločno odbil, so ga [fantje v temi domov grede na dvoru njegovega gospodarja počakali in Franc Lešnik je pograbil kamen in mu ga vrgel v glavo s tako močjo, da je zadobil globoko rano na čelu in so ga morali drugi dan odpeljati v bolnišnico. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Ker se dne 23. t. m. ni jnogel vršiti shod Dekliške zveze, se bo vršil v nedeljo, dne 2. sušca, popoldne po večernicah, z deklamacijami, poučnimi govori itd. Mladenke, članice in druge, pridite polnoštevilno na to zborovanje! Slovenjgradec. Prihodnjo nedeljo, dne 2. sušca t. 1., se vrši ob eni uri popoldne občni zbor c. kr. kmetijske podružnice v dvorani okrajnega zastopa v Slovenjgradcu. Ker je na dnevnem redu mno- go velevažnih točk, je dolžnost vsakega člana, da se zborovanja zanesljivo udeleži. Žetale. V nedeljo, dne 2. marca, takoj po rani sv. maši, priredi katoliško politično društvo za rogaški okraj političen javen shod v stari šoli. Govori naš deželni poslanec kmet (Jakob Vrečko in drugi. Žetalanci, možje in fantje, pridite mnogoštevilno na shod ! Podsreda. Tukajšnje slovensko katoliško izobraževalno društvo ima v nedeljo, dne 2. marca, po prvem sv. opravilu občni zbor v društveni sobi, h katerem se vabijo vsi udje in vsi naši vrli somišljeniki. Polje pri Podčetrtku. Ker je poslanec dr. Jankovič nenadoma obolel in leži bolan, je za nedeljo, dne 2. marca naznanjeni shod preložen. V nedeljo shoda ne bo. Shod se vrši pozneje. Kdaj, se bo še pravočasno naznanilo. Podčetrtek. Katoliško slovensko izobraževalno društvo ima v nedeljo, dne 2. marca t. L, ob 6. uri zvečer, svoj občni zbor z običajnim vsporedom pri gospodu Matevžu Pajku v Imenu št. 9. Rajhenburg. Redni sestanek Dekliške zveze se vrši v nedeljo, dne 2. marca, v društveni čitalnici. Naj ne zamudi nobena članica teh /važnih sestankov, ki imajo namen, povzdigniti pravo izobrazbo in zavednost naše ženske mladine. Na dnevni red pridejo tudi predavanja o umnem gospodinjstvu. Ziačetek ob eni uri popoldne. Brežice. V nedeljo, dne 2. sušca, priredi naše izobraževalno društvo gledališko predstavo. Igrali bodo fantje igri „Pijavka“ in „Rdeči nosovi.“ Začetek popoldne po večernicah v Narodnem domu. Pridite v obilnem številu tudi možje in fantje. Na svidenje! Gornjlgrad. Dne 20. t. m. je pripeljal neki oče iz tukajšnjega okraja k našemu zdravniku svojega sina, katerega je nek učitelj tako temeljito poučeval, da je imel deček na glavi več krvavih risov. Temu učitelju se ni to prvič pripetilo, ampak je že večkrat otroke v šoli tako (občutno kaznoval in moral potem plačevati ljudem, da se je vse mirnim potom poravnalo. Nekemu fantu je pred par leti izbil zob, za kar je plačal očetu čez 20 K; enega drugega fanta je na roki poškodoval; lenemu očetu je zopet 10 K plačal za fanta. Ljubenci bi še znali našteti več slučajev, kakor se nam je zatrjevalo. Zanima nas, kaj li poreče šolska oblast k temu! Ko bi kdo drugi uganjal take reči v šoli, bi imel že tudi s sodnijo opraviti in bi ga že šolska oblast bila mogoče odstavila. Mi gotovo nismo proti kazni, če je otrok potreben kazni; /ampak tako kaznovanje, posebno po glavi, odločno obsojamo. Šmartno pri Gornjemgradu. Tukajšnja požarna bramba se zahvaljuje gospodu Antonu Brezovni-ku, posestniku in cerkvenem ključarju v Šmartnem, za podarjenih 10 K. Sv. Ksaverij v Savinjski dolini. Tukajšnja glavna naprednjaka sta se jela slednje čase res nekaj čudno obnašati. Ker se izjave v liberalnih listih lansko leto za njiju niso prav častno obnesle, sta se slednji čas lotila drugega kšefta, namreč ovajanja svojih političnih nasprotnikov „klerikalcev.“ Tako se je slednji čas zgodilo, ker sta oba strastna lovca, a samo da nič ne zadeneta, ker po njunem zatrdilu zajci preveč na levo letijo, a ona dva merita na desno, da sta zadnji čas ovadila našega pristaša kmečkega fanta, ker je na domačem, posestvu šel neki dan za kratek čas s puško na sprehod, a so zajci pred njim ravno tako varni, kakor pred tema dvema naprednjakoma. To dobro vesta, a ovadila sta ga zastran politične mržnosti. Toda vedita, da so tudi ža vaju postave in tudi mi se bomo v naprej posluževali enakih sredstev. Svetujemo vama, da bodita le bolj mirna, ker ob času še lahko pridemo z akti, ki vama bodo mogoče jako neprijetni. Zob za zob! Mozirje iz razgledne višine. , Da iskrica „narodnega .?)“ življenja v našem trgu še ni ugasnila, imamo sijajen (?) dokaz v zadnjih pustnih prireditvah in šemah. Na predvečer pusta so začeli razni fantje dvomljive vrednosti svoje neslanosti z „otiranjem“ pustu. Ker se naše slavno županstvo trga Mozirje, ki se je v prejšnjih časih imenovalo „zlato“, sedaj pa mu pravijo „blatno“ Mozirje, silno briga za vsa človekoljubna dela, je tudi tokrat v občekoristne namene“ posodilo neokusnim pustnim razgrajačem — tržki občinski boben. Zanimivo! Kaj ne? Posebno pa še, če se pomisli, da na predzadnji praznik presv. R. Telesa ni občina izdala niti ficeka v proslavo le-tega najsijajnejšega praznika, ob katerem je tedaj samo gospod Cesar okrasil svojo hišo! — Po trgu Mozirje se mnogokrat nabira za res prepotrebno o-lepševalno društvo. Društvo, ki vzdržuje kopališče — neki tržan ga je sam postavil in potem skorodane popolnoma društvu daroval, je v resnici prepotrebno, posebno če občina ne vrši popolnoma svojih dolžnosti za pospeševanje tujskega prometa. A stvar se pa nam okoličanom zdi zelo smešna. Koliko je tržanov, ki se vedno in povsod ponašajo ,s svojo oliko in izobraženostjo in poleg tega ne porajtajo, da kažejo plitvost svoje toliko natolcevane izobraženosti ravno v tem, da že par let sem naberejo pustni razgrajači za svo:e neumnosti v dveh dneh mnogo več kronic, za popivanje, nego jih pride skupaj v celem letu za olepševalno društvo! Živijo taka omika! Take pustne omike mi kmetje pač nočemo. — Lani in še vedno so oblasti posamezne posestnike silno nadlegovale v zadevi dimnikov. Vsaka najmanjša sitnost posili-nemškega dimnikarja Malingerja je prišla v poštev. Pa naj si bi bilo! Natančnost je mnogokrat sitna, a največkrat koristna. Gospod vodja ekspoziture dr. Hohl, zakaj pa niste tudi v postavah glede nošenja krink, ki še celo v zabavo niso, ampak samo v po-neumnevanje ljudstva, v pospeševanje postopanja po trgu in v smešenje opominov vseh dušnih pastirjev katoliške cerkve, ki leto za letom odvračajo ljudi od teh paganskih neumnosti, še enkrat vprašamo, zakaj pa tukaj niste tako strogi v razlagi postave? Ali velja enemu dano dovoljenje potem za vse?! Drugo leto pa bomo okoličani po svojih poslancih poskrbeli, da se ne bodo na tako lahek način pohujševali naši otroci, ki morajo te dni v šolo in cerkev. Obiskovanje cerkve bi pustnim norcem, kakor tudi obema zastopnikoma tukajšnjih oblasti zlasti ob nedeljah in praznikih ne škodovalo! — Išči ga! Gornja Savinjska dolina. Gospod urednik, gotovo Vam je bilo že dolg čas po meni, ko se že tako dolgo nisem nič oglasil v Vašem cenjenem listu. In gotovo ste mislili, da sem se kam dalje prestavil, ali pa da sem že šel v krtovo deželo. Pa saj je že res malo manjkalo, ker hiral sem že dalje časa, že koj od jeseni, od tedaj, ko sem šel obiskat svojega prijatelja samotarja na Menino. Tedaj sem se pač močno prehladil, zato sem kar celo zimo bil v svojem brlogu. Sedaj, ko so se začeli bolj topli dnevi, včasih že pokukam iz svojega brloga in pogledam na svoj re-špetlin, iz katerega potem gledam po celi gornji Savinjski dolini. Zlasti lep razgled je proti Sv. Frančišku. Kakor sem izvedel od svojega prijatelja samotarja, ki me je prišel obiskat, se pri Sv. Frančišku pri katoliškem bralnem in izobraževalnem društvu že prav pridno gibljejo. Čeravno so imeli lansko zimo hudo časnikarsko vojsko, ki je bila menda hujša, kakor sedaj vojska na Balkanu, so vendar premagali vse težave in stoje zdaj neomajno. Zlasti me je veselilo, da so že to zimo priredili tri gledališke predstave in kakor sem izvedel, se že zopet pridno vadijo za bližajoče se velikonočne praznike. Res čudno se mi je zdelo, da se je nekaj liberalcev s takim krikom zagnalo v to društvo; pa so morali vsi sramotno jenjati, kar jim jaz posebno privoščim. Posebno zadnje tedne, vidim, ko gledam na rešpetlin, par liberalcev, ki se posebno klaverno nosijo, pa jaz sem jo hitro iztuhtal. Gospod urednik, ali ni to žalost za „Narodnim Listom“, ki je bojda Sel v fremd, ker mu v Celju ni bilo več obstanka. Ce je v resnici šel na raj-žo, Vas prosim, gospod urednik, da mi o tem poročate. Tudi jaz Vam bom v kratkem še kaj več. Vas pozdravlja puščavnik izpod Raduhe. („Narodni List“ je res šel v svet. Imel je preveč (?) naročnikov in preveč (?) dohodkov, zato se je preobjedel. Da bi se nekoliko spametoval — bil je vedno bolj neunten — so ga poslali v tujino, y Ljubljano, doma v Celju se pa trudijo, da bi poravnali njegove dolgove. Opomba uredništva.) Koroško. Guštajn. Pri občnem zboru našega izobraževalnega društva minulo nedeljo je govoril d las ter krept lasne k>reoine. Ntbroj pri nanj ! V steklenic* h po K 2'- in K 4— se dobi v vs*h lekarnah, družen j»b, pa Kmerih h ir. br vnicah a Koliko stane strel iz 'topa ? Kako draga reč so moderne vojske, nam pokažejo naslednje številke: Za vsak posamezen strel iz llOtonskega ladijskega topa je treba: 400 kilogramov smodnika, ki stane približno 1900 K, izstrelek (projektil) 900 kilgramov, stane približno 2175 K, svila za naboj (patrona) približno 85 K, skupaj torej stane vsak strel 4160 K! Poleg tega je treba upoštevati, da vzdrži vsak top navadno le do 90 strelov, nato ga je pa treba temeljito popraviti, kar fe zopet zvezano z velikimi stroški. In mnogokrat pa postane top sploh popolnoma nesposoben za nadaljno rabo in ima le še vrednost stare kovine. Ker stane tak top povprečno 400.000 K, je treba h gornjim stroškom prišteti še nadalnjih 444 K za porabo, tako da stane z vsem vkup vsak posamezen strel 4604 K! Vsake ura 14 dni naposkušnjo. Se pošilja samo proti povzet u, Po 14 dneh se na želje denar vrne; Velik cenik brezplačno. (Jamstvo 3 leta.) Srebrne ure....................K 6'50 Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi B 9 50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13'— Ploščnate ure iz kovine . . . „ 6'— Amerikanske zlate double-ure . „ 10’— Goldin Eoskopf ure.............„ 4'— Prave železničsrske Roskopf-patent Prava nikeln. točno na min. idoče K 5'— 14 karatne zlate ženske uro . . „ 19’— 14 karatne zlate uro Srebrni pancer-\erižice 14 karatne zlate verižice 14 karatni zlati prstani Viseče stenske ure na nihala Kuhinjske Budilke Budilke z r4. Kiffman, Vel ka tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lekarnarja Thierryja balzam in centifolijska maža že rabi občinstvo več desetletij v prepričanju, da so najboljša domača sredstva, kojih niso mogli izpodriniti razni drugi v prometu se nahajajoči e-senci, fluidi in drugi slični balzami, ker občinstvo, k večjemu enkrat izpeljano na led, odklanja vsaka taka vsiljiva sredstva in vstraja le pri priznano pristnem Thierryjevem balzamu. Pri nakupu je pač le treba paziti na varnostno znamko. Maribor. Da ne bode več potrebno našim šiviljam in krojačem, naročevati blaga od tujih in židovskih trgovcev, si je uredil naš domači trgovec J. N. Šoštarič v Mariboru, Gosposka ulica 5, prvo spodnještajersko razpošiljalnico modnega, manufakturnega, volnenega, suknenega, platnenega in konfekcijskega blaga. Vzorce razpošilja poštnine prosto. Šivilje in krojači dobijo od vsake, še tako nizke cene popust. Prepričajte se o solidni in reel ni postrežbi in ostali bodete stalni odjemalci. Listnica uredništva. Mariborska bolni jš' n i c a. Dopis smo izročili merodajnim krogom. — Studenci pri M. Dr. Jurič in njegov slovenski oče sta javnosti že več kot preveč znana. Ce se bodo vršile zaradi (volitev kake nerednosti, naznanite na glavarstvo. — Sv. Tomaž pri Ormožu. O Skrlecu in njegovi (posojilnici smo že tako krepko povedali svoje mnenje, da ne smatramo za vredno, baviti se ,še nadalje z zadevo. — Slivnica pri Celju. Ne zdi se nam opor-luno, ker ste jih itak že ‘sami dosti okrtačili. -ì'i .■ I' SIROLIN „ROCHE“ za varstvo dihalnih organov, BASEL Äf rttìim •mpftrOepi tMtml t Tpars00Mi» Kai e Sirolin „Roche“? Sirolin „Roche“ je sredstvo, ki je na znamstveni podlagi narejeno iz Guajacolne snovi ter vsebuje le dobre in zdravilne snovi Guajaeola. Vsled primerne sestave in izbornih lastnosti „prija izvrstno“ in vzbuja tek. Od zdravnikov priporočeno. Kdo rabi Sirolin „Roche“? Na pijačah bolani in nedušljavi za olajšanje in vzbujenje teka. Na influenci bolani okrepijo. Kateri kašljajo in trpe vsled bronhialnega katarja, da okrepijo. Škrofnloaui otroci, katerim oteka stezica, pri očesnem in nosnem kataru, ki imajo oslovski kašelj, rabijo vspešno to sredstvo. Vsakteri, ki se hoče varovati pred bo- Kako učinkuje „Sirolin Roche“? Sirolin „Roche“ pospešuje in krajša zdravljenje, olajša izpljuvanje, odstrani kašelj ponočno potenje in mrzlico ter krepi dihalne organe. Ravno zaradi te lastnosti je Sirolin „Roche“ primerno sredstvo, ki pospešuje prebavljanje in redilnost. S tem se naravno tudi ojaču-jejo moči, truplo postaja težje in stem se zboljša tudi zdravje v obče. Dober okus Sirolina cenijo otroci injodrasli. leznijo na dihalnih organih V lekarni zahtevaj izrecno Sirolin »Roche« v izvirni steklenici po 4 K in poskrbi se naj, da bo v vsaki domači lekarni vedno pripravljena ena taka steklenica za takojšno rabo. nm tim m m mit mirni »n Za zdfavo in krepko :: deklico iz boljše hišo, z dobrimi spri-čevati, ki ima veselje do trgovine z mešanim blbgom se išče primernega mesta za uk. Naslov pri uredništvu pod: „štev. R. 40“. 48 -as«»«!*® Pozor ure! Velika zalop ur, (frapee-noeti, srebrnine in optičnih etvsn po vsaki ceni. lili is tinto f Btntr. mik nsttel §ra««fMe «d 20 dt 200 K. Niklasta remont.-ora K $‘60 Pristna srebrna on Originai omega nra Kuhinjska nra Sndiljka, niklasta Poročni prstani Srebrne verižic — Večletna jamstvi — Nasi. Dietinger Theod. Fehrsnbasši urar In očalar U1 Maribor, OMpetus «bo* te zlatnina h 7-~~ lfr— 4*— P- 2.- S*™ Trgovina s špecerijskim blagom mb Trgovina z moko in detel, pridelki Solid, na, pcstrežfbal Bvan Ravnikar, Celje Graška cesta št. 21. Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljiya semena n. pr. jamčena domačo in nemško deteljo, peso rume ao in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična od tvrdke IHautliner. Na drobno in na debelo! Glavna zaloga vrvarskega blaga ss Glavna zaloga sol in olaatbarv narodna trgovina Kas! Vanic, Celie I Narodni dom | J priporoča bogato zalogo Nianilf aktlir • 1. I nega in modnega blaga, posebno s •2 krasne novosti za spomladne obleke s I * po zelo znižani ceni! | I Ostanki pod lastno ceno. Važno za ženine in neveste I Zaradi prezidave moram izprazniti prostore, prodam torej vsa pohištva nizko pod lastno ceno, kot elegantna pohištva za spalne sobe in obednice, elegantne pisalne mize itd. od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. jBcar Neverjetno poceni ! Josip Kolarič, mizarski mojster V Mariboru, Franc Jožefova cesta št. 9. Od 1T D°ma6e sredstvo, priljubljeno in sloveče. WU. IO lO . prj vetjih naročilih zdatno znižane cene. » A. THTERRYA BALSAM edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan. Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega dragega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem katara, pri bolečinah v prsih, pn pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pn opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5-60. Lekarnarja A. Thierry-a samo pristno centifoiijsko mazilo je zanesljivo in nagotovejiega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 80 K. Narefii se: Lekarna k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU. Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A« König. Južnoštajerska hranilnica v Celju y Narodnem damu. | Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih tbrestnje po od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačne hranilnica sama ter gg ne odiegnjo vlagateljem. Ža varnost vlog j» mčijo okraji : Šmarje, Šoštanj, Sevnica, Vran- 4 10 2 0 sko in Gornjigrad in rezervna zaklada, katera znašata že nad 350 000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške nstanove 30 000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim nčnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12 000 K za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene 6 000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačala okolo 45.000 K, za dobrodelne namene, sknpno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tndi hranilne knjižice dragih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. I I Spodnještajerski ljudska posojilnica v Maribom reglstrevana zadruga z acomnjeag kbnbko. Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4*/»®/* proti tri mesečni odpovedi po 4-8/4°/0. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1 januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Renti davek plača posojilnica sama. ntm Posojila« se dajejo le članom in airer : aa vknjižbo proti papilarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po na vknjižbo in poroštvo po 5s/4°/o in na osebni kredit po 6°;„. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svo o last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih arah se sprejema in izplačuje denar. Pojasnila se dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Posojilnica ima tudi na razpolago do; tace hranilne nabiralnike. I H Prevzamem vsa tiela M oekoracijske, slikarske in W pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. Mihael Dobravc v Celja Gospodska ulica 5. dama, ki gleda na pravilno negovanje kože, osobito če hoče odstraniti razne pege na obratu in na rokah, ne najde v to svrho boljšega nula, kot je staro priznano Bergmanovo Karbolfeeržvepleno milo znamka Steckenpferd od Bergmanna & Co., Dečin ob Labi. [inamkal ^sla^ Redilno - zdravo - poceni Za otroke najboljše Najboljše in najmodernejšo sukno za moško in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje Stermeckiv Ce|iu št-30L cez tisoč stvari z slikami poštnine prosto. ugodna služba cerkovnika in organista na slovenski meji na Koioikem se odda takoj Pro-ilei samci in dobri ceciljanei prednost, župnijski urad V Sko-čidolu p. Podravlie na Koroškem. 41 Tovarna za Wels, H. KOLOSEUS Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, musila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparam, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se p« Sijejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-šn diiniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. Somišljeniki, agitirajte za ,,Stražo“. XXXXXXXXXXXXX Svoji k svojim ! Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip''znana slovenska trgovina Rafael Salmič v Celju, Narodni dom. Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ur, zlatnine srebrnine in optičnih predmetov.;^ Najnižje centi postrežba tožnaI mali dobičekI pobro imel Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vssk Slovenec naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto. NI tisoče zahvalnih pJgem sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe. Edina štajerska narodna steklarska debeloi fpgovllli Ha drobno i Franc Strupi, Celje Graška sesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba. o ■Ö c« rečastitim cerkvenim predstojništvom, ter slav. občinstvu priporoča svoj o s • e •s atelir za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor kipe, oltarje itd. iz lesa, kamna in mavca Jvo Soje, kipar Maribor, Reiserleva ulica 26. j priznano ,j milo J o., Dečin ob Labi. Komad stane 80 vin. Dobi se v lekarnah, drožerijah, parfumerijah in v vseh tozadevnih prodajalnah. Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesionirau vodovodni Inštalater Ivan Rebek Celie i sulica št. 14. Se priporoča zajdrugiami, občinam, korporacijam in zasebnikom zia cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobova it'd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz /Studencev, vodnjakov s hidravličnimi vidri. Izdelujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brückenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo 'Stroko spadajoča dela in izvršujem ista/ točno in solidno, vse po zmernih cenah. Goričar & Leskovšek Graška ulica 7 Celje Rotovška ulica 2 Tovarniška zatoga raznovrstnega kancelijskega, konceptnega, barvanega in ovitnega papirja. — Svinčniki, peresa peresniki, črnilo, radirke, kamenčki, trgovske in odjemalne knjige, pismeni papir v mapah in kasetah, Nff dtbelO I kreppapir, umetne cvetlice itd. Na drobfiol Velikonočne dopisnice v velikanski izberi od 4v. napr. Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov, risank in risalnih skladov. Nagrobni venci in traki. Trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru Koroška cesta štev. 5 priporoča cenjenemu občinstvu svojo bogato zalogo ===== raznovrstnih križev stoječih in stenskih, lesenih in nikljastih razne velikosti, po izredno nizkih cenah. Na razpolago ima tudi ali pa oskrbi zar velike poljske križe lesene podobe (korpuse) križanega, fino, umetno izpeljane 80, 90, 100 in še več centimetrov velike od 45 kron naprej. - - LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V CEUU registrevana zadruga z neomejene zaveze v lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU**) v CEUU, Graška cesta štev. 9,1. nadstropje obrestuje hranilne vloge no O cd dne vloge do dne vsdiga počenil s 1. januarjem 1913. Rentni davek plaiuji zadruga sama. Založni k in izdajatelj : Konzorcij „Strač-a“. Odgovorni urednik: Lav Kemperle Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.