NOVI TEDNIK
NT&RC
št. 26 - leto XLVI - Celje, 2. VII. '92
Cena 80 tolarjev
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.;
Gubenšek
odhaja
Po Celju se govo-
ri, da bo njegov
naslednik v Emu
MaksBastl. Str. 4.
Hočemo
tolarje,
nočemo
sira!
Je ponedeljkov protestni shod samo gene-
ralka pred slovenskim mlečnim štrajkom!
Gluhi ministri in podpredsednik. Stran 5.
modra
cona
celjskega
prometa
Kakšna bo ureditev prometa v prihodnosti? Le-
tošnja rekonstrukcija cest in ulic odvisna od
denarja. Del Zidanškove prenovljen do septem-
bra. Tema tedna na strani 7.
Samotarski moik,
klavzura in uboštvo
Reportaža z obiska pri sestrah klarisah v samostanu v Nazarjah. Stran 16.
vsebina
Teharje
Na račun teharskih žrtev
se ne bodo reševali ekolo-
ški problemi. Stran 2.
Intervju
Janez Stanič o zamenljivo-
sti oblasti. Stran 9.
Šport
Milijon tolarjev za zlato.
Stran 12.
Radio
Odprt radio privabil števil-
ne Celjane. Stran 17.
Laško
z Boškom Šrotom na praz-
nični dan. Stran 6.
Celje
Poletna politična kombina-
torika. Stran 3.
Ekologija
Brez panike zaradi radona
v Drapšinovi! Stran 6.
2
z UREDNIKOVE MIZE
Klici v sili
\' enem izmed podjetij, ki zaposlujejo predvsem ien-1|
ske, so delavkam vodilni podaljšali delovni čas z osmih
na dvanajst ur. Delavke, žene in matere, so spr\'a to
razumele, saj je bilo dela res veliko. Sedaj mineva leto
dni, njihov de}o\'nik pa je še vedno 12 ur. Kdor tega ne
sprejme, lahko dobi knjižico. H
V drugem, zasebnem podjetju, se delavkam giKii še
slabše. Prenapete norme in stalna grožnja z odpušča-
njem so le del težav. »Pod grožnjo lastnika morajo
delavke delati tudi 13 ur. Nadurnega dela ne plača, ker
to šteje v doseganje norme. Nimamo pravice do social-
nega zavarovanja. Vsem je javno zagrozil, da v bolniški *
stalež ne sme nobena.« Potem se nizajo primeri' k.iko
jv delavka, ki se je poškodovala nB poti na delo, takoj'^
izgubila zaposlitev in se mora zdraviti na lastne stro-
ške, kako je delavkam naročil, da v kolikor katera :
občuti, da je noseča, naj pride takoj po delovno knji->
žico, ker ne bo plačeval odsotnosti z dela. Mlade' \
delavke si ne upajo imeti prvega otroka, tiste, ki jih že
imajo, ne smejo v stalež, da bi ob bolezni poskrbele
zanje.
»Naše edino upanje ste vi, novinarji,« so nam napi-
sale obupane in ogorčene delavke, ki pa iz strahu pred,
posledicami svojega dejanja niso upale zapisati svojih ^
imen {četudi bi ostala naša skrivnost).
Ob takšnih dogajanjih ni potrebno globokounmom
modrovanje in moraliziranje. Sama po sebi so    pre-
več zgovorna. Čisto naravnost kažejo, kje danes \ ro''-
nici smo, kakšen je položaj velikega ( vseeno, če bi bilom
samo izjemnega) števila delavcev. Najkrajšo že spet
vlečejo ženske - saj ste že slišali tisto, da položaj žensk
v neki družbi najbolj neposredno kaže na stopnjo •
demokratičnosti te družbe? No, takšnih besed )e res
škoda, dokler imamo opraviti z ljudmi, ki hočejo iim .
hitreje in čim več pobasati v svoje žepe. Takšni pa niso
samo v teh dveh podjetjih. Povsod jih je dovolj m
preveč in njihova pnzadevanost, da bi to lahko nemo-
teno počeli čim dlje, je vredna občudovanja. S s\oj^m
molkom, z označevanjem sindikatov za pubertetniško
prenapeto druščino, s prelaganjem socialnega pakt j na
: prihodnost, z .jim hote ali nehote pomagamo. Tega
pa tudi novinarji ne moremo spremeniti čez noč. Žal
MILENA B. POt^l Ič
Lepo proslavili
Dan državnosti
Tako kot po vsej Sloveniji
smo tudi na celjskem območju
slovesno in veselo proslavili
Dan državnosti. Najbolj obi-
skani sta bili prireditvi v Celju
in pri Šmiglovi zidanici.
Z veliko proslavo in množič-
nim srečanjem Celjanov na
predvečer dneva državnosti so
se v mestu ob Savinji tudi kon-
čali letošnji Turistični dnevi.
V sredo je bilo na Tomšičevem
trgu veselo in živahno že vse
popoldne, igrali pa so mnogi
ansambli. Ob sedmih zvečer je
bila v opatijski cerkvi slovesna
maša za domovino, natančno
ob osmih pa so v vseh cerkvah
zazvonili zvonovi. Nekaj mi-
nut za tem je Celjane pozdra-
vil župan Anton Boječ, slav-
nostni govornik pa je bil slo-
venski obrambni minister Ja-
nez Janša. Veselo razpoloženje
na celjskih ulicah je ob zvokih
mnogih ansamblov trajalo vse
tja do jutranjih ur.
Na predvečer praznika so
pripravili priložnostne sloves-
nosti tudi v Preboldu, Taboru
in na Vranskem, na sam praz-
nik pa so se Savinjčani zbrali
pri Smiglovi zidanici. Priča-
kovali so sicer, da jim bo spre-
govoril Janez Janša, vendar je
bil zadržan, saj se je udeležil
tudi slovesnosti ob otvoritvi
mednarodnega mejnega pre-
hoda Holmec in tamkajšnje
proslave ob dnevu varnosti,
kasneje pa še praznovanja na
Ptuju. Zato pa so obiskovalce
s svojim ekshibicijskim nasto-
pom navdušili pripadniki heli-
kopterske enote teritorialne
obrambe Slovenije pod vod-
stvom Jelka Možina, sicer do-
mačina iz Grajske vasi, ki je
lani, prvi dan vojne, pristopil
k slovenski teritorialni obram-
bi. Mnogo aplavza so za svoj
nastop poželi tudi padalci
— člani ptujskega aerokluba.
Zvečer je bilo živahno tudi na
Šlandrovem trgu v Žalcu, kjer
so nastopile številne kulturne
skupine iz vse občine, v šent-
pavelski cerkvi v Preboldu pa
so imeli slovesno mašo ob veli-
kem slovenskem prazniku.
JANEZ VEDENIK
Foto: EDI MASNEC
Največ občudovanja so pri Smiglovi zidanici poželi pripadniki
helikopterske enote Teritorialne obrambe Slovenije pod vod-
stvom Jelka Možine, sicer domačina iz Grajske vasi.
Že v sredo popoldne je bilo na celjskih ulicah živahno kot le redkokdaj. Še več ljudi se je tam
zbralo zvečer. Preživeli so lepo noč.
rekli so
Minister za planiranje
dr. Davorin Kračun o mož-
nostih za vstop Slovenije
v EGS:
»Ne bo šlo tako hitro, kot
mislimo oziroma si želimo.
Uradna pogajanja se bodo
sicer začela prav kmalu, saj
je Slovenija že napisala
svoje pismo o namerah,
vendar bo treba narediti še
precej korakov. Najprej
bomo morali doseči vse ti-
ste ugodnosti in status, ki
ga je v Evropski skupnosti
imela bivša Jugoslavija.
Naslednja faza bo doseči
takšen položaj v ES, kot ga
imata trenutno Češka in
Madžarska, na kar verjetno
ne bo treba dolgo čakati.
Povsem drugače pa je
s polnopravnim članstvom,
saj je vrsta čakajočih pre-
cej dolga. Prve bodo gotovo
dežela EFTA, naše članstvo
pa bo odvisno tudi od tega,
kakšna bo politika razšir-
janja in do kolikšne mere
bo skupnosti zares uspela
integracija. Po referendu-
mu na Danskem se namreč
vsiljuje vprašanje, kako se
bo Evropska skupnost raz-
vijala naprej. Zato vstop
Slovenije ni le naš pro-
blem, ampak bo vse skupaj
precej odvisno od tega, ka-
ko bo svoje probleme reše-
vala skupnost. Velik uspeh
bo, če bomo postali polno-
pravni člani še pred letom
2000. Čeprav je do takrat
še nekaj let, pa se v Slove-
niji že pripravljamo na ta
dogodek, saj so vsi ukrepi,
ki jih sprejemamo, takšni,
da bi bilo naše gospodar-
stvo čim bolj v skladu
s pravili, ki veljajo
v Evropski skupnosti. Pa
tudi sicer bomo potrebova-
li še precej časa za preo-
brazbo našega gospodar-
stva.«
Teharje pred
ureditvijo
Upoštevati ie tretja obstoječe stanje
- Na račun tetiarsidti žrtev se ne ttoilo
reševali eliološlii prottlemi
Na pobudo celjskega Zavo-
da za planiranje in izgradnjo
so v ponedeljek pripra\ili de-
lovni razgovor o programskih
zasnovah za območje Spomin-
skega parka Teharje.
Strokovno gradivo, ki vklju-
čuje tudi ureditev drugih, ne-
kaj več kot 20 manjših grobišč
v občini, je predstavila Alenka
Kocuvan-Polutnik iz Razvoj-
nega centra, razgovora pa sta
se med drugim udeležila tudi
predsednik pristojne republi-
ške vladne komisije Viktor
Blažič in Tine Velikonja, ki
vodi ocenjevalno komisijo na-
tečaja za krajinske in arhitek-
tonske rešitve ter oblikovanje
pomnikov.
Mestoma precej žolčno raz-
pravo, v kateri so posamezniki
ugotavljali, da se v Celju zad-
nji dve leti prizadevanja za
ureditev Teharij sploh niso
premaknile z začetne točke
oziroma poudarjali, da je Celje
na tem področju veliko storilo,
so vendarle zaokrožili z dej-
stvom, da bo urejanje Spomin-
skega parka potekalo postopo-
ma. Tako je preprosto nemo-
goče odmisliti obstoječa odla-
gališča piritnih ogorkov, sadre
in komunalnih odpadkov med
katera je vkleščeno teharsko
taborišče z grobišči, v Celju pa
bodo nadaljevali s prizadeva-
nji, da te objekte kar najbolj
zakrijejo in s krajinskimi reši-
tvami vklopijo v okolje.
Ključnega pomena za uredi-
tev spominskega parka je *^—'•
vprašanje, kaj bo z odlaga
V občini pripravljajo načrte za
prestavitev odlagališča pirit-
nih odpadkov, lokacijo za no-
vo odlagališče komunalnih od-
padkov pa naj bi našli malce
bolj vzhodno, ob meji s šent-
jursko občino. »To so dejstva,
s katerimi se je potrebno spri-
jazniti, vseeno pa je nenehno
priganjanje pristojnih v občini
še kako potrebno za čimprejš-
njo ureditev grobišč«, je menil
Viktor Blažič. Tine Velikonja
je odnos celjskih oblasti do teh
vprašanj označil za prijazne-
ga. Opozoril je, da ima komisi-
Demosova delovna komisija za
raziskavo grobišč v ceHski ob-
čini, ki jo vodi Janez Cmej, je
v gradivo vključila še seznam
24 grobišč in posameznih gro-
bov - nerazjasnjeni pa ostajata
še območji v mestnem parku in
na Gričku - ki so razdeljena
v tri sklope. Del grobov je na
urbaniziranih ali kmetijsko
obdelanih površinah, del pa
izven teh območij. Viktor Bla-
žič je menil, da je vsa grobišča
in posamezne grobove (tudi po
morebitnih prekopih) potreb-
no obeležiti s pomniki, v Slo-
veniji pa naj bi čimprej razpi-
sali natečaj za idejne rešitve.
ja zaradi občinskih blokad ve-
like težave v pripravah za ure-
ditev Kočevskega Roga, v Ce-
lju pa so odnosi veliko boljši,
zato bi morali biti nekateri po-
samezniki bolj strpni in ne bi
smeli pričakovati, da se bodo
vsi celjski ekološki problemi
reševali na račun teharskih
553 kilometrov obljub
Minuli teden so zopet govo-
rili o avtocesti. Tokrat v Mari-
boru, kjer so se županom in
dugim politikom pridružili še
strokovnjaki s področja prava
in ekologije.
Kot je pojasnil minister za
promet Marjan Krajnc, ko je
govoril o vladnem programu
za izgradnjo slovenskega cest-
nega križa, bi za cesto potrebo-
vali 2,1 milijarde ameriških
dolarjev. Če bi Slovenija obdr-
žala sedanji način finaciranja
avtocest in dodala od vsakega
prodanega litra bencina devet
tolarjev, bi se lahko v petih
letih v proračun nateklo še 900
milijonov tolarjev, s katerimi
bi lahko, ob pomoči posojil
mednarodnih institucij, zgra-
dili 253 kilometrov ceste. Ki-
lometer avtoceste, in to ne
upoštevajoč odkup zemljišča
in plačilo davkov za spremem-
bo namembnosti, bi namreč
stal pet milijonov dolarjev. JŽ
Za socialne
intervencije
Nove in vse pogostejše po-
javne oblike socialnih stisk ter
težav so vzrok, da se je Mini-
strstvo za zdravstvo, družino
in socialno varstvo odločilo
oblikovati regijske intervent-
ne službe socialnega varstva.
Za osem občin celjskega ob-
močja bodo te naloge izvajali
v Centru za socialno delo Ce-
lje, s čimer so v imenu ustano-
vitelja soglašali tudi člani celj-
skega izvršnega sveta.
Regijska interventna služba
socialnega varstva, ki bo zače-
la delati takoj po sklenitvi po-
godbe med ministrstvom in
Centrom za socialno delo Ce-
lje, bo skrbela za tujce, mlado-
letnike, ki se izmikajo izvršitvi
vzgojnega ukrepa, pobegle
otroke ter mladostnike. Svoje
delo bo služba opravljala
v nočnem času in med prazni-
ki, torej izven rednega delov-
nega časa Centrov za socialno
delo. Delo regijske interventne
službe socialnega varstva bo
financiralo Ministrstvo za
zdravstvo, družino in socialno
varstvo. IS
Št. 26 - 2. julij 1992
3
Kmetijska »vojna« proti vladi
3. kongres Slovenske Uuilske stranke - Preaseaniški kanHiUat dr. Stanko Buser
Na sobotnem kongresu Slovenske
ljudske stranke v Ljubljani je veliko emi-
nentnih predstavnikov te stranke (I.Puč-
nik, Zagožen, Potočnik, Podobnik)
usmerilo ostre puščice proti Drnovškovi
vladi.
Zakaj: zaradi liberalističnega koncep-
ta v kmetijstvu, ki za državne intervenci-
je v gospodarstvu predvideva 26 milijard
tolarjev, za intervencije v kmetijstvu pa
niti enega tolarja, zaradi neizvajanja za-
kona o denacionalizaciji in zaradi tega,
ker nova vlada nima ne kratkoročnega
ne dolgoročnega programa kmetijske po-
litike.
Ker taka politika vlade vodi v zaneslji-
vo propadanje slovenskega kmeta (Po-
dobnik), bo Slovenska ljudska stranka,
če ne bo prišlo do pogovorov z vlado in
pozitivnih sprememb, najprej pripravila
opozorilno, potem pa še generalno stav-
ko slovenskih kmetov, je v razpravi dejal
novi podpredsednik stranke Franc Po-
točnik.
Splošno mnenje v stranki je, da je pre-
brodila krizo, ki je nastala z razpadom
Demosa in odhodom prvega voditelja
Ivana Omana. Stranka ostaja zavezana
Demosu in sredinski usmeritvi, ki teži
k uravnoteženemu odnosu med tradicijo
in napredkom, favorizira vrednote, kot
so odnos do dela, družine, lastnine, naro-
da, kulture in moralne drže posamezni-
ka, še naprej pa bo poleg interesov kmeč-
kega zastopala tudi interese delavskega
in drugih slojev prebivalstva.
ROBERT GORJANC
Dr. Stanko Buser, rojen leta 1932 na Po-
nikvi, redni univerzitetni profesor za ge-
ologijo, je prvi uradni slovenski predsed-
niški strankarski kandidat. Dejal je, da
je pravi rodoljub, da nima nobene hipo-
teke iz preteklosti in da je prava oseba,
da popelje ljudi iz naveličanosti in neza-
upanja. Ne bo hinavski v predvolilnem
boju in pravi, da bo zmagal.
SVET MED TEDN®M
Na šesti floti le
bil alarm
Piše: Robert Gorjanc
Vojaška intervencija za
odprtje sarajevskega leta-
lišča Butmir vendarle še
naprej ostaja samo »skraj-
no sredstvo«. Očitno je, da
so srbske sile zelo resno
vzele ultimat generalnega
sekretarja svetovne organi-
zacije Butrosa Galija, ki je
prejšnji petek dal Mladiču
48 urni rok, da preneha
z obstreljevanjem Sarajeva
in umakne težko topništvo
in tanke iz aerodroma na
»varnostno razdaljo« in
preda letališče pod nadzor-
stvo mirovnih sil. Razen
večjih incidentov (ob odho-
du Francoisa Miterranda)
in odhajanja in prihajanja
tankov z občasnim ognjem,
večjih bojev ni bilo. S pre-
dajo letališča modrim čela-
dam je dosežen velik pre-
mik v reševanju Sarajeva
in najbrž tudi vojne v Bosni
in Hercegovini.
Kompromisna resoluci-
ja: Tri ure po izteku Galije-
vega ultimata je varnostni
svet imel več opcij. Vse je
kazalo na vojaški poseg po
zasedanju Sveta za naci-
onalno varnost ZDA, na
katerem se je večina, razen
obrambnega ministra Che-
neya in načelnika general-
štaba Powella, odločila za
omejeno vojaško interven-
cijo, s katero bi vzpostavili
zračni most s Sarajevom za
dovoz nujno potrebne hu-
manitarne pomoči. Veliko
realnost te možnosti je na-
povedovala tudi intenzivna
ameriška diplomacija ozi-
roma obveščanje »po-
membnih akterjev« za so-
glasje in sodelovanje v ak-
ciji: Bush je iz Camp Davi-
da, kjer je bil na poroki
svoje hčere klical kanad-
skega premierja Mulrone-
ya, ruskega predsednika
Jelcina in britanskega pre-
mierja Majorja. Vsi naj bi
zagotovili sodelovanje
v akciji, celo Jelcin.
Medtem pa je presenetil
Butros Gali, ki je varnost-
nemu svetu predal poroči-
lo, v katerem je bosansko-
hercegovske in hrvaške sile
obtožil, da kršijo premirje.
S tem je Gali je še enkrat
dokazal, da je kljub ulti-
matu, ki ga je postavil Ka-
radžiču, eden od tistih, ki
se najmanj zavzema za vo-
jaški poseg. Že prej je
v enem od svojih poročil
varnostnemu svetu, ko je
šlo za vojno na Hrvaškem,
napisal, da gre za »enako-
vredno« odgovornost pri
»odpiranju ognja«, pa če-
prav je bilo povsem jasno,
kdo uporablja letala, več-
cevne raketomete in tanke
in kdo se brani z lažjim pe-
hotnim orožjem. Prav na to
karto so igrale srbske sile
v BIH.
Spektakularni Miter-
rand: Vendar pa bi se naj-
brž tudi Gali moral podre-
diti stališču Združenih dr-
žav, ki prevzemajo iniciati-
vo v reševanju vojne v nek-
danji Jugoslaviji. Akcija bi
naj že bila pripravljena, če-
prav so v State departmen-
tu to zanikali: vanjo naj bi
se vključila 6. flota in 82.
zračno desantna divizija,
ki sta že dobili ukaze o po-
polni pripravljenosti. Ta
divizija je skupaj s 101. po-
dobno divizijo, del ameri-
ških sil za hitre posege.
V začetku kuvajtske krize
je bila prva, ki so jo poslali
v Saudijsko Arabijo. Če se-
veda ne bi bilo spektaku-
larnega obiska Miterranda.
Francoski predsednik je
poleg tega, da je hotel de-
monstrirati dejstvo, da je
Francija še vedno evropska
velesila, hotel tudi prepre-
čiti prehitro angažiranje
ZDA, ki so se očitno že od-
ločile za vojaški poseg.
Kljub temu, da se je na
Butmirju samo bežno se-
stal s Karadžičem in Mla-
dičem, je njegov pristanek
na letališču po tromesečni
blokadi bil dovolj močan
preizkus za Srbe, da preve-
rijo svoje obnašanje in od-
ločitve, ko bi šlo zares.
Obenem je Francija, še
vedno »sentimentalna« za-
veznica Srbije pokazala, da
»še ni razloga za vojaško
akcijo, ki ji ves čas naspro-
tuje in zato za akcijo peace
making ne namerava pri-
spevati svojih vojakov«.
Zaradi tega je varnostni
svet izglasoval resolucijo
št. 671, ki predvideva samo
takojšnjo napotitev dodat-
nih 1000 vojakov (kanad-
skega bataljona iz Hrva-
ške) na sarajevsko leta-
lišče.
Srbske sile v BIH so
kljub incidentu znale brz-
dati svoje razgrete glave in
v zameno za letališče, kar
je v vojaškem smislu stra-
teška izguba (na katero pa
so lažje privolili tudi pod
vtisom izgube Dobrinje) še
dobili možnost, da se izog-
nejo intervenciji in ostane-
jo partner pri iskanju glo-
balne rešitve za ureditev
položaja treh konstitutiv-
nih narodov v BiH. Vojaška
intervencija bi za Srbe po-
menila tudi izgubo poga-
jalske strani in potem bi
zanje veljal samo še diktat.
Razcepljenost: razplet
pa med drugim kaže na še
vedno veliko razcepljenost
med evropskimi silami, ka-
ko reševati morijo v Bosni
in Hecegovini. Miterrand
36 je odločil za solo akcijo,
za katero mu sicer vsi priz-
navajo, da je pogumna,
vendar pa mu hkrati tudi
zamerijo, ker o tem ni ni-
kogar olDvestil in ker je
prevzel pobudo izven okvi-
rov skupne evropske zuna-
nje politike. Ta primer na-
zorno kaže, da se »ma-
strihtski« sklepi še dolgo
ne bodo uveljavljali
v praksi. Združene Evrope
bo zaenkrat le toliko, koli-
ko si je bodo vzeli interesi
evropskih velesil. Bolj kot
za učinkovitost evropskega
združevanja pa je lahko
takšna akcija nevarna za
učinkovitost reševanja
Bosne in Hercegovine, saj
bi nekoordinarana akcija
samo še podaljševala spre-
nevedavo politiko Srbije.
To pa seveda še naprej po-
meni nove stotine žrtev.
Srbija še vedno igra na za-
mere med evropskimi sila-
mi, če ne celo na to, da bi se
medseboj skregale.
Poletna kombinatorika
Na pobudo celjskega župana Antona
Rojca so se v ponedeljek sestali predsed-
niki političnih strank v občini, na sestan-
ku naj bi se dogovorili, kako v občini
vendarle priti do kandidata za novega
mandatarja in s tem tudi novega izvršne-
ga sveta. Sklenili so, da bodo o tem - po
predhodnih posvetovanjih znotraj strank
- jutri, v petek, še enkrat razpravljali,
šele nato pa bo župan sklical tudi sejo
skupščinskega predsedstva.
S svojim kandidatom, 32-letnim eko-
nomistom Zdenetom Podlesnikom, od-
krito nastopajo samo liberalni demokra-
ti, ki pa imajo trenutno le podporo pre-
noviteljev, socialistov in narodnih demo-
kratov. Del krščanskih demokratov še
vedno meni, da bi moral za novega man-
datarja ponovno kandidirati Mirko
Krajnc, ki je kot predsednik izvršnega
sveta odstopil. Predsednik celjskih krš-
čanskih demokratov Janez Lampret je
zato v ponedeljek ponovno zahteval ana-
lizo vzrokov za Krajnčev odstop, kar pa
je - glede na ugotovitveni sklep poslancev
o odstopu - najbrž povsem odveč. Social-
demokrati bi Podlesnikovo kandidaturo
načelno podprli, čeprav imajo tudi sami
kar tri kandidate (dr. Andro Ocvirk, Be-
no Krivec in Andrej Komel) za novega
mandatarja. Zaenkrat pa - glede na dej-
stvo, da zasedajo tudi župansko mesto
- pred jesenjo niso pripravljeni vložiti
uradne kandidature.
Liberalni demokrati, pojasnjuje pred-
sednik občinskega odbora Robert Polner,
doslej uradne kandidature za novega
mandatarja niso vložili zaradi tega, ker
menijo, da imajo brez krščanskih in soci-
aldemokratov premalo podpore v skupš-
čini. Pri zasedanjih celjske skupščine, ko
se v dvorani težko zbere več kot 50 po-
slancev, je namreč vsak glas še kako dra-
gocen. Pričakujejo, da se bodo v petek
vendarle uspeli dogovoriti s predsedniki
vseh strank, takoj zatem pa naj bi tudi
uradno vložili kandidaturo in sprožili
skupščinsko proceduro še pred dopustni-
škim obdobjem.
I. STAMEJČIČ
V celjskih vladno-parlamentarnih raz-
pravah in iskanju kandidata za novega
mandatarja je najbolj zanimivo to, da
prav nobena politična stranka predloga
liberalnih demokratov v celoti ne za\Ta-
ča. Ko bi se bilo potrebno dogovoriti
— vsaj načelno — o podpori ali nepodpori,
pa je slišati bolj malo argumentov. Šušlja
se, da bi brez dogovorjene podpore pred-
vsem socialdemokratski poslanci bojko-
tirali glasovanje o mandatarju, liberalni
demokrati pa ob morebitnem »neuspe-
hu« prav tako napovedujejo resen razmi-
slek o svoji vlogi v celjski skupščini. Prvi
korak bi bila vsekakor obstrukcija dela
v skupščini. _
Ustanovni zbor
Slovice v Žalcu
v nedeljo je bil v Žalcu usta-
novni zbor slovenskega dela
Slovice. To je slovensko-švi-
carska konfederacija, zveza
prijateljstva in sodelovanja
Slovenije in Švice, njen glavni
namen pa je povezovanje ljudi
in institucij obeh dežel na po-
dročju družbenega, kulturne-
ga, političnega in gospodar-
skega življenja. Cilj pa je
predvsem zbuditi razumeva-
nje in interese za nastajanje
nove demokratične države in
svobodne družbe v Sloveniji
ter spodbuditi partnersko
podporo in pomoč.
Zbranim je najprej sprego-
voril predsedujoči ustanovne-
ga zbora Milan Dobnik, nato
pa v imenu švicarske strani
Trougott Bidermann, ki je de-
jal, da se je povezovanje med
obema deželama že začelo, ne-
dolgo od tega so bili gostje žal-
ske občine švicarski učitelji.
Ustanovnega zbora sloven-
skega dela, švicarski je bil 14.
marca v Ziirichu, se je udeležil
tudi švicarski konzul v Zagre-
bu Werner Maurer, ter več
predstavnikov slovenskih ob-
čin. Sprejeli so pravila, pro-
gram dela in izvolili organe
društva. Dogovorili so se, da
bo društvo - slovenski del Slo-
vice, vodilo predsedstvo v se-
stavi Milan Dobnik (Žalec),
Franci Križan (Rogaška Slati-
na) in Janez Jančar (Ljub-
ljana).
Pripravili so tudi krajši kul-
turni program, nastopil je Sa-
vinjski oktet pod vodstvom
Milana Lesjaka in folklorna
skupina DPD Svobode iz Šem-
petra.
TONE TAVČAR
Pučnik na Polzeli
Podpredsednik slovenske
vlade in predsednik SDSS Jo-
že Pučnik je minuli teden na
Polzeli govoril o gospodarskih
razmerah in pripravah na vo-
litve v Sloveniji.
V organizaciji žalskih soci-
aldemokratov so na Polzeli go-
vorili o sprejemu lastninske in
volilne zakonodaje ter zako-
nov o kapitalnih družbah, so-
odločanju in reformi vlade.
Pučnik je napovedal, da se bo
lastninski zakon znašel v par-
lamentu sredi julija, ob tem pa
obstaja bojazen, da bi ga opo-
zicija blokirala. Do sredine
meseca naj bi pripravili tudi
zakon o skladu za pridobiva-
nje sredstev prek obveznic, ki
bi bil namenjen zaradi steča-
jev ogroženim podjetjem. Vla-
da se v teh dneh srečuje tudi
s številnimi težavami, vendar
je Pučnik na vprašanje, ali bo
izpolnila svoje poslanstvo, od-
govoril pritrdilno. '
T.TAVČAR
Višje najemnine
člani celjskega izvršnega sveta so s 1. julijem za 35
odstotkov povišali najemnine za stanovanja v občinski
lasti. Glede na dogovor z ostalimi lastniki stanovanj
o enotni cenovni politiki naj bi najemnine povišala
tudi podjetja, ki so lastniki stanovanj.
IS
KOMEN "!"IRAMO
Nadzorovano
brezvladje
v Celju je prejšnji ponede-
ljek potekel rok, v katerem naj
bi vložili kandidature za nove-
ga mandatarja. V občinskem
sekretariatu so še nekaj dni
počakali, vendar je povsem
jasno, da se celjske stranke ni-
so uspele dogovoriti za sodelo-
vanje.
Liberalnim demokratom, ki
so prvi prišli na dan s svojim
predlogom za 32-letnega eko-
nomista Zdeneta Podlesnika,
ni uspelo zbrati podpore vsaj
osemintridesetih     poslancev
— kar tako na pamet, brez po-
prejšnje zadostne podpore, pa
se v precep celjskim poslan-""
cem prav gotovo nihče ni pri-
pravljen spustiti. Toliko ža-
ljivk in ostrih besed, kot jih je
bilo v Celju zadnji mesec sliša-
ti, in toliko gnojnice, kot so je
poslanci v tem času prelili, na
svoj račun prostovoljno gotovo
nihče ne bi tvegal. Če pa že
- verjetno Celje ne bi imelo
pravšnjega mandatarja...
Kaže, da bo ostalo Celje
brez nove vlade vsaj do jeseni.
Zdajšnja, pod vodstvom Mirka
Krajnca, po odstopu naloge
opravlja še naprej. Seveda
skladno s svojim starim pro-
gramom, ki so ga poslanci do
zadnjega skupščinskega zase-
danja večkrat kritizirali, zdaj
pa ima kar naenkrat precej
podpore. 0d izvršnega sveta,
okrnjenega na gospodarskem
področju, posebne zagnanosti
verjetno ni pričakovati. V Ce-
lju bi morali biti, glede na raz-
mere, zadovoljni že s korekt-
nim opravljanjem dela...
Mesecev do jeseni nas je lah-
ko na nek način strah — zaradi
tega, ker se težave na gospo-
darskem in socialnem področ-
ju kopičijo - še bolj pa zaradi
tega, ker strankam, ki imajo
polna usta prizadevanj za raz-
voj in utrditev Celja kot regij-
skega središča, preprosto ne
uspe niti dogovor o tem, kdo
naj bi se za ta razvoj boril.
IVANA STAMEJČIČ
Zdravstveni center ostaja
Pričakovanja, da bo 1. julija
prenehal obstojati Zdravstve-
ni center Celje, se niso uresni-
čila. Nekateri zdravstveni do-
movi - najprej Celje in Sloven-
ske Konjice - so se sicer s skle-
pi občinskih skupčin že izločili
iz skupnega javnega zavoda,
toda zdravstveni dom Laško se
bo šele konec avgusta ali v za-
četku spetembra, enako je
z bolnišnico. Tudi to, ali bo
bolnišnica ostala skupaj ali se
bo ustanovila nevropsihiatrija
Vojnik kot samostojna organi-
zacija, še ni znano, saj še ni
odgovora iz republike.
Od odločitev republike pa je
tudi odvisno, kako bo z lastni-
no bolnišničnih objektov. Ti-
sti, ki so bili zgrajeni s samo-
prispevkom, bi naj praviloma
ostali v lasti občin, katerih ob-
čani so denar zbrali. V prime-
ru celjske bolnišnice, ki se je
v veliki meri gradila tudi z de-
narjem, zbranim po družbe-
nem dogovoru v regiji, pa je še
odprto vprašanje, če bo to
obravnavano kot samoprispe-
vek ali ne. Ne glede na to pa
bodo v Zdravstvenem centru
Celje skupaj s polletnim obra-
čunom naredili tudi zaključni
račun.
MBP
Št. 26 - 2. julij 1992
14
KOMENTIRAMO
Originalni ponarediti
Ponarejeni tolarji so spro-
žili precej polemik v sloven-
skih in hrvaških gospodar-
skih in političnih krogih. Po
količini mase v obtoku in po
zaplenjenih primerkih bi
lahko rekli, da vpad v fi-
nančni sistem ni bil pretira-
no velik, vendar je ozadje
dogodka zelo medlo in si jo
vpleteni subjekti razlagajo
vsak na svoj način. Temu
primerno se tudi mnenje jav-
nosti nagiba v skladu z naci-
onalno pripadnostjo, k če-
mur znatno pripomorejo
vsakovrstne manipulacije in
ugibanja, ki ob pristanku na
laična tla obrodijo bolj ali
manj zaželjene sadove.
V vsakem primeru je afera
pokazala na določene po-
manjkljivosti, zlasti kar za-
deva nezadostno zaščito do-
micilne valute, ki v obliki
začasnih bonov resda ne pre-
more kakšne posebne varo-
valke. Zatorej se je potreba
po uvedbi pravega denarja
še povečala, kvaliteta izdela-
ve le-tega pa nikakor ne sme
biti vprašljiva. Lastnost teh-
nično dobrega denarja je
ravno v tem, da se že ob pr-
vem kontaktu lahko prepri-
čamo o njegovem poreklu.
»Finančna policija« se je ta-
ko pač dodatno usposabljala
in pri tem uspela odkriti do-
volj ponaredkov, večino še
preden je sploh dospela v ob-
tok. Težava ie le. ker se ne da
ugotoviti celotne falsificira-
ne mase, glede na geografsko
razpršenost do sedaj odkri-
tih bankovcev za tisoč tolar-
jev pa smo lahko skeptični.
In ker je v celotno zadevo
vpletena še Hrvaška (ki se-
veda to zanika), dobimo no-
ve razsežnosti problema.
Dejstvo je, da so bili falsifi-
kati odkriti tudi na njenem
ozemlju, zato skušajo vladni
krogi ta nesporni argument
obrniti na glavo v smislu sa-
mopodtikanja slovenskih
oblasti vsled nujnosti prikri-
vanja hiperinflacije, tako
kot so si »oni sami bombar-
dirali banske dvore«. Resnici
na ljubo velja poudariti ne-
zadovoljstvo hrvaških varče-
valcev Ljubljanske banke,
zavist zaradi tečajne razlike
tolarja in dinarja v našo ko-
rist, velik primanjkljaj v zu-
nanjetrgovinski bilanci Hr-
vaške s Slovenijo in še kaj.
Zatorej lahko Ibrahim Dedič
po mili volji razpihuje proti-
slovensko razpoloženje vTu-
dmanovi banovini, vedeti pa
mora, da bodo poslej vrata
slovenskega trga zanj zapr-
ta. Psihološko-finančna voj-
na verjetno še nekaj časa ne
bo dobila svojega epiloga, ne
oziraje se na pometanje pred'
tujim pragom pa smo lahko
vseeno polaskani, saj je naša
valuta vstopila v krog tistih,
katerih ponarejanje se izpla-
ča in prinaša korist.
PRIMOŽ ŠKERL
Guhenšek odliaia
Po Celiu se govori. Ha bo njegov nasletinik Nlalis BastI
Direktor Ema holding Jo-
že Gubenšek je že pred me-
secem dni najavil svoj od-
stop, dokončno ga je potrdil
na tiskovni konferenci pred
tednom dni.
Jože Gubenšek je vodstvo
holdinga prevzel januarja
1991. V času svojega vod-
stva, trdi Gubenšek, je ures-
ničil večino zastavljenih ci-
ljev. Emo je uspel nadome-
stiti izgubo jugoslovanskega
tržišča in se prebiti do zah-
tevnih tujih kupcev. Nekate-
ra podjetja danes izvozijo 90
odstotkov proizvodnje, Emo
kot sistem pa dobro polovi-
co. Pri prodaji na tuje so tik
pred tem, da se prebijejo
v višji cenovni razred in po-
večajo cene za 20 odstotkov.
Ob tem so bistveno znižali
lastno ceno izdelkov, po Gu-
benškovih besedah za 30 od-
stotkov. Nadalje se povečuje
zanimanje tujcev za sodelo-
vanje s tem kolektivom, kot
konkretne primere je direk-
tor navedel ponujeno pove-
čanje naročil za kontejnerje
pri italijanskih partnerjih,
ponudbo za sodelovanje
z Volvom, pred vrati je pod-
pis pogodbe z ameriškimi
partnerji za izvoz posode
v vrednosti 7 milijonov do-
larjev.
Po zastavljenih planih naj
bi Emo v tretjem kvartalu
posloval pozitivno. Med
2500 zaposlenimi je 200 de-
lavcev opredeljenih kot traj-
ni presežek, v primerjavi
s sosednjimi primerljivimi
podjetji pa imajo delavci za
30 odstotkov višje plače.
V svoji izjavi je med drugim
zapisal, da se je kolektiv pod
vodstvom sindikata odločil
za pot životarjenja in golega
preživetja, po takšni poti pa
sam ni pripravljen stopati.
Ob svojem odstopu je Gu-
benšek še povedal: » Emo je
v tem času na razpotju. Mož-
ne so tri poti: prva, ki vodi
v stagnacijo, druga, ki vodi
v življenje na približno takš-
ni ravno, kot je Emo živel
v preteklosti, tretja pot je ta,
da se Emo vzpne med dobra
evropska podjetja. Za to ima
vse možnosti, ker ima tržiš-
ča, ima dobre programe in
tehnologijo, verjetno pa je
treba nekaj žrtvovati. Pri
tem z delavci in sindikatom
nismo našli skupnega jezika,
zato odhajam.«
O tem, kdo bo v prihodnje
prevzel krmilo Ema v svoje
roke, Jože Gubenšek ni hotel
govoriti. Neuradno je slišati
govorice, da se za vodilno
mesto poteguje bivši mini-
ster Maks Bastl. Gubenšek je
samo dejal, da je pripravljen
razpis, da je kandidatov več
in po njegovem ni bojazni,
da v hišo ne bi dobili prave-
ga človeka.
Medtem ko se generalni di-
rektor pripravlja na odhod,
pa okoli 1100 delavcev Poso-
de ves teden štrajka. Delo so
prekinili že minuli teden, ker
niso dobili plač. Vodstvo po-
jasnjuje, da bi moral ameri-
ški kupec S.junija nakazati
denar, ki pa se je ustavil
v Švici, po zadnjih informa-
cijah naj bi ga v Ljubljansko
banko dobili včeraj in konč-
no izplačali zaslužek delav-
cem. Ti so konec minulega
tedna dobili samo 5 tisoč to-
larjev akontacije.
Nikogar nismo rušili
Kako pa odstop general-
nega direktorja komentirajo
v sindikatu, s katerim po
Gubenškovi oceni niso našli
skupnega jezika? Predsednik
sindikata Milan Ramšak po-
jasnjuje: » Ko je skupščina
obravnavala odstop direk-
torja, so nas prvič povabili
na zasedanje. Jasno smo po-
vedali, da ne pristajamo na
zajamčene plače, ki naj bi jih
dobivali vsi zaposleni. Ta-
krat so od nas zahtevali pod-
pis socialnega pakta in ob-
ljubo, da se odpovedujemo
vsaki nadaljni stavki. Gu-
benšek je med razlogi za svoj
odstop navajal predvsem
ukrepe vlade, zaradi katerih
se je Emo znašel v težavah,
zaradi delavcev mu prav go-
tovo ni bilo treba odstopiti.
Naš namen ni bil rušenje
vodstva. Na skupščini je Gu-
benšek celo zahteval ostro
obsodbo sindikata in naših
ravnanj, vendar je to potem
preprečil sam celjski župan
Roječ.
Mi smo svoje aktivnosti
zdaj usmerili v republiko,
zahtevamo finančno policijo,
ki naj preveri izplačevanje
naših osebnih dohodkov, po-
slovanje firme in registracijo
podjetij v tujini. Pred štiri-
najstimi dnevi sem dobil
v roke sklep o ustanovitvi
firme v Avstriji. Vse bolj se
nam zdi, da si vodilni s temi
firmami pripravljajo teren
za odhode iz Ema.«
IRENA BAŠA
GOSPODARSKI BAROMETER
Novo vodstvo
Ingrada
Skupščina podjetja Ingrad
je minuli teden potrdila nove-
ga direktorja. Po odhodu Jan-
ka Goloba prevzema vodstvo
diplomirani inženir gradbeni-
štva Dušan Štiherl. Pred leti je
že bil zaposlen v Ingradu, po-
novno pa prihaja v to podjetje
iz žalskega Juteksa.
Zamenjava tudi
v Giinu
v začetku tega tedna se je
končala enotedenska stavka
v Gorenju Glin Nazarje. Proiz-
vodnjo bodo organizirali v šti-
rih podjetjih in sicer za pro-
gram les, okna, iveme plošče
in pohištvo. Po odstopu dose-
danjega vodstva in direktorja
Janeza Živka prevzema mesto
vršilca dolžnosti direktorja
Glina Marjan Dobrove. Delav-
ci naj bi plače dobili najkasne-
je do 10. julija, stavkovni od-
bor pa bo deloval tudi v pri-
hodnje.
Kovinotehna za
Holmec
Ob dnevu slovenske držav-
nosti so uradno otvorili mejni
prehod Holmec in predali na-
menu prostore za potrebe poli-
cije ter carinikov. Izgradnjo je
financirala celjska Kovinoteh-
na, naložba je vredna 26 mili-
jonov tolarjev, gradbena dela
pa so opraviU delavci Ingrada.
Blokade se
nadaljujejo
Po zadnjih podatkih Službe
družbenega knjigovodstva Ce-
lje je na območju šestih občin
blokiranih 121 podjetij. Sku-
pen znesek blokade znaša pre-
ko 2 milijardi tolarjev. Med
podjetji z blokiranimi žiro ra-
čuni je tudi vse več manjših
- podjetij, ki so nastala v zad-
njem času.
Priznanja orodjarjem
Minulo soboto se je v Mari-
boru končal letošnji sejem
orodjarjev, na katerem so pre-
jeli priznanja tudi predstavni-
ki z našega območja. Zlato
formo so podelili Emu orodja
in naprave in sicer za nosilec
pedala za Citroene. Bronasto
formo pa je dobil Center sred-
njih šol tehniške in družbo-
slovne usmeritve Velenje.
Priznanje so si prislužili za
projekt izobraževanja mladine
ter računalniško podporo
v ustvarjanju novih orodjar-
skih dosežkov.
Novost Ljubljanske
banke
Ljubljanska banka Splošna
banka Celje je v letošnjem letu
že razširila mrežo bankoma-
tov, v prihodnjih mesecih pa
pripravljajo še nekaj spre-
memb, ki bodo dobrodošle
predvsem podjetnikom. Med
drugim nameravajo uvesti
možnost, da bodo podjetniki
po telefonu sami preverjali
stanje svojega tekočega oziro-
ma žiro računa.
Varčujmo z energijo
Na Elektro Celje oziroma
njihovih enotah ponujajo po-
trošnikom električne energije
dve zanimivi brošuri. Prva po-
nuja vse informacije o spre-
membah tarifnega sistema,
druga pa vrsto zanimivih na-
svetov o tem, kako varčevati
z energijo.
IB
Ponudba:
- Podjetje Color Medvode
nudi vse vrste barv iz sistema
Unicolor za premaz vseh vrst
površin (les, kovina, omet, be-
ton). Nudijo široko izbiro
barvnih odtenkov (do 750 ni-
ans). Informacije: tel. 061/613-
411 (Sonja Mekinc).
- Madžarsko podjetje Ma-
Ta-Co iz Budimpešte nudi
vodko Stolichnaya. Pakirana
je v kartonskih zabojih po 20
steklenic (1/2 litra), tedenska
količina pa je 50 tisoč stekle-
nic. Informacije: tel. 361-276-
69-20 (Zoltan Lakatos).
- Podjetje Velcom d.o.o. iz
Velenja nudi računalniško
projektiranje sistemov (SAN
in CATV). Informacije: tele-
faks: 852-804 (Miran Malgaj).
- Podjetje Kovinar Hrpelje
p.o. nudi maloserijsko proiz-
vodnjo specialnih spojnih ele-
mentov (vijaki, matice, pod-
ložke ipd.) po individualnih
naročilih kupcev. Informacije:
tel. 066/81-301 (Saša Trebeč).
- Podjetje Unitime d.o.o. iz
Ljubljane nudi mehanske in
elektronske mehanizme Her-
mle, več oblik in barv kazal-
cev, veliko vrst stenskih ur
z bitjem, letne ure Hermle in
velike strojne ure. Informaci-
je: tel. 061/371-479 (Alenka
Vavpotič).
- Podjetje Kompas Hertz
Rent a car iz Ljubljane nudi
storitve polnega zastopanja ali
posredništva pri posameznih
poslih na Češkem in drugod.
Informacije: tel. 061/191-311
(Mojca Patemoster).
Povpraševanje:
- špansko podjetje Tedmo-
sa iz Madrida je zainteresirano
za nakup proizvodov iz hladno
in toplo valjanega jekla. Infor-
macije: tel. 91-250-54-63 ali
telefaks 91-458-24-06.
- Industrijska zbornica
Španije išče kontakt s proiz-
vajalci pnevmatik in notranjih
gum. hiformacije: tel. 965-
201-133 ah telefaks 965-201-
457.
- Špansko podjetje Diseny
Marti iz Badalone je zaintere-
sirano za nakup opreme za
zimski šport (čevlji, smuči,
oblačila). Informacije: tel. 93-
389-38-23 ah telefaks 93-464-
36-08.
- Špansko podjetje Iberica
de transmisiones iz Zaragoze
je zainteresirano za nakup
kmetijskih strojev in rezervnih
delov. Informacije: tel. 76-
394-008 ali telefaks 76-395-
426.
05
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 aH direktno 215-631.

Vsakih 14 dni
za pol milijona nagrad!
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 1. 7. 1992
Št. 26-2. julij 1992
51
Hočemo tolarje,
nočemo sira
Je ponedelikov protestni shod samo generalka pred
slovenskim mlečnim štrajkom? Gluhi ministri In
podpredsednik
Veste, kakšno je najnovejše
plačilno sredstvo v Savinjski
dolini? Edamec, luknje dajemo
zastonj. Takšne in podobne ša-
le je bilo slišati med kmetoval-
ci minuli ponedeljek na pro-
testnem shodu, s katerim so
opozorili na razmere v mlečni
proizvodnji. Kritične so, tako
da večini ni do smeha, kar je
potrdila tudi velika udeležba
na shodu.
Sodu je dno izbila več kot
trimesečna zamuda pri izpla-
čilu mleka, na seznam zahtev
pa so rejci zapisali še odkup
zalog mlečnih izdelkov, ki so
nastale zaradi uvedbe kontin-
gentov v sosednji Hrvaški,
redno izplačilo izvoznih sti-
mulacij, uvedbo stimulacij tu-
di po 1. juliju, pokrivanje ra-
zlik do proizvodne cene po
kalkulacijah kmetijskega in-
štituta, zaščito domače proiz-
vodnje te/odgovornost bivše-
ga poslovodnega organa mle-
karne Celeia in pokritje izgub
za leto 1991. Dveuma zapora
ceste pri izstopni postaji v Arji
vasi ter na križišču v Petrov-
čah je po besedah številnih
rejcev samo generalka pred
ostrejšim nastopom, saj kme-
tovalci v roku treh tednov na-
povedujejo vsesplošni sloven-
ski mlečni štrajk. Seveda
v primeru, če njihove zahteve
ne bodo uresničene in če jim
nihče ne bo hotel prisluhniti.
Vabilo na ponedeljkov shod je
že naletelo na gluha ušesa trž-
nega in kmetijskega ministra
ter podpredsednika vlade za
gospodarsko področje. Zato pa
na shodu ni manjkalo pred-
stavnikov zadrug s celotnega
območja, na katerem mlekar-
na odkupuje mleko, funkci-
onarjev kmečke zveze ljudske
stranke, vodilnih iz mlekarne,
pa seveda rejcev od bhzu in
daleč.
Ponedeljkovo dogajanje in
trenutne razmere v nilečni
proizvodnji so komentirali ta-
kole: Franc Potočnik, republi-
ški poslanec in predstavnik
kmečke stranke: »Protestni
shod je ena najbolj skrajnih
metc^d boja za kmetove pravi-
ce. V kmečki zvezi se zaveda-
mo, da takšna oblika za jav-
nost ni prijetna, vendar sta
kmetovalce pripeljala na cesto
obup in občutek nemoči pred
vlado, ki nima posluha za re-
ševanje kmetijskih problemov.
Danes je v ospredju mleko, ju-
tFf bo pšenica, pojutrišnjem
sladkorna pesa. Gre za opozo-
rilni štrajk, s katerim dokazu-
jemo, da smo se sposobni orga-
nizirati in zapreti vsa križišča
v Sloveniji. Upam, da bo v vla-
di prevladal razum, kajti za
rešitev problema, kakršen je
odkup mleka, ni potrebno ve-
liko denarja. Že nekaj časa
zahtevamo, naj nas sprejmejo
predstavniki vlade, da bi se
pogovorili, vendar Drnovšek
in Rigelnik ne kažeta nobene-
ga razumevanja.«
Marjan Ribič, savinjska
kmečka zveza: » S tokratnim
shodom želimo opozoriti slo-
vensko javnost na težave
v kmetijstvu. V celotnem go-
spodarstvu je kaos zaradi pla-
čilnega prometa, vendar mi že
tri mesece nismo dobili plačila
za mleko in ljudem je prekipe-
lo. Zahtevamo samo to, da do-
bimo pravo mesto v gospodar-
ski politiki. Nekatera podjetja
se bodo reševala s finančnimi
injekcijami, na seznamu pa ni
niti ene slovenske mlekarne ali
predelovalnega obrata.«
Janez Novak, Dobrteša vas:
»Žalostno je, da moramo po
tolikoletih Slovence prepriče-
vati, da je kmetijstvo potrebno
novi državi in da mora biti slo-
venski kmet prav tako kot po-
slanec v skupščini plačan za
svoje delo. Ne razumem, da
lahko enim plače povišujejo,
z drugimi se nočejo niti pogo-
varjati. Suverenost je tudi to,
da sami pridelujemo hrano za
svoje potrebe. Slovenska deže-
la je vrt Evrope, pravijo, mi pa
bomo kmete spravili s hribov
in uničili še tisti živel j, ki tam
živi. Blokada bo menda j a
streznila politike, da bodo za-
čeli objektivno obravnavati
probleme. Na naši domačiji
oddamo 70 litrov mleka na
dan in res ne vem, kakšna uso-
da nas čaka ob sedanji poli-
tiki.«
Anica Golouh, Škofja vas:
»Čakam na denar, tako kot vsi
drugi. Vsak dan oddamo okoli
100 litrov mleka. Za vsak me-
sec hočemo redno plačilo, ven-
dar se mi zdi, da bo samo en
takšen shod premalo. Krivcev
je po moje več, ne samo mle-
karna, čeprav se sprašujemo,
kam gre razlika od 18 tolarjev,
kolikor jih dobimo mi, do 47
tolarjev, po kolikor prodaja
mleko mlekarna. Na domačiji
smo hoteli povečati proizvod-
njo, imamo telice in smo na-
meravali oddajati 200 litrov
mleka na dan. Kako naj zdaj
to čez noč preusmerimo? Pred
leti sem pustila službo v pisar-
ni, zdaj pa ne vem več, kako
naprej.«
Branko Verdev, Podkraj: »V
sedanjim razmerah ne vidim
drugega izhoda kot pobiti čre-
do, kar zagotovo ni rešitev.
Dnevno oddajamo 200 litrov
mleka, čreda šteje okoli 15
molznic, plačilo smo dobili
delno za marec in april, niče-
sar za maj, prav tako visi
v zraku plačilo za jimij. Na
srečo imamo še nekaj pitancev
in znamo delati še kaj druge-
ga. Kdor ima samo mleko, pa
dejansko ne vem, kako živi.
Edino možnost vidim v tem, da
dobimo nazaj južna tržišča in
da se poveča prodaja. Me pa
kar strese, ko slišim, da ima
prejšnji direktor svojo trgovi-
no, da kupuje mleko na Hrva-
škem in ga prodaja v naših tr-
govinah. Tega ne bi smeli do-
voliti.«
Andrej Podpečan, Galicija:
»Kot soorganizator tega shoda
sem vesel, da se je zbralo toli-
ko ljudi. Po drugi strani me
skrbi, kakšen rezultat bomo
dosegli. V mlekarstvu je proiz-
vodov preveč, vlada pa mora
biti tista, ki bo znala rešiti
problem. Pri rejcih so razmere
kritične. Vsi tisti, ki smo od-
visni od mlečne proizvodnje,
smo v veliki finančni stiski,
ljudje so psihično obremenjeni
in zato je protest edini izhod.
Naša proizvodnja je 200 do
300 litrov dnevno in smo de-
jansko odvisni samo od tega
dohodka.«
Pismo
Dmovšku
Na shodu je za govorniški
oder stopil tudi direktor mle-
karne Ervin Janežič. Dejal je,
da se zaveda stiske kmetoval-
cev, žal pa ob obveznem odku-
pu ni zagotovljena redna pro-
daja. Posledice so likvidnostne
težave in visoke zaloge. Če bi
bila volja, bi lahko našU denar
v proračunu ali reševali pro-
blem s pomočjo blagovnih re-
zerv. Kmetijsko politiko je tre-
ba v bodoče usmerjati v proiz-
vodnjo stvari, ki jih potrebuje-
mo za samooskrbo. Cez noč se
ne da preusmeriti kmetij, zato
so nujni razvojni programi.
V hribovitih predelih bo treba
še naprej razvijati živinorejo,
drugod pa se postopoma preu-
smerjati v pridelavo drugih
kultur. Koncept slovenske po-
litike je obdržati zdrava po-
djetja, vendar mleko zahteva
drugačen pristop, saj gre za
blago, ki ga ne moreš držati na
zalogi. Za stimulacije je Jane-
žič dejal, xla so nujne in da jih
nihče ne sme ukinjati, ker bi to
pomenilo resnično katastrofo.
Okoli desete ure so udeleženci
shoda krenili vsak na svojo
stran. Ker niso dočakali repu--
bliških mož, so predsedniku
vlade dr. Janezu Drnovšku po-
slali pismo, v katerem ne pro-
sijo, temveč zahtevajo, naj
sprejme njihovo delegacijo, da
mu bo ponovno pojasnila teža-
ve in zahteve rejcev. Bodo to-
krat naleteli na manj gluha
ušesa?
IRENA BAŠA
Foto: EDI MASNEC
Odkup mleka je v ponedeljek v glavnem potekal normalno,
nekaj količin so odkupili že v nedeljo zvečer, ponekod so tovor-
njaki v ponedeljek odpeljali mleko z dvoumo zamudo. Pred
cestno zaporo so se znašli tudi kamioni, ki so vozili mleko
v sosednjo Avstrijo. Mlekarna namreč 40 odstotkov mleka, ki je
bil prej namenjen na Hrvaško, vsak dan vozi na prašenje
v Avstrijo. Dnevno odpeljejo tri cisterne, torej 60 tisoč litrov
mleka. Gre za nove direktne posle mlekarne z avstrijskim part-
nerjem in brez posrednikov, kot je to bilo v preteklosti.
Srečko Čater, predsednik republiškega sveta sindikata delavcev v kmetijstvu: ^Ob osmih zjutraj
ko smo zaceli shod, je bilo na zaporah okoli 350 traktorjev, mnogi iz bolj oddaljenih krajev so
potem se prihajali. Ocenjujem, da je sodelovalo tisoč kmetovalcev s 400 traktorji in priključki
Skupaj so nastopih zasebni kmetovalci in delavci družbenega sektorja, skratka vsi, kijih skrbita
nadaljna usoda m preživetje. Glede na ignoranco pri uveljavljanju naših zahtev v preteklosti si
obetamo, da bomo dosegli odmev v slovenskem prostoru ter pravičnejšo prerazporeditev denarja
v državnem proračunu. Sorazmerno toliko, kot ga namenjajo za druge dejavnosti. Želim, da bi
dosegli dialog z vlado brez izsiljevanja. To smo poskušali dva meseca, vendar brez uspeha.*

na sončni strani alp
PREPRIČAN O SVOJI
ZMAGI - Potem ko je Slove-
nija izgubila enega »pred-
sedniškega kandidata« (po
umoru Ivana Krambergerja),
je zdaj dobila novega - dr.
Stanka Buserja. Predlaga ga
Slovenska ljudska stranka
(SLS) bratov Podobnik če-
ravno bo minilo še najmanj
štirinajst dni, da bomo sploh
vedeli, ali bo sprejeta volilna
zakonodaja. Takšno prehite-
vanje dogodkov opravičujejo
ljudskostniki s tem, »da nek-
do mora prvi položiti karte
na mizo«.
Prestop dr. Buserja od Ze-
lenih k SLS so ljudskostniki
proslavili kot svojo veliko
zmago. Kako bo takšno pre-
stopanje všeč volilcem, pa
bomo morda videli že jeseni.
Vsekakor je za zdaj dr. Buser
zelo ljudomil, saj napoveduje
»pošten predvolilni boj«,
sveto pa je prepričan o svoji ;
zmagi.
LOVNA MINISTRE - Seda-
nja opozicija (SLS, Sloven-
ski krščanski demokrati, Na- '
rodnodemokratska stranka.
Liberalna stranka in poslan-
ski klub »Demos«) nadaljuje '
lov na ministre. Prej so bili
na tapeti Peterletovi mini-
stri, zdaj so Drnovškovi. Tar-
če so Igor Bavčar, dr. Dimi-
trij Rupel in dr. Janko
Prunk, ki se mu je zareklo,
kot pravi (pravzaprav je bil
za ministra preveč odkritosr-
čen), dokaj negativni, pri
oceni emigrantske Slovenske
ljudske stranke. Ta deluje
v Argentini pod vodstvom dr.
Marka Kejžarja. Zabavno pri
tem je, da je na kongresu
SLS dr. Janka Prunka zašči-
til izseljenec dr. Marko
Dvoržak, ki ima o emigrant-
ski Slovenski ljudski stranki
v Argentini enako slabo
mnenje, kot naj bi ga bil imel
(po pomoti) dr. Janko Prunk.
OBRAMBA PROTI
OBRAMBNEMU MINISTRU
- Premiki, knjiga obrambne-
ga ministra in nekdanjega
vojaškega zpomika Janeza
Janša, buri duhove. Čeprav
gre za osebno videnje dogod-
kov v zadnjih štirih letih, pa
si je obrambni minister pri-
voščil veliko samohvale,
predvsem pa obračunal s po-
litičnimi nasprotniki oziro-
ma tistimi, ki so mu, kot je
verjetno prepričan, metali
polena pod ministrske noge.
Najslabše so o odnesli libe-
ralni demokrati in prenovi-
telji, med vodilnimi pa član
predsedstva RS akademik
Ciril Zlobec. Zanimivo je, da
se je Janša spravil na Jaša
Zlobca in na Jožefa Školča,
ki sta bila med njegovimi
največjimi zagovorniki, ko je
imel opravka z vojaškim so-
diščem.
OBRAMBA PROTI NE-
RESNICAM - Druga knjiga,
ki je izšla minuli teden, pa ni
bila deležna takšne svojske
medijske propagande, je Ob-
ljubljena dežela Andreja Ro-
ta. Gre za argentinskega Slo-
venca, ki ga je Lojze Peterle
z vsem pompom pripeljal iz
Argentine in ga kot predsed-
nik vlade celo kot zasebnika
sprejel na letališču Ljublja-
na. V najhujših časih za Ro- ■
ta, ko so ga kot svetovljana
žagali desno usmerjeni pri
dnevniku Slovenec, je Peter-
le pustil očeta štirih otrok na
cedilu. Dragocenejših za Pe-
terleta je bilo 250.000 dolar-
jev, ki so jih »dobrotniki« iz
tujine ponudili za Rotovo
glavo in s tem rešili Slovenca
pred propadom.
JESENI NA VOLIŠČA?
- Komisija za ustavna vpra-
šanja slovenske skupščine, ki
jo vodi dr. France Bučar, je
v ponedeljek sprejela predlo-
ge treh volilnih zakonov. Če
še delegati v vseh treh zborih
slovneske skupščine (zakoni
morajo biti sprejeti z dve-
tretjinsko večino) ne bodo
imeli bistvenih pripomb ali
se šli političnih igric, ki lah-
ko sredi tega meseca imeli
volilno zakonodajo pod stre-
ho. Torej bi lahko šli na vo-
lišča jeseni oziroma v roku,
kot ga predpisuje ustavni za-
kon (eno leto po sprejemu
ustave).
Seveda v zborih ne bo šlo
' vse gladko, saj je še nekaj
dilem v posameznih stran-
kah, »demosovci« na čelu
z Danijelom Starmanom pa
bodo poskušali doseči tisto,
kar se jim ni posrečilo
v ustavni komisiji: da bi mo-
rali kandidati za državni
zbor (v njem bo 90 poslan-
cev), za državni svet (v njem
bo 40 svetnikov) in za pred-
sednika republike podpisati
vnaprejšnje izjave, da so (ni-
so) sodelovali do leta 1990
s službo državne varnosti
(SDV) oziroma da so (niso)
bili občasni ali stalni upo-
rabniki informaicj SDV.
Predlagatelji so to zagovar-
jali z moralnim očiščenjem
družbe in z izogibom sunmi-
čenja o posameznikih. Na-
sprotniki, ki so bili na ustav-
ni komisiji v večini, pa so do-
kazovali da gre za vrnitev
v stare čase, ko je o usodi
ljudi odločala moralnopoli-
tična (ne)oporečnost. Proti
komu je predlog namenen, je
očitno, čeravno predlagatelji
o tem ne govore: proti vodil-
nim ljudem v obdobju slo-
venske pomladi, saj ni dvo-
ma, da so inforamcije SDV
po službeni dolžnosti dobi-
vali na mizo predsedniki
predsedstva, skupščine, iz-
vršnega sveta, CK ZKS,
SZDL, sindikatov, mladine,
člani občinskih komitejev
(čeravno Danijel Starman, ki
je bil član občinskega komi-
teja ZKS v Kopni, to zani-
ka), in še mnogi drugi.
Ozračje, ki ga je ustvarila
sednaja opozicija, pa je vse
prej kot naklonjeno tistim, ki
so dobivali na mizo takšne
informacije. Seveda, če bi se-
gali še dlje v zgodovino, bi
lahko ugotovili, da tudi se-
danji največji in najglasnejši
opozicionalci dolga leta niso
imeli ničesar zoper enopar-
tijski sistem ali so bili v njem
aktivni saj se jim je kar do-
bro godilo. S tem, da so ga
molče sprejemali, pa so se ti-
ho strinjali tudi s službo dr-
žavne varnosti, ki je v eno-
partijskem sistemu opravlja-
la naloge, ki jih vse takšne
službe po svetu.
ŠESTODSTOTNA IN-
FLACIJA - V senci teh poli-
tičnih iger bi skoraj spregle-
dali, da je bila junijska infla-
cija 5,9 odstotka, letošnja pa
že 69 odstotkov. Zavod za
statistiko je ugotovil, da je
junijska inflacija za 0,6 od-
stotka nižja od majske in za
0,4 odstotka višja od april-
ske. Junijska inflacija bo
varčevalcem prinesla naj-
manj 5,9-odstotne obresti na
vezane vloge.
Življenje se nam je podra-
žilo, če upoštevamo življenj-
ske potrebščine, v enem me-
secu za 4,4 odstotka, v enem
letu za 267,4%, letos pa za
69,9 odstotka. Upajmo, da se
bo inflacija le nekoliko usta-
vila, da bodo plače več vred-
ne, trgovke pa si bodo lahko
odpočile, če ne bo treba vsak
dan lepiti novih cen na iz-
delke.
Št.26-2.julij 1992
16
Ohraniti ugoden položaj
Z Boškom Šrotom na praznični dan Laščanov
v občini Laško niso spreme-
nili datuma občinskega praz-
nika, ostali so kar pri 2. juliju.
Letos so pripravili \TSto kul-
turnih, športnih in zaba\'nih
prireditev, pred praznikom pa
smo se o aktualnem trenutku
te izredno dinamične občine
pogovarjali s podpredsedni-
kom iz\TŠnega sveta Boškom
Šrotom.
Katerim področjem trenut-
no posvečate največ pozor-
nosti?
Predvsem odpiramo razvoj-
ne možnosti na področju turiz-
ma, in to v Laškem ter Rim-
skih Toplicah. V Laškem ima-
mo vse pripravljeno za posta-
vitev bencinskega ser\-isa, ki
ga bo gradil Petrol.in mostu
s cesto čez Savinjo v Jagočah,
kjer bo v naslednjih letih zra-
stel nov kompleks Terme La-
ško. Vztrajali bomo tudi, da se
nekaj zgodi v Rimskih Topli-
cah pri dosedanjem vojaškem
zdravilišču, ki leži v izredno
lepem okolju. Gre za neizko-
riščen potencial, ki ga je treba
urediti tako, da bo občini ne-
kaj dajal. Ob turizmu že nekaj
mesecev spodbujamo podjet-
ništvo z obveznicami in od te-
ga v prihodnje pričakujemo
nov zagon. V teku je prestruk-
turiranje rudnika z novimi,
dokaj zanimivimi programi.
Posebne aktivnosti bo deležno
demografsko ogroženo območ-
je, kjer želimo izboljšati zlasti
telefone in ceste. Najbolj po-
trebujejo telefone v Brezah,
Vrhu in Jurkloštru. Programe
smo posredovali v Ljubljano,
vendar se denar vrača po kap-
ljicah.
Podedovali ste dve veliki in-
vesticiji. Sta zaradi svoje me-
galomanskosti problematični?
To sta kulturni dom v La-
škem in zdravstveni dom v Ra-
dečah. Prvega bi radi končali
čim prej in v njem uredili tudi
prostore za glasbeno šolo,
z drugim bodo težave, ker gre
za prevelik zalogaj za kraj in
ra^oložljiva sredstva.
Šolstvo?
Imamo več investicij, ki pa
jih zaradi pomanjkanja denar-
ja ne bomo zmogli. Tudi tu
moramo čakati na boljše čase,
bomo pa poskrbeli, da bomo
obdržali vsaj učni standard na
potrebnem nivoju. Želje so
večje od zmožnosti.
Kakšna je vaša ocena raz-
mer v laški občini?
Navkljub vsem odprtim
problemom želimo ohraniti
položaj, ki ga imamo in je rela-
tivno ugoden v primerjavi
z republiškim povprečjem.
Gospodarska rast mora ostati
na istem nivoju, kot je. Če bo-
mo to dosegli, bomo lahko za-
dovoljni. TONE VRABL
Deset priznanj 2. Julij
Danes bo v Laškem slaNTiostna seja skupščine ob občin-
skem prazniku, na kateri bodo podelili deset priznanj 2.
julij. Prejeli jih bodo:
Krajevna skupnost Radeče za dosežke pri razvoju kra-
jevne samouprave, za uspešno vključevanje in izvedbo del
pri razreševanju komunalne problematike kraja ter za
skrb za zagotovitev boljših življenjskih pogojev krajanov
na območju celotne krajevne skupnosti. Kulturno društvo
Trobni dol za 10 letno uspešno delovanje na področju
amaterske kulturne dejavnosti, še posebej za ohranjanje
in negovanje starih šeg in običajev. Društvo upokojencev
Radeče za dolgoletno delovanje in skrb za razreševanje
problemov svojega članstva.
Franc Babic iz Zidanega mosta dobi občinsko priznanje
zlasti za delo v gasilskem in planinskem društvu, Filip
Jurkošek iz Rimskih Toplic za ohranjanje in obnavljanje
sakralnih spomenikov, Konrad Jurkošek za delo na
področju kmetijstva. Jožica Novak iz Radeč zlasti za skrb
za ohranjanje in varovanje okolja, Silva Stare iz Rečice za
prispevek k razreševanju socialnih problemov krajanov in
upokojencev, Milan Vodišek iz Zidanega mosta za delo
v domačem kraju in Vito Žnidar iz Radeč za organizacijo
velikih, množičnih in zahtevnih prireditev v kraju.
T.VRABL
Preobliliovanje zdravstva
Poslanci celjske občinske skupščine so s 1. julijem usta-
novili nov javni zavod Zdravstveni dom Celje, ki se glede
na zdravstveno zakonodajo izloča iz Zdra\stvenega cen-
tra Celje. Člani izvršnega sveta pa so podprli predlog, da
opravlja naloge vršilca dolžnosti direktorja novega
zavoda dr. Brane Mežnar, ki tudi zdaj vodi Zdravstveni
dom.
IS
Brez panike
Celjski izvršni svel meni, da
koncentracije radona v Drapšinovi 7 In
9 niso vzrok za paniko
člani celjskega iz\TŠnega
sveta so obra\Tiavali poročilo
o meritvah radona in radono-
vih potomcev v zunanjem oko-
lju Celja, ki so jih v in ob sta-
novanjskih objektih Drapši-
nova 7 in 9 opra\ili delavci
Zavoda republike Slovenije za
varstvo pri delu.
Pred poldrugim letom so
v Celju opravili približno 100
meritev koncentracij radona
oziroma njegovih potomcev
v stanovanjskih objektih, na
osnovi teh meritev pa je izvrš-
ni svet sprejel sklep, da z novi-
mi meritvami rešijo vprašanje,
ali na povečane koncentracije
vpliva radioaktivnost v zuna-
njem okolju. Zdajšnji rezultati
kažejo, da so koncentracije ra-
dona oziroma njegovih potom-
cev v zaprtih prostorih objek-
tov Drapšinova 7 in 9 za več
kot desetkrat višje kot zunaj.
Strokovnjaki povečane kon-
centracije sevanja pripisujejo
EFE opeki, iz katere sta zgra-
jena oba objekta. Povprečna
izmerjena koncentracija zunaj
stanovanjskih objektov, prav
tako pa tudi na odlagališču sa-
dre na deponiji v Bukovžlaku,
je bila 19 Bq/m3, v stanovanj-
skih prostorih višjih nadstrop-
jih Drapšinove 7 in 9 pa je
v dveh primerih presegala 400
Bq/m3.
Svetovna zdravstvena orga-
nizacija priporoča mejno kon-
centracijo 200 v novih oziroma
400 Bq/m3 radona v starih ob-_
jektih, zato so člani celjskega
izvršnega sveta menili, da je
potrebno v obeh stanovanjskih
objektih najprej preveriti in
urediti obstoječe prezračeval-
ne naprave, o sami sanaciji ob-
jektov - če bodo ocenili, da je
potrebna - pa se bodo pogovar-
jali kasneje.
Ob tem je predsednik izvrš-
nega sveta Mirko Krajnc še
opozoril, da se v javnosti po-
vsem neupravičeno ustvarja
panika, nekaj ljudi je zaradi
pisanja in govoric o rakotvor-
nem sevanju doživelo celo
živčne šoke. To je utemeljil
s podatki, da nihče ne »zganja
cirkusa« zaradi namerjenih
900 Bq/m3 na Pohorju ali le
nekaj bekerelov manj v pro-
storih republiške skupščine.
O resnosti mejne koncentraci-
je 200 oziroma 400 Bq/m3 pa
je podvomil tudi zato, ker po-
samezne države (v Sloveniji
zaradi premalo meritev te me-
je še nimamo) določajo svoje
mejne koncentracije glede na
količine sevanja. V Skandina-
viji, kjer je sevanje precej viso-
ko, je namreč 400 Bq/m3 po-
vsem nezaskrbljujoča koncen-
tracija. Predstavnik Zavoda
RS za varstvo pri delu je to
potrdil, vendar hkrati tudi
opozoril, da previsoke koncen-
tracije radona in njegovih po-
tomcev vendarle povzorčajo
negativne zdravstvene posle-
dice.
I. STAMEJČIČ
Največ beguncev dosiej
V začetku tedna je bilo v osmih obči-
nah celjske regije že blizu 6200 prijavlje-
nih beguncev. V zbirnih centrih, kjer je
nastanjenih nad 1500 begimcev, ostaja
njihovo število že tretji teden nespreme-
njeno. Največ pribežnikov, dobra polo\'i-
ca, je v velenjski občini.
V prostorih velenjskega Rdečega križa
venomer čaka po več deset beguncev.
Prijavljajo se novi, drugi se odjavljajo,
nekateri prihajajo po novo materialno
pomoč, četrti pa želijo v zbirni center.
Tudi v drugih občinah ugotavljajo, da
družine z več begimci čedalje težje živijo
v utesnjenih stanovanjih. (V Šaleški doli-
ni jih je sprejelo pod streho nad 700 dru-
žin). Velenjski centri pa so seveda polni,
saj je v njih že nad petsto ljudi. Druži-
nam z begunci pomagajo izmenoma s pa-
keti Rdečega križa oziroma organizacije
Karitas. Pri oskrbi v prostorih Rdečega
križa oziroma v zbirnih centrih pomaga
v okviru javnih del 16 brezposelnih Ve-
lenjčanov. V velenjski občini je bilo v za-
četku tedna skupno nad 3500 beguncev
iz BiH.
Veliko, blizu 1400 pribežnikov, je tudi
v celjski občini ( od tega v zbirnem cen-
tru nad 500). Med njimi je dobra polovica
otrok, pa tudi nekaj učiteljev, zato bodo
organizirali krožke. Za higiensko belje-
nje prostorov zbirnega centra v Celju je
podjetje JUB podarilo pol tone jupola.
V vseh objektih je poskrbljeno tudi za
redno pomoč celjskih zdravnikov in pa-
tronažnih sester. Pomoč pri oskrbi be-
guncev je tudi v celjski občini organizi-
rana v okviru javnih del.
V mozirski, žalski in šmarski občini je
po približno tristo beguncev, v laški 150,
konjiški 73 in šentjurski 30. V šmarski so
begunce iz centra na Boču prestavili
v prostore v Rogaški Slatini, od koder je
nekaj beguncev odšlo. V Mozirju, kjer je
trenutno zmanjkalo denarja za potrebe
begimcev, pa so bili v soboto veseli po-
moči iz koroškega Spitalla.
BRANE JERANKO
Pričaifujejo preveč?
Mačehovski odnos do diabetikov
Hitro naraščanje šte\'ila
sladkornih bolnikov botruje
vedno večjemu številu mladih
invalidskih upokojencev in ce-
lo zgodnjim smrtim. Zdra\-niki
odkrijejo vsako leto do 5 tisoč
novih bolnikov, sladkorni bol-
niki pa že predstavljajo 4 od-
stotke prebivalstva naše dr-
žave.
Položaj je zelo kritičen, ugo-
tavlja predsednik slovenske
Zveze društev za boj proti
sladkorni bolezni, Štefan Te-
mlin, ki opozarja na slab polo-
žaj diabetikov v Sloveniji. Ve-
liko slovenskih bolnikov je so-
Na sobotno srečanje sladkor-
nih bolnikov v Zdra\'ilišču Ro-
gaška Slatina, je prišlo pri-
bližno tristo diabetikov in nji-
hovih svojcev iz Slovenije, pa
tudi Avstrije in Madžarske.
Pripravila ga je republiška
Zveza društev, ki združuje bli-
zu 26 tisoč članov (kar je 40
odstotkov bolnikov) iz 35 dru-
štev v Sloveniji. V Sloveniji
smo tako pr\ič obeležili Sve-
tovni dan sladkorne bolezni,
27. junij, ki sta ga lani razgla-
sili Svetovna zdravstvena or-
ganizacija in Mednarodna fe-
deracija za diabetes.
cialno ogroženih, z nizkimi
plačami in pokojninami. Za-
posleni so veliko v bolniškem
staležu ter prejemajo nizka
nadomestila, upokojenci pa
imajo podpovprečne pokojni-
ne. Dietna hrana je seveda bi-
stveno dražja. Z novim zako-
nom o prometnih davkih niso
znižali davkov za zdravo pre-
hrano ter jih povišali za alko-
holne pijače in tobačne izdel-
ke, tako kot so predlagali di-
abetiki. Nezadovoljni so tudi
z uvedbo participacije za
zdravila z vmesne in negativne
liste. V vladi ne upoštevajo niti
odločitve slovenskega Ustav-
nega sodišča, ki je to plačeva-
nje za diabetike odpravilo. Za-
radi dragega prevoza opuščajo
socialno najšibkejši bolniki
celo redne zdravniške kon-
trole.
In kaj pričakujejo sladkorni
diabetiki od novega programa
zdravstvenega varstva, ki ga
pripravljajo v zdravstvenih te-
lesih in vladi? Po nekaterih
napovedih nam ta dokument
ne bo prinesel nič dobrega, so
povedali v Rogaški Slatini. Za
množično, prvo srečanje slad-
kornih bolnikov so poslali va-
bila na več naslovov, prejeli pa
so le pozdravni telegram mini-
stra za zdravstvo, dr. Božidar-
ja Voljča.
Diabetiki pričakujejo v pri-
hodnje program na državni
ravni, ki bi omogočil večje na-
ložbe v raziskovanje, preventi-
vo, izobraževanje, zgodnje od-
krivanje bolezni ter vključitev
socialno ogroženih bolnikov
v občinske in državne socialne
programe. S pričakovanimi
naložbami gre v bistvu le za
varčevanje, saj je poznejša
materialna in človeška cena
posledic najvišja.
BRANE JERANKO
Zadrege s šolo med počitnicami
čeprav so se začele poletne
počitnice, skrbi s šolo niso nič
manjše kot nekaj tednov na-
zaj. Zaskrbljeni so starši os-
no\Tiošolcev, ki ne morejo ra-
ztuneti visokih cen šolskih uč-
benikov - še bolj pa na celj-
skem območju starši tistih 444
osmošolcev, ki niso bili spreje-
ti v željene srednješolske pro-
grame.
O cenah osnovnošolskih uč-
benikov smo že obširno pisali,
zato le nekaj podatkov o tem,
kako se v prizadevanja za po-
cenitev šolskih knjig vključu-
Na Srednji šoli Borisa Kidriča
v Celju, ki izobražuje za med
mladimi s povprečnim učnim
uspehom najbolj privlačne po-
klice, so omejili vpis v tri pro-
grame - za poklice konfekcijski
tehnik, šivilja in frizer. Na šoli
so imeli prijave 347 kandida-
tov, sprejetih pa je bilo 221
osmošolk oziroma osmošolcev.
Pri tem je potrebno upoštevati
še takoimenovano rangiranje
izbranih učnih programov, kar
pomeni, da je med 221 \'pisa-
nimi kandidati tudi nekaj
takšnih, ki so programe sred-
nje šole Borisa Kidriča uvTstili
na drugo mesto, svojo vpisno
prijavo pa oddali na katero
jejo posamezne občine. Veliko
je seveda odvisno od šol, ki
organizirajo izposojo učbeni-
kov, precej pa tudi od občin,
znotraj katerih so se šolniki
dogovorili kolikšen delež cene
naj starši krijejo s plačilom
obrabnine. Razlike med šola-
mi so zato velike, odvisne pa
so od števila učencev, kakovo-
sti in obsega fonda učbenikov,
določitve časa, v katerem se
učbeniki obrabijo... Na šolah
so staršem poskušali pomagati
tudi z obročnim odplačeva-
njem - a za primerjavo vseeno
podatek, da so sedmošolci os-
novne šole Petra Šprajca-Jura
iz Žalca za obrabnino učbeni-
kov odšteU 770, sedmošolci na
Dobrni pa kar 8 tisoč 350 to-
larjev.
V začetku tedna so na vseh
devetih srednjih šolah celjske-
ga območja, kjer so omejili
vpis izobraževanja za 16 po-
klicev, dobili sezname vpisa-
nih prvošolcev. Po enotni me-
todologiji so na osnovi učnega
uspeha in rezultatov preverja-
nja znanj te sezname obliko-
vali v republiškem Zavodu za
šolstvo in šport. Po besedah
predstojnice celjske območne
enote Zavoda za šolstvo Majde
Urank je bilo kandidatov za
vpis v teh 16 programov tisoč
898, sprejetih pa je tisoč 454
osmošolcev. Za preostalih 444
bo potrebno iskati rešitve
s prerazporejanjem v srednje
šole, kjer je še dovolj prostih
vpisnih mest. Za fante ni po-
sebnih težav, drugače pa bo
z dekleti s povprečnim ali
slabšim učnim uspehom...
I. STAMEJČIČ
Dve stoletji prve čebelarske knllne
v soboto popoldne so se
v Grižah zbrali številni čebe-
larji iz Savinjske doline, iz Pli-
berka na Koroškem, Maribora,
Raven, Zagorja ob Savi in dru-
gih krajev, da počastijo 200-
letnico izida prve slovenske
čebelarske knjige. Knjigo je
izdal župnik, pisatelj, čebelar
in narodni gospodar Jože Go-
ličnik, ki je služboval
v Grižah.
Praznovanje so pričeli z od-
kritjem spominske plošče na
župnišču Griže. O Janezu Go-
ličniku sta spregovorila Anton
Rozman, predsednik Občinske
čebelarske zveze Žalec, in do-
mači župnik Jože Planine. Po
odkritju je ploščo blagoslovil
kanonik iz Maribora Vili Pan-
gerl.
V priložnostnem kulturnem
programu sta nastopila godba
na pihala Zabukovica in Sa-
vinjski oktet. Po maši so praz-
novanje nadaljevali v letnem
gledališču v Grižah. Več sto
čebelarjem in drugim gostom
je spregovoril predsednik ob-
čine Žalec Milan Dobnik, ki je
bil tudi pokrovitelj prireditve.
Na sliki: S slovesnosti pred
župniščem v Grižah med govo-
rom domačega župnika Jožeta
Planinca. T. TAVČAR
Št. 26 - 2. julij 1992
7
P/lodra cona celjskega prometa
preil sprejemom novega odloka o ureditvi cestnega prometa - Letošnje rekonstrukcije cest In ulic bodo odvisne od denarja
- Del ZIdanškove prenovljen do septembra
Poslanci celjske občinske
skupščine so na zadnjem zase-
danju sprejeli osnutek odloka
o ureditvi cestnega prometa
v naseljih občine Celje. Odlok
bo urejal prometni režim na
približno 700 kilometrih cest-
nega omrežja v občini, z njim
pa so zvečine občani že sezna-
njeni. V izvršnem svetu so na-
mreč imenovali posebno pro-
metno komisijo, ki je predhod-
no obravnavala delovno gradi-
vo za nov odlok, osnutek odlo-
ka so temeljito prevetrili, po-
tem pa so ga obravnavali tudi
v številnih krajevnih skupno-
stih. Poslanci tako v prvi fazi
sprejemanja dokumenta niso
imeli posebnih pripomb.
Odlok o ureditvi cestnega
prometa v naseljih občine Ce-
lje bo ob samem prometnem
režimu urejal še približno 15
sklopov. V njem bodo določila
o omejitvi in prepovedi pro-
meta v mestu Celju, naklada-
nju, razkladanju, ustavljanju
in parkiranju vozil, postavlja-
nju in nameščanju nepromet-
nih znakov, urejanju avtobus-
nih postaj in postajališč ter
učenju vožnje z motornimi vo-
zili. Prav tako pa bo odlok
urejal tudi promet koles in ko-
les z motorjem, odstranjevanje
nepravilno parkiranih in pok-
varjenih vozil, organizacijo
športnih in drugih prireditev
na javnih prometnih površi-
nah ter delo zimske službe,
sveta za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu in šolske
prometne službe.
Po besedah samostojnega
svetovalca za promet Iztoka
Uranjeka pričakujejo načrto-
valci prometa v mestu in obči-
ni Celje s sprejemom odloka in
njegovim doslednim uresniče-
vanjem precej več reda na tem
področju. Kar precej pa naj bi
k zmanjšanju prometne gneče
in nereda pripomoglo tudi
urejanje parkirišč ter rekon-
strukcije nekaterih mestnih
ulic. Prenova dela Zidanškove,
ki bo sicer v za promet zaprti
modri coni, bo občino Celje
veljala približno 30 milijonov
tolarjev. Od tega, koliko de-
narja se bo v naslednjih mese-
cih zbralo v občini, pa bodo
odvisna jesenska rekonstruk-
cij ska dela na cestah in ulicah
Celja.
Modra cona
v mestnem jedru
v ožjem mestnem središču
bo z odlokom predvidena ta-
koimenovana modra cona,
v kateri bo veljal poseben ko-
munalni nadzor, vsa parkirna
mesta pa se posebej zaračuna-
vajo. Promet z vozili bo s tem
prepovedan v Prešernovi ulici,
delu Stanetove (od križišča
z Miklošičevo do Prešernove),
Lilekovi in Gubčevi ulici, na
Titovem trgu (od križišča
s Čuprijsko do Prešernove),
v Savinovi in Linhartovi ulici
ter na Tomšičevem trgu in
v Kocenovi ulici.
Modra cona bo omejena na
severu z Gregorčičevo in Lev-
stikovo, na vzhodu z železnico,
na jugu z reko Savinjo in na
zahodu z Jurčičevo ulico.
Predlagatelji so sprva razmi-
šljali celo o širši modri coni,
vendar so kasneje sklenili, da
bi bil omejen promet v območ-
ju od obvoznice na severu. Ma-
riborske ulice in železnice na
vzhodu. Partizanske ceste na
jugu in Čopove ulice na zaho-
du zaenkrat le prehud udarec
za Celje.
V delih mesta, kjer bo velja-
la zapora prometa in poseben
komimalni nadzor, bo namreč
časovno omejen promet z vozi-
li dovoljen le za preskrbovanje
lokalov in gospodinjstev (v
primeru, da dovoz ni mogoč
z dvoriščne strani). Prav tako
bo dovoljen interventni pro-
met vozil gasilcev, policije, ko-
mimalnih služb, prve medicin-
ske pomoči ter invalidov (s po-
sebnimi dovolilnicami). Sta-
novalci oziroma zaposleni
v podjetjih s sedežem v teh
predelih mesta, pa se bodo
lahko mimo cestnih zapornic
pripeljali le, če bodo imeli ga-
raže oziroma zagotovljen par-
kirni prostor na funkcional-
nem zemljišču zgradbe, kjer
živijo oziroma delajo. Promet
bo z veljavnimi prometnimi
znaki urejen enosmerno, voz-
niki dostavnih vozil pa bodo
morali imeti posebne dovolil-
nice. V širšem mestnem središ-
ču bo prepovedan promet za
nekatera vozila, ki presegajo
največjo dovoljeno maso 5 ton,
traktorje in delovne stroje, ve-
ljal pa bo tudi poseben režim
nakladanja in razkladanja to-
vorov.
Kandidate za
voznike s cest?
Parkiranje v mestu in nase-
ljenih krajih v občini bo z no-
vim odlokpm dovoljeno na
s prometno signalizacijo ozna-
čenih površinah in tam, kjer to
z ustreznimi znaki ne bo pose-
bej prepovedano. Vozila, par-
kirana na krajih, kjer to ne bo
dovoljeno, bo morala pooblaš-
čena služba redno odvažati.
Odlok ureja tudi parkiranje
tovornjakov, priklopnikov, to-
vornih prikolic in avtobusov,
določa režim parkiranja in po-
biranja parkirnine za vozila
na javnih parkiriščih ter ure-
ditev avtobusnih postaj in po-
stajališč.
Precej negodovanja so zad-
nje mesece v Celju deležni tudi
kandidati za voznike motornih
vozil. V skupščinski dvorani je
bilo kar nekajkrat slišati, da
so vsaj za polovico prometne
gneče v mestnem središču kri-
vi bodoči vozniki. A konec
koncev se le - ti vendarle morajo
obvladovanja jeklenih konjič-
kov učiti tudi v prometni gne-
či, sicer jim vozniški izpiti ob
prometnih konicah ne bodo
prav nič pomagali.
Z novim osnutkom odloka
o ureditvi cestnega prometa je
predvideno, da lahko kandi-
dati v prvi in drugi stopnji
učenja vozijo le na avtopoUgo-
nu ter prometno neobremenje-
nih cestah izven mesta in na-
selij. V tretji stopnji učnega
procesa lahko vozijo tudi po
prometno obremenjenih ce-
stah - vendar pa na območju
mesta Celja med 6. in 7. ter
med 14. in 15. uro vseeno ne.
Poiik vožnje pa bo za kandida-
te prepovedan na Titovem trgu
pred Celjskim domom, v Ču-
prijski, Pleteršnikovi, Stane-
tovi (od Levstikove do Miklo-
šičeve), Miklošičevi in Zidan-
škovi ulici, na Trgu Svobode,
Ljubljanski cesti (od Trga
Svobode do Slandrovega trga).
Gledališki, Vodnikovi, Can-
karjevi in Kocbekovi uhci,
prav tako pa tudi na dovoznih
priključkih k šolam, zdrav-
stvenim in vzgojnovarstvenim
zavodom in urejenih parki-
riščih.
Prenove odvisne od
denarja
Po podatkih strokovne sltiž-
be za komvmalno gospodar-
stvo občine Celje bo z zaključ-
kom obnovitvenih del druge
faze Zidanškove ulice letošnji
program rekonstrukcij cest in
ulic80—odstotno izpolnjen.Na-
daljevanje del bo odvisno od
finančnega priliva, po besedah
ing. Jožeta Smodile pa naj bi
se letos lotili še rekonstrukcij
Kersnikove ulice. Ceste na
Grad, dela Cankarjeve ulice
od prodajalne Moda do križiš-
ča z Gubčevo, Gubčeve ulice
in še nekaterih manjših del,
denimo, preplastitve pločnika
ob Aškerčevi ulici.
V primeru Kersnikove ulice
gre za obnovo komunalnih vo-
dov, predvsem pa za zamenja-
vo kanalizacije na zgornjem
(od Dečkove do Tkalske) in
spodnjem odseku (od vhoda
k otroškem dispanzerju do
Jenkove). Ker so močno po-
škodovane povozne površine
na zgornjem delu, so se v obči-
ni uskladih, da bodo s prenovo
najprej začeli v predelu med
Dečkovo in Tkalsko, kjer bodo
zamenjaU komunalne vode,
obnovili tamponsko gredo, za-
menjali robnike in cestišče
preplastih z asfaltom.
Rekonstrukcija dela Ceste
na Grad (od gostišča do križiš-
ča s Popovičevo) bo zajemala
lu-editev enostranskega ploč-
nika in zamenjavo komunal-
nih vodov.
Prenova Cankarjeve ulice
od Mode do križišča z Gubče-
vo (najverjetneje prihodnje le-
to) bo izvedena podobno kot
rekonstrukcija Vodnikove,
uredili bodo obstoječe avto-
busno postajališče, mejo pri
križišču z Gubčevo pa so v ob-
čini postavili zato, ker še ved-
no ni dogovorjen nadaljnji po-
tek ulice proti pošti in priklju-
ček na magistralo jug.
Gubčevo ulico, predvsem
področje pred blagovnico "T"
bodo obnovili podobno kot
ostalo peš—cono, urej anj e j e ve-
zano tudi na izgradnjo objekta
Kreuh, pričakujejo pa, da bo-
do dela lahko opravili že je-
seni.
rVANA STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
Temeljite prenove drugega dela Zidanškove ulice od križišča z Ulico Ivanke Uranjekove do
začetka Tomšičevega trga so se v Celju - tudi zaradi težav z oskrbo in napajanjem lokalov - lotili
dvofazno. Do konca meseca naj bi v makadamski izvedbi odprli cestišče do spodnjega dela
prodajalne Slovenijales, asfaltno prevleko in dokončno podobo pa bo ulica dobila do 10.
septembra.
Predvolilna kuhinja
Piše:
LJERKA BiZILJ
Predvolilna kuhinja Po spomi-
nih in proslavljanju prve
obletnice slovenske osamosvo-
jitve se tudi letos politično po-
letje še ni začelo. Državni par-
lament in njegovi organi še za-
sedajo in se ukvarjajo z voli-
tvami in lastninjenjem, poli-
cijskim prisluškovanjem in ni
rečeno, da tudi ne z novim de-
narjem. Vlada pa bo zagotovo
dejavna celo poletje, če bo ho-
tela polno izrabiti svoj man-
dat. Grenile ji ga bodo tudi
plače in socialni pakt, ki ga bo
treba skleniti. Po dokaj viso-
kem povišanju plač t. i. druž-
benim dejavnostim, se je Dr-
novškova vlada morala poslu-
žiti najmanj popularne poteze
- znižanja, davek pa ne bodo
plačali le kakšen minister in
generalni sekretar vlade /Aleš
Cerin, ki je bil generalni se-
kretar že Šinigojevi in potem
Peterletovi vladi, je moral
prav zaradi napačnih strokov-
nih informacij o možnostih
povišanja plač, prepustiti me-
sto novemu generalnemu se-
kretarju liberalnemu demo-
kratu Miranu Bandlju/, am-
pak še kdo in navsezadnje ce-
lotna vlada.
Volilna zakonodaja in raz-
prava okoli nje pa ni tako ne-
dolžna kot se zdi na prvi po-
gled in je zelo podobna tisti
pred dobrima dvema letoma,
ko se je še bila bitka med po-
srednimi in neposrednimi vo-
litvami. Volilni sistem, ki je bil
takrat sprejet za družbenopo-
litičm zbor, je nekaj posredno-
sti, delegatskosti vendarle
ohranil, večina volilcev pa ta-
krat tega niti ni vedela. Neka-
teri stranliarski mogočneži so
si tako v vsakem primeru za-
gotovili vstop v parlament, ne
glede na to ali so dobili največ
glasov ali niso. To namreč
omogoča proporcialm volilni
sistem. Večina je na primer vo-
lila petega na volilni strankar-
ski listi, toda njegove glasove
je pobral prvi na volilni listi in
v parlament ni nujno prišel ti-
sti, ki je dobil največ glasov,
ampak tisti, za katerega so se
potem dogovorili v strankah.
Umetniška, igralska, novinar-
ska in druga znana imena so
bila takrat pogosto "za vabo"
vabljena na strankarske liste,
da so pridobila glasove za
strankarske »može«, kar je
marsikdo spoznal šele po voli-
tvah. Nekateri tudi danes
vztrajajo pri takšnem volilnem
sistemu, ki se imenuje propor-
cionalen in si ga želijo pred-
vsem tisti, ki si niso pridobili
dovolj slave v zadnjih dveh le-
tih in jih po kakšnem drugem
volilnem sistemu v parlamen-
tu ne bi več videli. Strankarski
veljaki, ki niso prepričam va-
se, bi si na ta način radi zago-
tovili parlamentarno mesto.
Drugi, ki imajo »dobro in zna-
no ime« med volilci, si želijo
zgolj večinski, torej volilni si-
tem, ki bo v parlament pripe-
ljal predvsem vsem Slovencem
znana imena. Zato je potrebno
najti nekakšen kompromis
med obema sistemoma, kar naj
bi zdajšnji predlog, ki ga je ta
teden obravnavala ustavna
komisija, bil. Če bo sprejet,
lahko pričakujemo nekaj več
združevanja manjših strank,
saj samostojno ne bodo spo-
sobne nastopati v vseh volilnih
okoljih. Nikakor pa ne bi smeli
dovoliti, da bi si z volilnim si-
stemom na nek način pripelja-
li nazaj večno krožeče politike,
ki bi si politično mesto lahko
obdržali mimo volilcev. Vztra-
jati bi veljalo, da bi vohli dolo-
čeno ime v stranki, torej stran-
ko in ime, in da bi bila celotna
Slovenija primemo zastopana
v državnem zboru, ne pa le dva
osrednja centra ali navsezad-
nje Ljubljana. V ustavni komi-
siji je nekaj zelo spretnih
pravnikov, nekateri, ki v njej
sedijo, morda niti ne razumejo
zapletenih volilnih sistemov;
želimo si lahko, da so tisti, ki
se na volitve razumejo, dovolj
samozavestni in dovolj popu-
larni, da se bodo zavzemali za
volilni sistem, ki bo volilcem
omogočil dovoljšen vpliv na
izbiro parlamenta.
Za takšen ah drugačen vo-
lilni sistem bo odgovoren
predvsem parlament, vlada pa
bo soodgovornost nosila za za-
kon o lastninjenju, ki bo, ka-
kršen koli bo, povzročil nrnogo
več sprememb kot si predstav-
ljamo. Odločil bo tudi, kakšna
država bomo: država angle-
škega, krutega kapitalizma,
neprijaznega do t. i. poprečne-
ga človeka /torej do večinske-
ga srednjega sloja/ ali pa bo
Slovenija socialno prijazha
država kot so na primer skan-
dinavske države. Konec kon-
cev se tudi o tem bije bitka.
Št.26-2.julij 1992
8
Poletno Celje
brez meja
Pri Zavodu za kulturne
prireditve Celje so pripra-
vili okvirni program polet-
nih prireditev, ki naj bi
oživile in razgibale ter du-
hovno obogatile mesto.
Bržčas pa se bo tem prire-
ditvam, ki so sicer na viso-
ki kakovostni ravni, a jih je
precej v zaprtih razstavnih
prostorih ali dvoranah,
priključila še kakšna.
Zavod za kulturne prire-
ditve Celje ponuja 7. julija
v dvorani Glasbene šole
koncert pianistke Metke
Lebar in violončelista Igor-
ja Švarca. Teden dni kas-
neje pa bo v isti dvorani
koncert Meri Avsenak in
Bojana Adamiča. Do 11.
julija je v Likovnem salonu
odprta razstava kiparskih
del Jahova Brdarja. V Celju
se odpirajo tudi nova pri-
zorišča. Mednje sodita atrij
za Kompasom in Prothazi-
jev dvorec, kjer bo kar dva-
krat, 24. in 25. julija, svojo
Krvavo svatbo ponudilo na
ogled Eksperimentalno
gledališče F. Konec meseca
se bo nato Likovni salon
spremenil še v koncertni
oder, na katerem se bo
predstavil kitarist Andrej
Grafenauer. V atriju za
Kompasom pa naj bi v za-
četku avgusta, Kvartet
flavt pripravil koncert
z naslovom Flavte brez me-
ja. Avgust bo nato v zna-
menju gostov iz tujine, ki
bodo koncertirali bodisi
v atriju, Glasbeni šoli ali
pri Vodnem stolpu, ki je
brez dvoma eno najlepših
zunanjih prireditvenih
prostorov.
Nekaj se bo v Celju ven-
darle dogajalo. Svoj pečat
temu pa morajo dati pred-
vsem obiskovalci teh polet-
nih prireditev, ki se od mi-
nulega petka dalje lahko
odpravijo tudi na teraso za
kinom Union, kjer je vrata
odprl letni kino. Poleti se
bo tam zvrstilo več filmov
iz zvrsti komedije, trilerjev
in akcijskih filmov.
MATEJA PODJED
S trpkim priokusom
KOMEN"!"IRAMO
Pred dnevi se je s koncertom
celjskega Komornega moškega
zbora iztekla sezona koncer-
tov in glasbenih prireditev
1991/92 v Celju. Organizatorji
(zasebniki, društva, profesi-
onalne ustanove) so se potru-
dili, da bi Celjanom omogočili
poslušanje kar največ kvali-
tetnih glasbenih prireditev bo-
disi na domačem odru ali
predvsem v ljubljanskem Can-
karjevem domu.
Osrednja ustanova je Zavod
za kulturne prireditve, ki po-
leg redne abonmajske ponud-
be predvsem komornih kon-
certov skrbi tudi za obisk
abonmajskih koncertov v Can-
karjevem domu. Celjski kon-
certni abonma je bil v minuli
sezoni slabše zaseden kot obi-
čajno. Le 70 abonentov je vse-
kakor skromna številka pa tu-
di siceršnji obisk je pokazal,
da zanimanja za tovrstno pro-
dukcijo ni preveč. Spored je
bil sicer dobro zastavljen,
v mejah možnosti, ki so na vo-
ljo: Skromna finančna sred-
stva, neustrezna dvorana za
simfonične koncerte, slab kla-
vir. .. Tako so se v minuli se-
zoni zvrstili Simfonični orke-
ster ljubljanske opere, Trobil-
ni kvintet »Gallus«, Trio Lo-
renz, skupina solistov z izved-
bo skladbe Stravinskega
»Zgodba o vojaku«, čelist Gri-
gorijan s pianistko Lisovajo,
flavtistka Grafenauerjeva
s pianistom Goriškom in spet
čelist Škerjanc s pianistko
Pucljevo. Praviloma so bili vsi
koncerti na zavidljivi umetni-
ški ravni, vsakokrat pa je pu-
blika odhajala s koncerta ra-
hlo razočarana zaradi slabega
obiska. O tem in podobnem si-
cer v Celju tarnamo že leta in
leta, a ključa do rešitve očitno
ni. Zanimanje za obisk tovrst-
nih koncertov je preprosto
usahnilo. Ni ga niti med števil-
nimi celjskimi glasbenimi pe-
dagogi, niti med učenci glas-
bene šole, ki pa bi za obisk
potrebovali tudi ustrezno
spodbudo in motivacijo. To pa
pomeni, da se slabi obeti za
obisk koncertov nakazujejo
tudi vnaprej.
Za prijetno poživitev je
v minuli sezoni poskrbel Celj-
ski godalni orkester s svojo
abonmajsko ponudbo.  Ta je
bila naravnana predvsem na
stilno čisto muziciranje, ki ga
je na vseh petih koncertih
oblikoval tudi vznesen ljubi-
teljski pristop izvajalcev. Pro-
gramsko so bili solidno sestav-
ljeni - v mejah orkestrovih
zmožnosti - popularnost orke-
strovega nastopanja pa je ra-
sla z vsakim koncertom. Sicer
pa so se poleg omenjenega or-
kestra v minuli sezoni na celj-
skih glasbenih prizoriščih (ka-
mor je treba prišteti tudi ne-
katere sakralne objekte) pred-
stavljale še posamezne ljubi-
teljske instrumentalne skupi-
ne - godalni ansambel »Inter-
mezzo«, tamburaški orkester
»Akord«, plesni orkester »Ža-
be«, pihalna godba glasbene
šole, harmonikarski orkester
- ki pa kaj večjih ambicij, kot
je prikaz delovanja, niso izka-
zali. Bili pa so dobrodošla
osvežitev v celjskem glasbe-
nem dogajanju in bi zaslužili
še kaj več zanimanja, kot le
med svojim »domačim« poslu-
šalstvom.
Podobno velja tudi za pev-
ske zbore, med katerimi so se
nekateri - Celjsko pevsko dru-
štvo. Komorni moški zbor. Ko-
morni mešani zbor - predstvili
celo večkrat. Tudi ti so nasto-
pali v glavnem pred »svojo«
publiko, v kolikor ni šlo za
koncertiranje v počastitev po-
litično pomembnih dogodkov.
To pa seveda ne spada v ta
zapis. Le-ta pa ne bi bil po-
poln, če ne bi vanj vključili
tudi zanimanja Celjanov za
obisk simfoničnih koncertov
v ljubljanskem Cankarjevem
domu. Za to sta poskrbela
agencija »Intermezzo« z okoli
100 ter ZKP s 30 obiskovalci.
Po napovedih sodeč bo tega
v prihodnji sezoni še nekoliko
več. Ali to pomeni, da bo tedaj
dvorana Narodnega doma ob
koncertih še slabše zasedena?
Ali bodo v Celju nastopali
zgolj ljubiteljski domači an-
sambli in zbori? Ali pa bo mor-
da le na voljo toliko sredstev,
da bomo končno dobili nov
koncertni klavir, možnost
uporabe dvorane Uniona za
simfonične koncerte in s tem
v zvezi možnost pridobiti za
nastopanje kvalitetne in uve-
ljavljene izvajalce?
EG
ZAPISOVANJA
Od Ostržka do Terminatorja
Unima '92 oziroma 16. kon-
gres in festival lutkarjev vsega
sveta je svojo povorko zaklju-
čil nedavno, ko se je v Plečni-
kovih Križankah zbrala vsa
smetana slovenskega javnega
življenja. O tem, da je vso slo-
vesnost - pod kar šteje tudi
zastonj pivo in pečeni piščanci
ter kremenatelci - častila dr-
žava, da je vse skupaj bilo ne
kako zelo nostalgično, da je
prireditev spominjala na čase,
ko so se enkrat letno zbrale
množice na veselicah, ki jih je
v celoti omogočila država in
svojim državljanom dala vede-
ti, da za njih še kako zelo skr-
bi, da naj nikar ne jamrajo, saj
bo za vse poskrbela ona sama
(namreč država), ne gre pose-
bej razpravljati: smo pač tam,
kjer pač že smo. Unima '92 je
preprosto pokazala na nekaj
akutnih bolezni, ki lahko po-
stanejo že kar nalezljive, slo-
venskega gledališkega sveta.
Vsa čast lutkarjem, da jim je
uspelo ostati zunaj akadem-
skega življenja, da se niso aka-
demizirali, da so lutko obdrža-
li tam, kamor ta nenazadnje
tudi sodi: na ulici. Predvsem
pa, da so uspeli ohraniti ves
tisti šarm, ki ga lutke izžare-
vajo le takrat, ko nosijo v sebi
tisti prekleto pomemben ele-
ment glumaštva, cirkusantsta,
ki edini zares omogoča never-
jetne preobrazbe, menjavanja
vlog, zlitje človeškega in pred-
metnega, ki edini ni suženj
raznoraznih gravitacijskih in
ostalih fizikalnih zakonov. Si-
cer pa se najbrž še vsi spomi-
njamo in znamo ceniti delež,
ki so ga lutke v našem otroštvu
tako ali drugače odigrale. In
ravno zaradi tega ne morem
razumeti, kako lahko nekdo,
ki ima moč, ki ima možnost
narediti tudi nekaj za razvoj
lutkarstva na slovenskem,
enostavno pozabi, da so lutke
sestavni del otroštva, da prav-
zaprav živijo (kot tudi otro-
štvo) ves čas z nami, da so nav-
sezadnje sestavni del nas sa-
mih. Univerzalna zgodba o le-
seni lutki, ki jo imenujemo
Ostržek nas je s svojo pojav-
nostjo in zgodbo zabavala
v otroštvu, ko pa smo odrasli
in smo začeli razumevati tudi
njeno sporočilo o ljudski ob-
jestnosti in zlobnosti, o kazni.
Piše Tadej Čater
ki pride slejkoprej kar sama
od sebe, smo jo tudi sami vzeli
za svojo. In nihče se je ne sra-
muje javno omenjati ali o njej
debatirati.
Vse drugače je z lutkami, ki
nimajo tako imenovanega
backgrounda. Igralci, ki na-
stopajo v lutkovnem gledališ-
ču so kao neki glumači, neres-
ni umetniki, ki se gredo kvazi-
umetnost. Na Borštnikovem
srečanju, elitnem slovenskem
gledališkem festivalu (in žal
edinem), so jim prepovedali
nastopati, češ saj to ni nobena
umetnost, marveč zgolj ulično
cirkusantstvo, na AGRFT pa
se tako in tako že spreneveda-
jo odkar so akademijo sploh
ustanovili; za njih je pač samo
dramsko gledališče tisto s či-
mer se v življenju splača uk-
varjati. Lutke in film sta po-
stranski zadevi, ki imata s ta-
zaresno umetnostjo opraviti
toliko kot cilinder in npr. Ro-
tovnikova glava. Kakorkoli že,
lutkarstva brez akademije si
danes ne gre predstavljati ozi-
roma drugače, kot vsaka
umetnost zahtevajo tudi lutke
ustrezno obrtniško znanje,
brez tega bomo kljub prizade-
vanjem redkih posameznikov
obtičali pri dnu visokega dre-
vesa, na katerega se - kar je
pokazal omenjeni festival
- pogumno vzpenjajo celo ti-
sti, ki so še pred nekaj leti
plašno capljali tudi za nami:
Avstralci, Kanadčani, Ameri-
čani, Nemci...
Sicer pa lutke niso samo ti-
sto, kar gledamo za paravani,
ampak so lutke tudi tisto, kar
gledamo po televiziji ob pri-
marnih terminih tako kot je
bil nekoč junak Žabec iz Mup-
pet Showa, tako je danes naš
junak Spielbergov E. T. Da
o Terminatorju niti ne govo-
rimo.
Lep pozdrav Iz...
Razstava starilt razglednic zdravilišč
Stare razglednice petih
zdravilišč z našega območja:
Dobrne, Laškega, Rimskih To-
plic, Topolšice in Rogaške Sla-
tine, kakor jih je na razstavo
v Osrednji knjižnici v Celju
postavila avtorica Tatjana
Kač, na zanimiv način pripo-
vedujejo o življenju v teh kra-
jih nekoč. Pod stekli vitrin so
v glavnem razglednice iz
knjižnične zbirke, nekaj pa jih
je tudi iz zbirk Pokrajinskega
muzeja in Muzeja za novejšo
zgodovino.
Celjsko področje je bogato
z zdravilnimi vrelci in to daje
pečat njegovemu turizmu se-
daj in ga je, kot govorijo stare
razglednice, dajalo tudi nekoč.
Na ogled so tiste iz obdobja
devetdesetih let prejšnjega
stoletja do druge svetovne
vojne.
Najstarejše so prav tiste
razglednice, na katerih je na-
pisano: Pozdrav iz... Motivi
krajev na teh razglednicah pa
so v okroglih, ovalnih, pravo-
kotnih in drugačnih okvirčkih
in vinjetah. Vsaka sličica pa
ima še poseben napis. Stare
razglednice, ki jih lahko obču-
dujemo na razstavi, so nareje-
ne še v tehniki litografije, ti-
skane v treh barvah, vendar so
te redke, kajti tiskane so bile
v majhnem številu. Oblikovno
najstarejše pa so tiste, kjer je
zavzemala slika del prostora,
del pa je bil namenjen sporoči-
lu. Zanimive so tudi razgled-
nice na poteg, kjer iz sredine
potegnemo manjše sličice
z raznimi motivi. Te so iz časa
med obema vojnama.
Založniki in tiskarji raz-
glednic na prelomu stoletja so
predvsem z Dunaja, Muench-
na, Gradca, Dresdena, Leipze-
ga in Celja. Pomembni kot iz-
dajatelji razglednic so bili vse-
kakor tudi fotografi, med ka-
tere brez dvoma sodi Josip Pe-
likan. Najpogostejše razgled-
nice, ki jih vidimo na rszatavi,
kažejo pogled na zdravilišče in
na kraj. Na njih gledamo stav-
be, ki jih ni več, ali pa so se
spremenile. Z njih odseva čas,
ki je drugačen od današnjega.
Nostalalgija preteklosti je
v zadnjih dveh desetletjih sta-
re razglednice povzdignila
med cenjene starine, pravi av-
torica razstave Tatjana Kač.
So zgovorno zgodovinsko do-
polnilo k ostalemu slikovnemu
in pisnemu gradivu.
K razstavi, ki so jo odprli
v ponedeljek, na ogled pa bo
do 15. avgusta, potem pa jo bo-
do ponudili še zdraviliščem, je
kot vodič po njej izšla tudi zgi-
banka, ki prav tako spominja
na nekoč.
MATEJA PODJED
NACEUSKIH PLATNIH
Princ plime, ZDA, 1991
melodrama
Režija: Barbra Streisand
Igrajo: Barbra Streisand, Nick Nolte, Kate Nelligan,
Jeroen Krabbe, Melinda Dillon, Jason Gould
Zlati globus 1992 za najboljšo moško vlogo v drami
(N.Nolte)! 7 nominacij za Oskarja 1992!
»Prvi talci, ki so jih moji
starši zajeli v medsebojni
vojni, so bili otroci...«,
pravi Tom Wingo (N. Nol-
te), nezaposlen učitelj
v primorski vasi severne
Caroline. Razkriva zgodo-
vino svoje družine, bratov
in propadajočega zakona
v trenutku, ko izve, da se je
njegova sestra Savannah
v New Yorku ponovno po-
skušala ubiti in ji je po-
trebna njegova pomoč.
Potovanje v metropolo je
zanj beg od sebe, od obup-
nih odnosov v družini in od
njegove hladne matere.
Razcepljen, navezan na po-
deželje, ne razume hladne-
ga New Yorka in z neza-
upanjem srečuje Newyor-
čane, še posebej psihijatri-
njo njegove sestre, dr. Lo-
wenstein (B. Streisand), ki
pooseblja vse, kar južnjaka
odbija: je atraktivna, hlad-
na, samozavestna, bogata
in poročena s slavnim vi-
olinistom. Skratka zdi se,
da ima svoje življenje po-
vsem pod kontrolo. Skupaj
obupno poskušata poma-
gati Savanni in ji vrniti vo-
ljo do življenja. Počasi se
odkriva družinska tragedi-
ja, ki je izzvala Savannino
željo po smrti in povzročila
Tomovo čustveno razcep-
ljenost.
Zdravnico in brata pa
povezuje mnogo več kot že-
lita priznati. Moč čustev
ima lastne zakone...
Po Yentlu, ki je bil dele-
žen precejšnje hvale, je
Princ plime že drugo reži-
sersko delo hollywoodske
zvezde Barbre Streisand.
Gre za ekranizacijo enega
najboljših novih ameriških
romanov Pata Conroya,
dobitnika Pulitzerjeve na-
grade.
j   KUPON
I.  s tem kuponom imate
5 odstotkov popusta
I   pri ogledu filma Princ
j   plime v kinu Union.
Št. 26-2. julij 1992
9
Zamenljivost
oblasti je dobrina!
Janez Stanič, znani siovensiii Itomentator in pubiicist o postiiomunizmu
Tri leta je minilo od padca »železne zavese.« V Srbiji so šteti
dne\i »nacional-komunističnemu« režimu, zadnjemu prepoz-
navnemu ostanku modela, ki je obvladoval pol stoletja novejše
zgodovine v državah vzhodne Evrope in se pokazal kot razvojno
neperspektiven model. Kakšno je danes »stanje« v nekdanjih
socialističnih državah? Janez Stanič, znani slovenski novinar-
komentator, publicist in intelektualec, sedaj generalni direktor
Cankarjeve založbe, je specialist za socialistične modele. Te
države seveda proučuje tudi v obdobju postkomunizma.
V dveh največjih večnaci-
onalnih skupnostih sta bila ra-
zlična razpleta. V Sovjetski
zvezi je šlo za miroljuben raz-
pad, v Jugoslaviji za krvav.
Svet se je bal, da katera od teh
držav ne bi bila drugi za zgled,
čeprav se je bolj bal, da se kr-
vav razplet ne bi zgodil v Sov-
jetski zvezi. Zakaj se je v Jugo-
slaviji, ne pa v SZ?
Težko je govoriti, da je bil
razpad SZ povsem miroljuben.
Navsezadnje je prišlo do res-
nih vojaških spopadov na
Kavkazu, v Moldaviji, do res-
nih incidentov je prihajalo
v srednji Aziji. Nobenega jam-
stva ni, da ne bo še nadalje
prihajalo do kakšnih spopa-
dov. Kljub temu pa je razpad
Jugoslavije bolj krvav. Mislim,
da je eden od vzrokov ta, da je
Sovjetska zveza vendarle bila
klasični imperij. Od velikih
imperijev, kakršni so bili fran-
coski, britanski, španski in
belgijski, se je morda razliko-
vala po tem, da ni imela čez-
morskih posesti in da je bila
ozemeljsko kompaktna in ni
bila tolikšna gospodarska in
civilizacijska premoč matice,
se pravi Rusije, ampak je bila
ideologija podprta z vojaško
močjo.
Jugoslavija vendarle ni bila
imperij v tem smislu in Srbija
v Jugoslaviji ni bila imperial-
na matica. Srbija je imela do-
ločeno vlogo hegemona, vlogo
središča, vendar nikoli v impe-
rialnem smislu. Zato je morda
bil razpad Sovjetske zveze ne-
koliko lažji, ker je vendarle šlo
za neko državo, sestavljeno iz
metropole in tujkov v tej drža-
vi, medtem ko v Jugoslaviji
Srbija drugih ozemelj ni do-
življala kot tujke, ampak kot
svoj integralen del. Primerjave
so sicer zmeraj nevarne. Dosti
lažje sta se na primer od fran-
coskega imperija odcepili Tu-
nizija in Maroko, ki su ju sma-
trali za koloniji, kot pa Alžiri-
ja, ki so jo imeli za sestavni del
Francije. Druge repubUke
v Jugoslaviji, razen Slovenije,
so bile bile s srbskimi očmi
v položaju Alžirije.
Največji problem v nekda-
njih socialističnih državah je
stanje duha. Prejšnja ideologi-
ja je ustvarila nekreativnega
človeka, ki se bo težko hitro
spremenil. Kaj storiti, da bo ta
proces čim manj boleč?
Najmočnejši dejavnik je čas.
Zdi se nam, da je od 1989 leta,
ko je ta sistem razpadel, mini-
lo že veliko časa in da bi mora-
le biti stvari že povsem dru-
gačne. Ampak to ni res. Čez
10, 15 let bo to eno obdobje in
ta tri leta ne bodo veliko po-
menila. Ta razpad se še doga-
ja. Če se ne dogaja več na nivo-
ju oblasti, na načinu organiza-
cije oblasti, se pa še vedno do-
gaja v psihologiji, v navadah,
v tradicijah, v načinu življe-
nja, razmišljanja itn. Zdaj go-
vorimo o obdobju postkomu-
nizma, vendarle tisto, kar se
dogaja v dobršnem delu
vzhodne Evrope ni postkomu-
nizem, ampak je vzpostavlja-
nje predkomunizma: v mnogih
političnih gibanjih, strankah
in ljudeh se ta prelom kaže kot
potreba ponovo oživiti tisto,
kar je bilo pred 2. svetovno
vojno, pred komunizmom in
izbrisati teh 40, 50 let, kot da
se to da.
Kar se pa ne da...
Predvsem ne na hitro. Tudi
v Sloveniji, ki je daleč pred
ostahmi vzhodnoevropskimi
državami in ki nikoli ni živela
v čisto takem sistemu, so moč-
ne politične skupine, ki se ven-
darle vračajo v leto 1940/41,
ne pa v leto 1991 ali 1992. Tudi
pri nas je veliko poskusov, da
bi navezali neposredno konti-
nuiteto s predvojnim časom.
Mislim, da je to ena najhujših
zagat tega postkomunistične-
ga sveta: iluzija, da je mogoče
nadaljevati tam, kjer se je pred
50 in več leti komunizem za-
čel. V nadaljnji razvoj, tudi
v demokracijo, je na takšen ali
drugačen način treba vključiti
dediščino, ki se je v teh 50 letih
nakopičila.
Očiten primer »izgube živ-
ljenja« je danes Rusija. Prejš-
nje vrednote so se razkrojile,
kar je bilo »sovjetsko« so dis-
kreditirali, po drugi strani pa
gre za veliko »amerikanizacijo
in   westemizacijo«   vrednot,
»izvirne« vrednote pa so se iz-
gubile. V Rusiji vlada brez-
pravje, mafija obvladuje živ-
ljenje. Rusija kot da živi v neki
brezizhodnosti, brezperspek-
tivnosti ...
Vse to je res, čeprav je mo-
goče to tudi drugače komenti-
rati. Rusija je razslojena na
posameznike in cele narode, za
katere je ta čas res bil izguba.
Razen tega pa so tu močni slo-
ji, t.i. nomenklatura, in ta gre
v milijone ljudi, ki pa v tem
času niso tako slabo živeli in
so veliko izgubili s temi spe-
membami. Tem spremembam
pa se poskušajo prilagodti po-
gostokrat na mafij aški način.
Gre navsezadnje za veliko pre-
vladujočo množico ljudi, ki so
živeli slabo, ampak v mnogih
primerih boljše, kot živijo
zdaj. V Sovjetski zvezi so bili
ves čas problemi z načinom
gledanja na lastno preteklost,
ljudje so vedno videli svojo
preteklost v boljši luči, kot pa
sedanjost. V Hruščovovih ča-
sih in tudi v Brežnjevih časih,
so mnogi preprosti ljudje, ne
samo po izobrazbi, ampak tudi
taki, ki niso bili politično ek-
sponirani, preprosto govorili,
da so v času Stalina boljše ži-
veli. Res je, da življenjski stan-
dard v Sovjetski zvezi pada.
Po drugi svetovni vojni ves čas
pada, ali pa vsaj razkorak med
potrebami in njihovim zado-
voljevanjem postaja vedno
večji. Dobršen del ljudi je zdaj
pahnjen v neko brezperspek-
tivnost in dezorientacijo zato,
ker nima več tiste osnovne
varnosti, ki jo je sistem ven-
darle dajal. Živelo se je slabo,
ampak se je dalo živeti. To je
problem ne samo v politično
neangažiranih ali neprebuje-
nih slojih, ampak so v Rusiji
zelo močna intelektualna gi-
banja, ki so se jim pridružili
nekateri največji umi, ki se
zavzemajo za politično izrazi-
to reakcionarna stališča. Pa
naj si bodo komunistična ali
arhaično nacionalistična, ru-
ska, v smislu stare pravoslav-
ne Rusije, 3. Rima. V Rusiji
nekih modemih, demokratič-
nih tokov niti ni kaj preveč,
začuda malo jih je.
Kaj bi rekli za politično kul-
turo na Slovenskem? Ali »do-
gajanja« v slovenskem parla-
mentu sodijo v normalen in-
ventar vsake razvite evropske
demokracije ali gre za našo
posebnost? Kar je levica v za-
hodnih demokracijah, ni tudi
pri nas, enako velja za druge
dele političnega spektra. Za-
kaj se pri nas politični prostor
še ni normalno oblikoval?
Slovenci smo v svoji zgodo-
vini žal imeli premalo časa, da
bi izoblikovali lastno politično
kulturo. To kar se zdaj dogaja,
je začetek oblikovanja tega,
začetek, ki je obremenjen
z vsemi otroškimi boleznimi.
Obremenjen je tudi s tem, da
je na politično sceno stopila
neka generacija, sloj ljudi, ki
niso imeli nobenih političnih
izkušenj, ki so bili desetletja
od politike odrinjeni in pre-
prosto   niso   mogli   izdelati
obrcizca obnašanja. Zaradi te-
ga se tudi nekatere nove poli-
tične sile, predvsem tiste, ki
nosijo večji emocionalni na-
boj, to pa so, recimo pogojno,
desničarske sile, obnašajo
manj modro, kot bi človek pri-
čakoval. Obnašajo se bolj eks-
kluzivno, bolj napadalno, bolj
provokatorsko, kot bi bilo
smotrno. Velik del vzroka za
to je prav v tem, da te sile
preprosto niso imele politične
šole in prakse parlamentarne-
ga boja. Zato vsako nasproto-
vanje, vsak neuspeh doživljajo
kot katastrofo, kot nekaj
usodnega, dokončnega itn. Po-
glejte tole sedanjo opozicijo.
Kaj je navsezadnje smisel de-
mokracije? To, da je oblast za-
menljiva. Zamenljiva oblast
pomeni sicer oseben poraz,
osebno škodo, vendar pa ne
pomeni nacionalne katastrofe.
Govorijo — spet so so komunisti
na oblasti, spet je to nacional-
na tragedija. To je nesmiselno.
Nacionalna tragedija bi bila,
če v Sloveniji ne bi bilo mogo-
če zamenjati oblasti. Potem bi
se spet znašli v situaciji neza-
menljivosti oblasti, oblast pa
se hitro kvari. Zamenljivost
oblasti je jamstvo, da oblast ne
bo bolj pokvarjena, kot je
nujno.
Ali bo ta struja, ki se gre lov
na čarovnice, prevladala ali bo
zmagala neka konstruktivna,
kooperativna miselnost v Slo-
veniji? Zdi se, kot da se dogaja
neka lastna destruktivnost, po
homogenizaciji sil v osamo-
svajanju. Nikakor se ne more
sprejeti ključni zakon o priva-
tizaciji, volilna zakonodaja še
tudi visi v zraku...
V Sloveniji tudi glede na
tradicije in na neko politično
kulturo, ki jo imamo, ni stra-
hu, da bi prišlo do prevladanja
enega ali drugega obrazca, ene
ali druge diktature določene
politike ali ideologije. Tisto,
kar se mi v Sloveniji zdi bolj
realno je to, da bi prišlo do
prevelike polarizacije na samo
dve nasprotujoči si skupini.
Slovenci imamo tradicijo po-
larizacije na dva velika bloka,
kot so bili boji med klerikalci
in liberalci. Bilo bi neprijetno
in neproduktivno, če bi se ta
polarizacija spet osredotočila
samo na dva bloka, na levi in
desni. To bi blokiralo celo vr-
sto stvari in zaustavljalo raz-
voj čisto po nepotrebnem. Za
Slovenijo bi bilo zelo dobro, če
bi se uspela obdržati širša po-
litična paleta večih opcij, pe-
tih, šestih strank. V tem pri-
meru bi bila demokracija bolj
produktivna. Nisem pa prepri-
čan, da se bo to tudi zares zgo-
dilo, ker zavzetost, žar, emoci-
je ali pa zagrizenost, ki se
zdajle pojavljajo, po svoje vo-
dijo v polarizacijo na dva blo-
ka. Slovenija se k enoumju ne
more vrniti, vendar tudi dvo-
umje ni ravno kakšna posebej
koristna perspektiva.
Bili ste eden od kandidatov
za generalnega direktorja RTV
Slovenija. Potem ste od tega
odstopili. Zakaj niste postali
generalni direktor RTV.
Razmišljal sem o tem, ko so
mi to predlagali, vendar sem
zelo hitro sam pri sebi prišel
do sklepa, da se v to ne bom
spuščal. Vzrokov za to je več,
eden pa je, da sicer celo življe-
nje živim s poUtiko, se zani-
mam zanjo, nikoli pa se nisem
hotel aktivno vpreči vanjo. Po
značaju,   mentaliteti,   nisem
človek politike, ki bi rezal vr-
vice na tovarnah, božal otroke,
sedel cele dneve na sestankih,
itn. To se mi upira, nisem za to
primeren. Druga stvar je to, da
sem se po 20 in več letih ne-
nehnega dnevnega novinar-
skega dela želel nekoliko od
tega odmakniti, si vzeti čas za
drugačen pristop k stvarem:
rad bi imel določen odmik od
tekočega dogajanja, rad bi se
ozrl, kaj se je po vojni v tem
delu svetu, ki sem ga sprem-
ljal, dogajalo, v obliki neke
knjige o zgodovini komunizma
v Vzhodni Evropi. To pa seve-
da pomeni, da tega ni mogoče
storiti, če si vprežen v dnevno
politiko. Kot generalni direk-
tor RTV bi seveda bil v to
vmešan.
Govori se tudi o zelo slabih
medsebojnih odnostih na tele-
viziji. Je tudi to bil vzrok, da
se niste odločili za direktorsko
mesto.
Neurejeni odnosi na televi-
ziji seveda obstajajo. Ti odnosi
so posledica neurejenih raz-
mer med družbo, politiko in
televizijo. Pri nas ni konsenza
o tem kaj televizija je in kaj
naj televizija bo. Po tistem,
kar si jaz predstavljam, kaj naj
bi televizija nekega majhnega
naroda, kakršen je slovenski,
bila, s tem prepričanjem v se-
danjih političnih razmerah ne
bi nikakor prodrl.
Kakšno je vaše prepričanje?
Televizija mora biti naci-
onalni medij, ki zasleduje na-
cionalne, tudi politične cilje,
vendar v tem smislu, da se
zavzema za sistem parlamen-
tarne demokracije, ne pa za
trenutno oblast in trenutno
vladavino. Televizija, govorim
seveda o informativnem pro-
gramu, čeprav je to tudi izra-
zito politični medij, ne more in
ne sme biti medij, ki je vezan
na tekočo oblast. Preprosto že
zaradi same strukture, tudi
zaradi novinarjev, ker oblast
se menja, politika se spremi-
nja, televizija mora pa stalno
delovati. Čisto po človeški pla-
ti novinar danes ne more biti
prepričan socialdemokrat, ju-
tri pa prepričan narodnjak,
pojutrišnjem pa mogoče ko-
mimist in ne vem kaj. V neki
parlamentarni demokraciji
mora osrednji nacionalni me-
dij imeti distanco do politike.
V sedanjih razmerah pa te di-
stance ni mogoče zagotoviti.
Zdaj se politika vseh barv in
usmeritev bori za to, da bi do-
bila prevladujoč položaj v me-
dijih. To je čisto v redu, ko gre
za dnevnike, ena Slovenija pa
ne more imeti šest različno
obarvanih televizij. Ima lahko
eno ali dve, ki ne moreta služi-
ti vsem gospodarjem, če sta
v vlogi služabnika.
Ali naj novinarji ne bi bili
člani strank?
To ni pogoj, še zdaleč ne.
Lahko so v stranki. Novinar
mora imeti prepričanje, nek
svetovni nazor. Novinarji, ki
nimajo prepričanja in ki ga tu-
di v prejšnjem sistemu niso
imeli, so slabi novinarji. Lah-
ko si novinar karkoli misli
o dogodku, toda dejstva mora
povedati, dejstva morajo biti
točna. Tu je razlika med navi-
jaškim in profesionalnim no-
vinarstvom.
Ste v kakšni stranki?
Ne.
ROBERT GORJANC
Če bi govorili samo iz materialnega vidika, je seveda mogoče
zelo sporno obravnavati socialistično obdobje. Lahko rečemo,
da se je v tem času zgradilo toliko in toliko hiš, tovarn, itn,
novih materialnih dobrin. Lahko pa bi, seveda rekli, da bi vsega
tega bilo še več, če ne bi bilo komunizma. Vse to nima pravega
smisla. Tisto, kar je ključno in kar je zelo težko preseči, je
podcenjevanje »človeškega faktorja«: v teh 50 letih so zrasle
cele generacije ljudi, ti ljudje so delali in nekaj dosegli v svojem
življenju. Od 50 let starega človeka ni mogoče zahtevati, naj
preprosto izbriše 40 let svojega življenja in naj reče, da to ni bilo
vse skupaj nič, ko pa je v tem času vendarle ustvarjal in dosegel
nekaj. Tisti, ki so bili porinjeni ob stran, in takih je bilo veliko
v socializmu, tisti so zares izgubili svoje življenje in zdaj lahko
začnejo znova. Ogromna večina prebivalstva pa je vendarle
normalno živela, ni sedela po ječah in taboriščih, ni se potikala
po ulicah brez dela.
Velika nevarnost je, da bi lahko prišlo do širšega konflikta na
Balkanu. Balkan je bil in ostaja sod smodnika. Toda, če se ta
konflikt prenese na druga področja, na primer na Kosovo,
v Vojvodino ali Makedonijo, ki so potencialno eksplozivna
žarišča, v tem primeru ga pa nihče več ne more obdržati znotraj
ene ali bivše ene države. V tem primeru bo šlo za mednarodni
konflikt balkanskih dimenzij, tu pa so nevarnosti neomejene. To
se zelo lahko zgodi.
Edino, kar je mogoče z vso zanesljivostjo trditi je to, da je model
socializma oziroma komunizma, kakršen je nastal po 1917. letu,
po revoluciji v Sovjetski zvezi, doživel dokončen neuspeh. Ne bi
si upal trditi, da je dokončen neuspeh doživela ideja socializma
ali celo komunizma. Avtomatskega prenosa zahodnega modela
ni pričakovati. To ni realno. To je mogoče za nekatere države, na
primer za Češko, niti ne za celo Češkoslovaško, morda za Slove-
nijo, za ostale pa je že vprašanje ali je nek zahodni model sploh
mogoče prev^zeti.
Janez Stanič se je rodil leta 1937 v Ljubljani, kjer je tudi študiral
in diplomiral na Filozofski fakulteti, na oddelku za slavistiko.
Leta 1964 je odšel v Moskvo kot dopisnik Dela. Od leta 1976 je
bil urednik zunanje politične redakcije TV Ljubljana, nato pa
glavni in odgovorni urednik Cankarjeve založbe in zdaj direk-
tor. Uveljavil se je kot objektiven in kritičen proučevalec soci-
alističnih držav. Doslej je objavil naslednje samostojne knjige:
Onkraj Kremlja (1968), Češkoslovaška nevarnost (1969), Bolga-
rija in Makedonija (1972), Znana in neznana Sovjetska zveza
(1978), Razpotja komunizma (1980) in Bele lise socializma
(1986).
S pesmijo po Švici
Mladi pevci III. osnovne šole iz Celja pod vodstvom
zborovodkinje Sonje Kasesnik smo uspešno zaključili
letošnjo pevsko sezono s koncertno turnejo po Švici,
kjer smo z vso ljubeznijo in odgovornostjo promovirali
slovensko kulturo in lepote naše dežele. Bili smo
v gosteh pri Slov. društvih Triglav, Soča in Zlatorog.
Duša našega bivanja in vseh aktivnosti pa je bila
slovenska učiteljica v Švici gospa Marjanca Klepec.
Popeljala nas je po nam doslej še nepoznani deželi ter
nam omogočila oglede kulturnih znamenitosti. Kon-
certirali smo v prečudoviti baročni katedrali v Einsi-
edelnu in st. Gollenu, na srečanju slovenskih učencev
in staršev pod motom slovenski otroci vabijo v Unteri-
bergu. Nepozabna so prisrčna druženja v slovenskih
društvih ter slovenskih družinah, kamor smo ponesli
košček domovine ter sklenili nova prijateljstva in
znanstva.
Želja nas mladih je, da bi s pesmijo izpostavili most
prijateljstva in ljubezni med vsemi narodi in ljudstvi
sveta.
MOJCA in LIDIJA
Št. 26 - 2. julij 1992
10
Trd pristanek konjiških pilotov
Krajani so proti HogratlnU ietaiišča v Ločah: »Danes daš prst, jutri hoče rolio-<
Na Senožetu pri Ločah je že trinaj-
sto leto športno letališče, ki ga je ure-
dil in ga uporablja Aeroklub Sloven-
ske Konjice. Razvoj tega letališča so
zapisali tudi v dolgoročne načrte ob-
čine. Letos so želeli podaljšati vzlet-
no-pristajalne steze in postaviti han-
gar, pa se je zaradi protesta krajanov
zataknilo. Sporazum kljub obravnavi
problema na iz\TŠnem svetu in občin-
ski skupščini še vedno iščejo.
Osnutek lokacijskega načrta za le-
tališče v Ločah je bil v javni razpravi
od 15. maja do 15. junija. V tem času
ni bilo nanj ne pripomb ne pritožb.
Klub je pridobil vseh potrebnih 21
soglasij, tudi soglasje krajevne skup-
nosti. Potem pa je presenetila zahteva
krajanov krajevnih skupnosti Loče,
Žiče, Draža vas. Podob in Koble
o  prenehanju  vseh  aktivnosti  pri
gradnji letališča. Peticijo je podpisalo
283 gospodinjstev in posameznikov.
V njej so zahtevali, da se dolina name-
ni izključno v kmetijske namene.
Člani Aerokluba, 60 jih je, med nji-
mi 11 profesionalnih pilotov, so v od-
govoru na peticijo poudarili, da je iz-
gradnja letališča začrtana v dolgoroč-
nih načrtih občine in da kmetijstvo ne
bo za nič prikrajšano. Celo nasprotno
- preden so se tega zemljišča lotili čla-
ni Aerokluba, je bila tu zamočvirjena
zemlja, neuporabna za kmetovanje,
sedaj pa je mogoče na njej letno dobiti
tri košnje. Opozorili so še, da je leta-
lišče pomembno za razvoj turizma, ne
nazadnje pa bo dalo tudi nova delov-
na mesta. Ugotovljali so še, da je bil
velik del podpisnikov peticije zaveden
o pravih namenih in da je del podpi-
sov ponarejenih. Nekaj bi lahko bilo
na tem, saj se je na zboru krajanov, na
Člani Aerokluba s predsednikom Dar-
kom Mastnakom pomisleke proti leta-
lišču za\Tačajo in poudarjajo, da so
vsa potrebna zemljišča že odkupili in
da so v delo Aerokluba doslej vložili
že blizu milijon nemških mark. Peter
Ravnjak pa je poslance občinske
skupščine obvestil, da so dobili han-
gar, \Teden 300 tisoč mark, zastonj od
Republiškega štaba teritorialne
obrambe, da je že v Slovenskih Konji-
cah in da bi za njegovo posta\itev
dobili konjiški podjetji Kostroj in
Kongrad 100 tisoč mark, kar bi obema
prav prišlo. »Pustite nas, da delamo,
pa boste imeli vsi korist!«
katerem so obravnavali »problem le-
tališče«, zbralo vsega 35 krajanov.
Razprave na izvršnem svetu in ob-
činski skupščini so potrdile nasprotja
med Aeroklubom in nekaterimi kraja-
ni. Tudi odbor za kmetijstvo pri izvrš-
nem svetu ni dal soglasja za predvide-
na dela, ker gre za zemljo 1.razreda.
Neprizadeti so opozarjali na dejanski
pomen letališča za občino tako z vidi-
ka turizma kot tudi razvoja podjetni-
štva, a to krajanov ni omajalo. Videti
je bilo, da nimajo nič proti letališču,
kakršno je sedaj, da pa se bojijo, da bo
travnate steze prekril asfalt in da se
bodo hangarji preveč pomnožili: »Da-
nes daš prst, jutri hoče roko.«
Skupščina odločitve o usodi letališ-
ča ni sprejela. Dogovorili so se le, naj
skušajo nesoglasja razčistiti najprej
predstavniki krajevnih skupnosti in
Aerokluba skupaj s člani odbora za
kmetijstvo pri izvršnem svetu. Še ved-
no ostaja v igri že predlagana dokonč-
na odločitev z referendumom v priza-
detih krajevnih skupnostih.
MILENA B. POKLIC
Slavje gasilcev
v Gaberjah
Ob 80-letnici so gasilci
v Gaberjah pripiavili tek-
movanje in parado. Dobili
so nov avto, na prireditve-
nem prostoru pri gasilskem
domu pa so najzaslužnej-
šim članom podelili priz-
nanja.
Republiško priznanje 3.
stopnje so dobili Marjan
Preložnik, Jože Rožič in
Branko Rožič, priznanje
Občinske gasilske zveze
Celje 2. stopnje Katica Mi-
helak, Albin Preložnik in
Franc Koprive ter 1. stop-
nje Peter Komerički in
Franc Sredovnik. Plakete
GD Celje - Gaber je pa so
dobili: zlato plaketo Gasil-
ska zveza Slovenije ter sre-
brne Polde Valant, Alojz
Štante in Ivan Petričevič.
Več posameznikov je dobi-
lo spominske kipce in priz-
nanja.
Predsednik GD Celje
- Gaber je Slavko Jezovšek
je takole ocenil jubilej dru-
štva: »V društvu imamo
okoli 50 aktivnih članov in
smo dobro opremljeni, za
kar gre zasluga Občinski
gasilski zvezi, delovnim or-
ganizacijam na našem ob-
močju in posameznikom, ki
so se zlasti pri nabavi no-
vega avtomobila izkazali
kot botri. Žal pa smo naj-
bolj šibki pri strokovnosti
naših kadrov, zato bomo
temu v bodoče posvetili več
pozornosti. V društvo mo-
ramo pritegniti tudi več
mladih in ženske.«
T.VRABL
rekli so
Alenka Avbelj,ki je pripra-
vila program za letošnje 4.
grajske poletne prireditve
v Laškem: »Čeprav so se letoš-
nje grajske poletne prireditve
komaj začele, pa to ne pomeni,
da mirujemo. Nasprotno! Pri-
pravljamo program za leto ali
celo dve naprej, kajti to je po-
trebno. Želimo vrhunske
ustvarjalce, ki imajo z nastopi
po svetu velike obveznosti in
jih je zato težko dobiti. Dela-
mo na dolgi rok, kar je za takš-
ne prireditve običajno in nič
nenavadnega. Praktično je ta-
ko program za sezoni 93 in 94
že narejen, vendar o njem kaj
več prihodnjič. Poglejte pri-
mer: že letos smo želeli dobiti
našo znano svetovno umetnico
Marjano Lipovšek, vendar bo
na laškem gradu zapela šele
v programu leta 1994. Ob iz-
vedbi programa pa želimo ku-
piti nov kvaliteten koncertni
klavir. Imamo Petrova, vendar
za zahtevne izvajalce to ni do-
volj. Ob tem tudi upamo, da
nas bodo končno uvrstili
v program kulturnih priredi-
tev v Sloveniji, to pa pomeni
kakšen tolar od kulturne
skupnosti. Bili smo pri mini-
stru Borutu Šukljetu, ki nam
je omenil, da bi letos prišli
v poštev samo v primeru, če bi
prišlo do rebalansa proraču-
na.« T.VRABL
Pomoč Slovencev iz Salzburga
člani slovenskega društva
Oton Župančič iz Salzburga so
pred kratkim žalskemu Rdeče-
mu križu že pripeljali pomoč
za številne begunce iz BiH.
Občina Žalec je namreč po-
krovitelj tega društva. Zdaj so
pripeljali dva kombija pomoči
še v celjsko občinsko organi-
zacijo Rdečega križa, kar bo
prav tako olajšalo mnoge
stiske.
Pobudnik zbiranja pomoči
je naš rojak z Dobrne Franc
Pesjak podpredsednik društva
Oton Župančič. V Salzburgu je
lastnik bencinske črpalke, ki
je postala eno pomembnejših
zbirališč pomoči. O tem so ob-
širno poročali tudi v avstrij-
skem časopisju in po televiziji,
zato imajo ljudje tudi zaupa-
nje. Slovenci so začeli sredstva
za pomoč zbirati novembra, po
vojnem požaru v BiH pa so se
odločili, da bodo pomagali tu-
di tamkajšnjim žrtvam vojne.
»V krajih, kamor nameravamo
pripeljati pomoč, se najprej
povežemo z Rdečim križem ali
Karitasom, kjer izvemo, kaj
najbolj potrebujejo. Za zbrani
denar nakupimo prav to. Od-
ziv je vse boljši. Zlasti stranke'
na črpalki Franca Pesjaka so
velikodušne ter prinašajo pa-
kete za begimce. Ko je avto-
mobil poln, pa gremo na pot,«
je povedal Slovenec Franc
Derganc. Franc Grden pa naj-
de otroške vozičke in še marsi-
kaj drugega za pomoč pogosto
kar pred svojim stanovanjem.
Slovenci iz Salzburga so po-
vedali, da bodo Celju v pomoč
podarili še kombi.
BRANE JERANKO
Konjiška divja odlagališča
v ponedeljek so v kovinar-
ski šoli v Zrečah predstavili
rezultate raziskovalne naloge
z naslovom Di\ia odlagališča
smeti v občini Slovenske Ko-
njice.
Nalogo so člani raziskoval-
ne skupine srednje kovinarske
šole pod vodstvom mentorja
Janeza Jazbeca pripravljali
celo šolsko leto. Rezultati so
vsekakor zanimivi: v občini
Slovenske Konjice so odkrili
kar 37 divjih odlagališč, od
kateiih so jih sedemindvajset
tudi fotografirali. Med občani
Slovenskih Konjic pa so izved-
li anketo, iz katere izhaja, da
jih divja odlagališča sicer mo-
tijo, nihče pa ne namerava ni-
česar narediti, da bi se stanje
spremenilo.
Na predstavitev razsikoval-
ne naloge so med drugim po-
vabili tudi predstavnike in-
špekcijskih služb, komunalne-
ga podjetja in policijske posta-
je iz Slovenskih Konjic, pred-
stavnike gozdnega gospodar-
stva iz Konjic, Zreč in Vitanja
ter   predstavnike   krajevnih
skupnosti Loče, Vitanje, Zreče
in Slov. Konjice.
Na predstavitivi so se dogo-
vorili tudi o konkretnih reši-
tvah: tako naj bi v krajevnih
skupnostih pripravili sanacij-
ske programe, inšpekcijska
služba pa naj bi sedaj že evi-
dentiranim divjim odlagalcem
poslala predloge za kazni.
N.-M. SEDLAR
Slavje
godbenikov
v Zidanem mostu
Za godbo iz Laškega, ki je
proslavila 130-letnico obstoja,
je slavila še druga godba na
pihala v laški občini, in sicer
Zelezničarska godba v Zida-
nem Mostu, ki je bila ustanov-
ljena pred 90 leti.
Slavnostni koncert je pri-
pravila v Domu Svobode, kot
gost pa se je koncerta udeležil
član slovenskega predsedstva
Matjaž Kmecl, ki je v svojem
govoru poudaril pomen takš-
nih godb za narodovo prebu-
janje.
V godbi, ki jo že deset let
vodi Ivo Gulič iz Ljubljane, so
zbrani godbeniki od Zagorja
in Zidanega Mosta do Radeč in
Rimskih Toplic, z njimi pa je
na slavnostnem koncertu na-
stopila operna pevka Dragica
Čarman.
Ob tej priložnosti so podelili
Gallusova odličja. Bronasta so
prejeli Damjan Figole, Anita
Knez, Boštjan Lipovšek, Alek-
sander Pavlin, Polona Skegro,
Suzana in Tina Škofic, Polona
Šmid, Miran Tržan in Matej
Zupan, srebrni Anton Izlakar
in Borut Škegro ter zlati Rafko
Emestel in Rudi Glavač ml. Za
več kot 3 O-letno zvestobo god-
bi pa so dobili občinska priz-
nanja s priponko Karel Alič,
Marjan Cot, Rudi Glavač st.,
Jože Kavšek, Franc Lipovšek
st., Branko Nadu, Slavko Pa-
vlin, Mirko in Drago Počival-
šek ter Karel Rozman.
T.VRABL
Naš rojak z Dobrne, Franc Pesjak (prvi z desne) podpredsednik slovenskega društva »Oton
Župančič« iz Salzburga, je pobudnik zbiranja pomoči za žrtve vojne. Na fotografiji je skupaj
z zadovoljnimi prijatelji, ki jim je uspelo zbrati novo pošiljko pomoči.
Uspela Žalska noč
Višek žalskih turističnih
dnevov je bil v soboto zvečer,
ko je bila na vrsti že deseta
Žalska noč, ki jo je obiskalo na
tisoče ljudi iz domala vse celj-
ske regije. Zabave res ni manj-
kalo, saj so po vsem Žalcu
igrali številni ansambli in peli
priljubljeni pevci, dosti je bilo
tudi raznih prodajalcev in
kramarjev, pa tudi gostinska
ponudba je bila na zadovoljivi
ravni. Gostinci sicer sedaj tar-
najo, da izkupiček ni bil tak-
šen, kot so ga pričakovali, toda
če pobrskamo po spominu, so
tarnali tudi pred desetimi leti,
ko so ljudje imeli mnogo več
denarja kot dandanes. Je pa
res, da letos ni bilo težko najti
prostega sedeža pred katerim
koli gostinskim lokalom. Ka-
kor koli že, ena največjih slo-
venskih veselic je uspela, lju-
dje so za nekaj ur pozabili na
vsakdanje križe in težave. To
pa je namen vseh veselic.
JANEZ VEDENIK
Foto: TONE TAVČAR
V spomin
Oto Majcen
v soboto, 20. junija, smo ■
se na pokopališču v Lučah
poslovili od tragično pre- ■
minulega policijskega in- \
špektorja Ota Majcna. Bil :
je  ugleden in spoštovan •
krajan Žalca, kot človek pa
izredno delaven, prijatelj-
ski in do mlajših očetovski.
Oto Majcen se je rodil
preG( nepolnimi petinpet-
desetimi leti v Pavlovcih
pri Ormožu, vendar je sko-
raj vse svoje življenje pre-
živel v Savinjski dolini.
Službeno pot je kot pri-
pravnik pričel v Solčavi,
končal pa jo je leta 1988
kot višji policijski inšpek-
tor v Celju.
Vendar pa tudi po upo-
kojitvi ni miroval. Ne-
umorno je delal v organih
krajevne skupnosti in
v društvih. Kot velik ljubi-
telj narave pa je bil nepo-
grešljiv tudi v Hortikultur-
nem društvu v Žalcu. Z ne-
izmerno ljubeznijo je urejal
vrtičke, o lepotah narave je
poučeval tudi druge, zlasti
v svojem Žalcu. Stanovanj-
ski blok na Velenjski 10,
kjer je stanoval, je bil po
njegovi zaslugi prava hiši-
ca v cvetju. Stanovalci ga
bodo gotovo pogrešali, po-
grešal ga bo Žalec.
Še vedno ne moremo
verjeti, da smo Ota izgubili
Ota. Morda bomo to dojeli
takrat, ko bomo končno
ugotovili, da pred garažo ni
več njegovega avtomobila,
da se ne sliši yeč klepanje
njegove kose pri urejanju
zelenic. Izgubili smo do-
brega krajana, še boljšega
soseda in velikega pri jate-
Ija.
ŠL 26-2. julij 1992
111
Odličen koncert za zdravje
y ceUskem Golovcu kar 87 znanih imen slovenske glasbene scene
Torkov dobrodelni koncert
Petkrat hitreje do zdravja
v celjskem Golovcu je v skoraj
triurnem programu združil 78
nastopajočih oziroma 20 an-
samblov in solistov, najbolj
znanih imen s slovenske glas-
bene scene. Vsekakor so poslu-
šalci, nekaj čez tisoč se jih je
zbralo v dvorani D zavoda Go-
lovec, za svoj denar dobili zelo
veliko, zadovoljna sta bila or-
ganizatorja Zdravstveni cen-
ter Celje in hiša NT in RC.
Dvorana D zavoda Golovec pa
je doživela krst v takšni kon-
certni prireditvi.
Glasbena agencija Petan je
v klic po solidarnosti in huma-
nosti za nakup medicinskega
instrumentarija za uspešnejše
in manj boleče odstranjevanje
žolčnih kamnov privabila na
oder ansamble Globus band,
Neron, Veter, Čuke, Magnet,
Mira Klinca, Ajdo in citrarko
Galič, Celjski instrumentalni
kvintet. Moped show, New
Swing Quartet, Slovenijo
z Davidom Grantom, Čudežna
polja in Alpski kvintet. Od so-
listov so se odzvali Edvin Fli-
ser, Nace Junkar, Marko Ga-
lič, Oto Pestner, Irena Vrčkov-
nik, Alenka Godec in Majda
Petan, ki je pripeljala še edine
tujce, Steirische Bergvaga-
bunden iz avstrijskega Grad-
ca. Sceno je zvočno odlično
obvladovala ekipa Rajka
Džordževiča iz Velenja; publi-
ko pa odlični povezovalci Met-
ka Volčič, Ida Baš in Theo Bo-
stič.
Doslej se je s pomočjo spon-
zorjev v akciji Petkrat hitreje
do zdravja nabralo denarja za
50.000 DEM, manjka še 20.000
DEM, zato se akcija še nada-
ljuje. Zdravstvo upa, da bodo
nekateri sponzorji svoje čvrste
obljube spremenili v dejanja.
MITJA UMNIK
Novi tednilc z braici pri vas doma
v poletnih mesecih pripravljamo več akcij za naše bralce, ki naj bi bile povezane s prijetnim in
izvirnim izletom. Iščemo izvirne ideje za nepozaben dan, ki naj bi ga z našimi novinarji in bralci
preživeli v okolici vašega kraja, kmetije, domačije, na piknik prostoru, športnem igrišču, na
starem mlinu ali žagi, ob ribniku ali tolmunu, ob domači pesmi, košnji in običajih, ob gobovi juhi
in ajdovih žgancih. Pridemo vam pomagati spraviti seno, popraviti okrog voglov, uživati na
deželo. To bo dogodek, ki ga bomo primemo zabeležili v Novem tedniku, Petici in Radiu Celje. To
bo dogodek, ki se ga bodo spominjali tako srečno izžrebani bralci kot gostitelji.
Prepuščamo vas domišljiji. Pišite nam in predlagajte. Z našimi organizacijskimi sposobnostmi
in sponzorji bomo skupaj naredili nekaj, kar ne doživimo vsak dan. Da boste vedeli, da smo
prijatelj, ki vedno misli na Vas! mASNEC
Telovadba za dušo
Konaicijske vaje za bolnike s srčnimi okvarami
Na tretji osnovni šoli v Celju
pod vodstvom višje medicin-
ske sestre Vide Zupane že šest
let izvajajo kondicijske vaje za
bolnike s srčnimi okvarami.
Sestajajo se vsako sredo od
osemnajstih do dvajsetih, kaj
vse na teh srečanjih počnejo,
pa so bolniki pripovedovali,
ko smo jih obiskali.
Majda Trogar iz Celja: Vaje
niso preveč naporne, vse sku-
paj je eno uro in pol intenzivne
telovadbe. V tej skupini sem že
od vsega začetka. Všeč mi je
predvsem to, da se srečujemo
tudi takrat, ko ni vaj. Postali
smo že pravi prijatelji. Včasih
je sicer naporno - to je v glav-
nem odvisno od vremena — si-
cer pa vaje vedno laže zmagu-
jemo. Zelo je prijetno.
Danica Besimi iz Višnje va-
si: Sem hodim že peto leto in
misUm, da je za starejšega člo-
veka to nekaj zelo lepega, ko
prideš v krizo, tudi odrešilne-
ga. Sem prihajamo ljudje ra-
zličnih poklicev, različnih sta-
rosti, vsak s svojimi težavami.
Tukaj človek resnično pozabi
na probleme. Krasno je, ker te
vaje na nas delujejo tako fizič-
no kot tudi psihološko. Zame
je psihološki vidik še važnejši
kot telesne vaje. Ta vaje nam
prinašajo duševno zdravje.
Vida Zupane, terapevtka:
Za to delo sem se prej posebej
usposabljala. Najprej smo
imeli vaje ob ponedeljkih, ker
pa je šola v jesenskem času
spremenila svoj umik in nam
je ponedeljke odvzela, so nam
ostale srede. Pa vendar so lju-
dje ostali, tako da sem dobila
občutek, da so radi tukaj. Ka-
ko naše vaje potekajo? Najprej
imamo ogrevanje, potem dela-
mo vaje stoje, sledijo vaje za
relaksacijo, nato pa še na bla-
zinah in vaje za sprostitev. To
traja približno od osemnajstih
do devetnajstih, potem pa
imamo še tako imenovano
ohladitev oziroma skupinsko
uro. Tu pa imamo vedno kaj:
ali praznujemo kakšen rojstni
dan, zapojemo... Tako pravi-
mo, da nimamo razgibalnih
vaj samo za konidicijo, pač pa
tudi za dušo.
N.-M. SEDLAR
Foto: EDI MASNEC
Novomašniici
Med tridesetimi letošnji-
mi slovenskimi novomašni-
ki iz Slovenije, pa tudi Ko-
roške, Italije, Nemčije,
Francije in obeh Amerik,
so trije s celjskega območ-
ja. Tako bo že prihodnjo
nedeljo, 5. julija, na Ljub-
nem ob Savinji novomašna
slovesnost Petra Grešnika,
12. julija bo imel na Ponik-
vi pri Grobelnem novo ma-
šo Janez Lesnika, 19. julija,
v cerkvi sv. Ruperta nad
Laškim, pa Jože Brečko.
Vse slovesnosti se bodo za-
čele ob 10. uri.
BJ
Debeiaicov najpogumnejši sicolc
v soboto se je znani smučarski skakalec Janez Debelak odločil za najpogumnejši skok,
v zakonsko zvezo z Ireno Mokina iz Topolšice. Fantje iz Topolšice so ženinu postavili »šrango«, ki
pa so ji bili svatje kos. Visoko ceno, 80 tisoč tolarjev, sp hitro zmanjšali, odšteli fantom iz
Topolšice nekaj drobiža ter dodali sto mark in se pogodili na nevesto. Janez in Irena sta se nato
odprvila s svati v Velenje, kjer sta se poročila. L O.
Kako zaščititi
naravne spomenike
v šentjurski občini so pri-
pravili odlok, s katerim naj bi
v bodoče zaščitili naravne spo-
menike in znamenitosti na
svojem območju, vendar ga
kljub temu, da je za vse zelo
pomemben, poslanci občinske
skupščine na zadnjem zaseda-
nju niso sprejeli. Menili so, da
bi morali o tem, kaj vse bo
v občini zaščiteno, najprej ob-
vestiti lastnike, precej pri-
pomb pa imajo tudi na repu-
bliški zakon, po katerem so
v občini pripravili odlok. Le-
ta bo tako moral počakati na
naslednjo sejo skupščine, pre-
gledali in ocenili pa naj bi ga
tudi strokovnjaki.
Šentjurčani imajo kar nekaj
naravnih znamenitosti, ki jih
želijo zaščititi in ohraniti za
svoje naslednike. Kot naravne
spomenike bi radi razglasili
tako imenovana »Glijo jamo«
pri Planinski vasi in »Sveto-
kriško brezno« blizu Šentvida
pri Planini, podzemeljski jami
pod cerkvijo Sv. Miklavža pod
Planinsko vasjo in pod cerkvi-
jo Sv. Križa nad Planino pri
Sevnici, potok Gračnico s pri-
tokoma Virte in Vodiškim
grabnom, ki teče od naselja
Tajhte do naselja Loke, rastiš-
če znamenite velikonočnice
pri Boletini, ribnik pri Blagov-
ni ter vrsto posameznih dreves
in drevoredov - Zakoškovolipo
v Dobrini, Kladenškovo v Bo-
hovem, Turško Upo pri Planin-
skem gradu, Zalokarjevo hru-
ško v Košnici, pagodovec pri
železniški postaji v Šentjurju,
topol pri cerkvi sv. Helene, Ve-
terškovo bodiko v Bukovju,
Lesjakovo bodiko v Slivnici,
Topoletove bodike v Planin-
skem vrhu in kostanjev drevo-
red v Ponikvi. J2
Vojniški četrtošoici
Četrtošolci Osnovne šole Vojnik so v prelepih sončnih junijskih dneh uživali v šoli v naravi v Simonovem zalivu. To so jim
z denarjem omogočili številni dobri ljudje, posamezniki in delovni kolektivi ter z odlično organizacijo Kompas. Vsem so učenci in
učitelji iz srca hvaležni.
Št. 26 - 2. julij 1992
12
Milijon tolarjev za zlato
Toliko bo v SioveniU veljal naslov olimpijskega prvaka - Za priprave 800 tisoč
DEM - Zastopstvo bo določeno jutri
Izvršni odbor Olimpijskega komiteja
Slovenije bi moral v začetku tedna dolo-
čiti udeležence iger v Barceloni, vendar
je dokončno izbiro olimpijskega zastop-
stva preložil na jutri.
»Seznam športnikov, ki so izpolnili
mednarodno olimpijsko normo, še vedno
ostaja pri številki 24. Nekaj jih bo torej
v Barcelono odpotovalo brez ustreznega
rezultata, pri izbiri pa bomo ocenili
vrednost posameznih rezultatov in se
v celoti oprli na kriterije OKS. Veliko
športnikov je le za malenkost zaostalo za
predpisanimi normami, a so dosegli še
vedno vrhunske rezultate, kot sta 9. me-
sto judoista Filipa Leščaka na EP ali 17.
mesto Tanje Godine na plavalnem SP,«
je pojasnil Tomo Levovnik, predsednik
sveta za vrhunski šport pri Športni zvezi
Sloveniji.
Slovenija bo na račun verjetne prepo-
vedi nastopa za ekipo ZR Jugoslavije
(MOK bo svojo odločitev sporočil 11. ju-
lija) in kvot v posameznih športih v Bar-
celoni zastopana z 32 športniki. Dodatni
mesti bi v tem primeru pridobila namiz-
noteniška igralka Polona Frelih, ki je
prva rezerva, in rokoborec Franc Pod-
lesek.
Izpolnitev mednarodne olimpijske
norme hipotetično pomeni možnosti za
visoko uvrstitev, česar v OKS ne zanika-
jo. »Tudi naši kriteriji so zelo strogi in
predvidevajo nastope v finalnih skupi-
nah, v atletiki, plavanju in kolesarstvu
Tomo Levovnik: »Denarne nagrade tudi
medaljistom neolimpijskih športov.«
med najboljšimi 16, za nekatere posa-
meznike pa še višje uvrstitve, tudi na
tistih mestih, ki prinašajo kolajne,« raz-
kriva načrte predsednik strokovnega te-
lesa, ki se najbolj neposredno ukvarja
s problematiko vrhunskega športa.
V ospredju so zdaj povsem razumljivo
športne panoge, s katerimi bo Slovenija
zastopana na 25. igrah letne olimpiade.
Toda v nekaterih panogah (badminton,
dviganje uteži, ragbi, hokej na travi itd.)
smo še precej oddaljeni od svetovnega in
tudi evropskega vrha. Večina panožnih
zvez je v dogovoru s prireditelji iger in
MOK določila število udeležencev OI in
v tem primeru je avtomatično izključen
nacionalni ključ, ki predvideva simbolič-
no zastopanost vseh držav. »Na seznamu
OKS je bil tudi dvigalec uteži Marko
Urankar, ki se do prve selekcije potenci-
alnih kandidatov ni približal zahtevanim
rezultatom. Če se bo v prihodnje izbolj-
šalo materialno-finančno stanje, za pro-
jekt Barcelona 92 potrebujemo približno
800 tisoč DEM, polovico vsote pa je pri-
spevala vlada, bodo v naslednjem ciklu-
su imeli boljše vadbene razmere tudi
predstavniki tistih športov, ki še iščejo
stik z najboljšimi.«
Nagrada za olimpijsko zlato bo milijon
tolarjev, ob tem pa se predstavniki ne-
olimpijskih športov - predvsem kegljači
- upravičeno počutijo prikrajšane in za-
postavljene. »Ministrstvo za šport in šol-
stvo je do lani redno zagotavljalo sred-
stva za izplačilo denarnih nagrad, ki so
jih dobili nosilci kolajn z evropskih in
svetovnih prvenstev ter olimpijskih iger.
Zdaj bo denarja dovolj samo za nosilce
odličij iz Barcelone, do konca leta pa bi
vsekakor morali zbrati preostala sred-
stva in nagraditi še druge najboljše z ve-
likih tekmovanj,« obljublja Levovnik.
ŽELJKO ZULE
Slovo Toneta Tislja
Celjski klopi je še najbližje Josip Šojat
Po slabih dveh letih bo na
klopi celjskih rokometašev
v naslednjih dneh prišlo do za-
menjave, kajti Tone Tiselj se je
ob izteku pogodbe s klubom
dogovoril za sporazumno pre-
kinitev sodelovanja.
»Obremenitve so bile preve-
like, obenem pa je Celje Pivo-
varna Laško že pravi rokomet-
ni gigant in potrebuje profesi-
onalnega trenerja. V prihodnje
bom vodil samo reprezentan-
co, ki bo spomladi štartala
v kvalifikacijah za evropsko
prvenstvo,« je dejal Tone Ti-
selj, ki je s klubom osvojil dr-
žavno in pokalno prvenstvo
ter se lani prek kvalifikacij
uvrstil v (razpadlo) I. ZRL.
Celjski klub zadnje dni in-
tenzivno išče novega trenerja
in okrepitve za pokal evrop-
skih prvakov. V najožjem kro-
gu kandidatov za klop sta Za-
grebčana Josip Šojat (lani je
z žensko ekipo Lokomotive
osvojil pokal IHF in jugoslo-
vansko prvenstvo) ter Zdenko
Zorko, ki je bil na celjski klopi
že spomladi 1990.
Med igralskimi okrepitvami
je precej možnosti za vrnitev
Rolanda Pušnika, v polju pa se
Celjani najbolj ozirajo za bra-
nilcem. V »igri« so Frankovič
(Zamet), Markovič (Zagreb),
Markota (Medveščak) in Kalin
(Španija), odločili pa se bodo
le za enega. Negotov je še po-
ložaj z Ivandijo, ki je bil za pol
leta posojen rimskemu Laziu,
načrtovan prihod okrepitev iz
Rusije pa se vse bolj odmika,
saj iz Moskve že dlje časa ni
nobenega odgovora.
Ž.Z.
Vaš intervju: Franci Petek
v četrtem pogovoru po želji
bralcev prvič gostimo športni-
co: Natašo Bokal, s katero se
v Petici "pogovarja" več kot
20 bralcev. Za športnico leta
1991 je na vrsto prišel še drugi
del zadnjega slovenskega
"naj" športnega para, svetovni
prvak v smučarskih skokih
Franci Petek, ki je dobil naj-
več glasov v konkurenci alpi-
nista Toma Česna, smučarke
Urške Hrovat, kegljavke Mari-
ke Kardinar, telovadke Moni-
ke Podpečan in kajakaša Mar-
jana Štruklja.
Med bralce, ki so zastavili
vprašanje Nataši Bokal (pogo-
vor z našo smučarko je objav-
ljen v junijski številki Petice,
ki je izšla v torek) smo razdeli-
li tri darilne bone s skupno
vrednostjo 6000 tolarjev. Na-
grajenci so: Marjana Glavnik,
Lokovica 21, Šmartno ob Pa-
ki; Miro Vrečko^ Pod Vrbco 8,
Šentjur; Franci Zumer, Vodni-
kova 14, Celje. Nagrade lahko
dobitniki dvignejo v naročni-
ško-oglasnem oddelku
NT&RC.
Košaricarji
opraviii žreb
Novo košarkarsko pr-
venstvo prvenstvo se bo za-
čelo 19. septembra, žreb za
prvi del prvenstva pa je že
opravljen. Klubi zelene
skupine moške SKL imajo
naslednje številke: 1 Slo-
van, 2 Micom Marcus,
3 Rogaška, 4 Comet,
5 Medvode, 6 Unicom, 7 Je-
zica in 8 Elektra, člani rde-
če skupine pa: 1 Podbočje,
2 Kokra, 3 Polzela, 4 Idrija,
5 Olimpij a ml, 6 Maribor,
7 Celje in 8 Miklavž. Prvi
del prvenstva bo ob petih
sredah trajal do 28. novem-
bra, nato pa se bosta sedma
in osma ekipa zelene sku-
pine preselili v rdečo sku-
pino, iz katere bosta napre-
dovali najboljši dve.
V mednarodni ligi bodo
igrali Olimpija, Postojna,
Helios in Triglav, ki se bo-
do šele na koncu vključili
v končnico SKL, v Korače-
vem pokalu pa bodo Tri-
glav zamenjali Koprčani.
Piše : Ljerka Bizilj
Gotovlje: sicoic
za avto
Kot uvod v državno prven-
stvo v preskakovanju ovir bo
v soboto in nedeljo pod sopo-
kroviteljstvom NT&RC
v Gotovljah tekmovanje
skok za avto z mikavnima
nagradama: avtomobilom in
motorjem.
Na sporedu bodo kar štiri
tekme: v soboto bodo člani
obakrat (ob 10. in 14. uri
skakali) na višini ovir 125
cm, mladinci pa dopoldne na
115 in popoldne na 120 cm.
Na obeh nedeljskih priredi-
tvah bo višina ovir 135 ozi-
roma 125 cm, seštevek rezul-
tatov z vseh štirih tekem pa
bo ob podobnem točkovanju,
kot je v svetovnem pokalu
(zmagovalec dobi 20 točk,
drugi 18 itd), skrojil končni
vrstni red in dobitnika naj-
lepših nagrad. Med nastopa-
jočimi bodo tudi gostje iz
ČSFR in Hrvaške, vendar
bodo nastopili izven konku-
rence. Prireditelji so pripra-
vili tudi pester spremljevalni
program in nagrade za obi-
skovalce.
RA%RAMA
Nogomet
Kvalifikacije za li.
SNL
Po\Tatna tekma 2. kola: Iža-
kovci-Era Šmartno 7:7 (3:2,
1:0) po 11-m; strelca: Žurej,
Malus. V II. SNL se je uvrstila
Era Šmartno s skupnim rezul-
tatom 10:9.
Atletika
TOP 12
Maribor (drugi del): moški
- 5000 m: 1. Bahtiri (Vel)
14:16,77, 5. Rozman 14:27,18;
400 m ovire: 1. Kocuvan 51,07,
5. Božiček (vsi KI) 54,10; 3000
m zapreke: 2. Hrapič (Vel)
9:18,31, 4. Steiner (KI)
10:13,98; 4 x 400 m: 1. Kladi-
var 3:20,49; višina: 4. Cankar
205; troskok: 3. Cankar (KI)
14,43, 6. Pungartnik- (Vel)
13,82; kladivo: 2. Dajčman
(KI) 52,00; ženske - 200 m: 6.
Matul (KI) 25,65; 800 m: 2.
Steblovnik 2:12,80; 3000 m: 2.
Poznič 10:40,02, 4. Djedovič
(vse Vel) 11:12,60; 4 x 400 m:
3. Kladivar 4:05,62, 4. Velenje
4:08,85; daljava: 5. Bezjak
584; krogla: 2. Jazbinšek
12,70, 5. Strašek (vse KI)
11,78, 6. Koča (Vel) 11,06;
kopje: 1. Jazbinšek 55,12, 2.
Strašek (obe KI) 53,60.
Končni vrstni red - moški: 1.
Olimpija 335,5, 2. Kladivar
216, 3. Ljubljana in Maribor
po 139, 8. Velenje 78, 14. Rade-
če 11; ženske: 1. Olimpija
295,5, 2. Ljubljana 187, 3. Kla-
divar 177, 5. Velenje 91.
Judo
Evropsici polcal
Budimpešta:  ml. mladinci
- do 55 kg: Petrak izpadel v 3.
kolu, do 65 kg: Rudolf izpadel
v 1. kolu.
Poicai Tarcenta
Tarcento (Italija) - do 71 kg:
9. Novkovič, do 95 kg: 1. Spa-
sovič, ekipno: 7. Ivo Reya.
Tenis
Siovensice iige
Končni vrstni red - I. liga:
Triglav 14, Branik 12, Olimpi-
ja 10, Slovan 8, Medvode 6,
Klasje, Domžale, Velenje 2; fi-
nale končnice: Triglav-Olim-
pija 6:3; n. liga-vzhod: ŽTK
Maribor 14, Bistrica 12, Ptuj
10, Rudar (T) 8, Radgona 6,
Ravne 4, Konjice 2, SI. Gradec
0; ni. liga-jug: Žalec 12, Bre-
žice 10, Mežica 6, Krško, Reči-
ca, Sevnica 4, Radeče 2; m.
liga-vzhod: Hoče 14, M. Sobo-
ta 12, Ptuj II 10, Rače 8, Ljuto-
mer 6, Rogaška 4, Kidričevo 2,
Cirkovce 0. Končnica za u\t-
stitev v n. ligo: Žalec-Hoče
3:2.
Ženske; I. liga-vzhod: Bra-
nik 10, Velenje 8, Lenart 6,
Olimpija II 0.
Žaisica noč
Zmagovalci turnirja različ-
nosti in prijateljstva: Por-Sen-
čič; tolažilna skupina: Rezec-
Posedel.
Letalstvo
Prvenstvo Slovenije
Velenje - motorno letenje: 1.
Bauer-Gril (Ce), 3. Glinšek-
Jandrop (Vel), 4. Lakovič-Po-
glajen (Ce), 7. Lukanc-Kotnik
(Vel), 8. Krašek-Požun (Ce),
9.Ravniak-Andreiaš (Koni).
Ribolov
Območna liga
Končni \Tstni red - člani: 1.
Princi (Vel), 2. Udovč (Ce), 3.
Detelbach (Paka), 4. Jedlovč-
nik (Paka), 5. Mikac (Vel), 6.
Praznik (Paka), 7. Gruber (Ce),
8. Vincek (Vel), 9. Ramšak, 10.
Turnšek (oba Šemp); ekipno:
1. Velenje, 2. Paka (Šošt), 3.
Celje, 4. Ljubno, 5. Voglajna
(Štore), 6. Šempeter, 7. Sotla
(Podčet), 8. Mozirje, 9.Laško.
IVIali nogomet
Prvenstvo Celja
Vrstni red po spomladan-
skem delu - I. liga: Penal 21,
Klateži 18, Marinero, Skavti,
RTG 16, Umetniki 14, Triglav
12, Aškerčeva 11, Pelikani 10,
Marquiz 10, Cakani 8, Cetis 4;
n. liga: Mlekarčki 24, Gala,
Obrtnik 18, Azzuri 15, Zagrad,
STC 14, Izletnik 10, Črički 9,
PP Celje, Škorpioni, IGM 9,
Zvezdaš 7; lU. liga: Sokoh 20,
Veflon 19, Pingo, Šmartno 17,
PTT 16, Nova vas 14, Petriček
13, Sugros 11, Selmar 10, Zla-
torog 7, Orkan 6, Zvezda 5; IV.
liga: Veltins 24, Metka 18,
Torcida 17, Viktoria 16, Re-
mont 14, Opekar, Lopata, Ga-
berje, Bambini 12, Lisce 10,
Liboje 5, Libela 4; V. liga: Zla-
tarna 22, Telsim 20, Olimp 19,
Brigadirji 18, Zg. Hudinja 14,
Javne naprave 12, Albatros,
Parkec 11, Prima 10, Pik. As,
Občina 7, Bolero 2; veterani-
skupina A: Obrtnik 12, Ma-
dragola. Skavti 9, Pikapolonca
8, Gaberje, Izletnik 7, Kolegi,
Javne naprave 2; skupina B:
Aškerčeva 13, Azzuri 11, Ko-
vinotehna 10, Ara 9, Lopata,
Sokoli 6, »57« 3, Prevozniki 0.
Prvenstvo Šmarja
Vrstni red po spomladan-
skem delu; I. liga-zahod: Slad-
ka gora, Kristan vrh 14, Zavr-
še, Straus, Zibika, Podčetrtek
11, Karioke 7, Lemberg 6, Pri-
stava 3, Megrad 2; vzhod: Re-
bus 14, Alatnica, Kostrivnica
12, Ratanska vas 11, Rodne 9,
Florjan 8, Dobovec, Bršlin 7,
K. Jager 6, Galeb 4; jug: Dekor
14, Koprivnica 12, Mont 10,
Šempeter 8, Polje 5, Bistrica 3,
Graščaki, Kozje 2; II. liga-za-
hod: Vinski vrh 14, Ješovec,
Belotehna 13, Komandosi,
Mustangi 10, Bokmen, Bom-
barderji 8, Rogersi 7, Šentvid
4, Biserji 3; vzhod: Janina 15,
Megonje 13, Ratanska MMM
12, Tržišče, Sečovo 10, Gabr-
nik, Boč 9, Cerovec, Trška go-
ra. Trgovina M 4.
Balinanje
žalska noč
Končni vTstni red: 1. Trebe-
liško, 2. RLV Velenje, 3. Ve-
grad, 4. Šampion, 5. Žalec.
Streljanje
Pokal 2. julij
Rečica pri Laškem - MK pu-
ška: 1. Gorišek (ZM) 252, 2.
Brunšek 249, 3. Sajovic (oba
DP) 247; ekipno: 1. D. Poženel
737, 2. T. Bostič (Z. most) 700,
3. S. Rozman (Laško) 647; MK
pištola: standardna - članice:
1. Rolih (Ol), 2. Kostevc; mla-
dinke: 1. Maček; moški: 1. Pe-
ternel (Kr), 4. Lavrinc (DP);
proste izbire: 1. Gaber (01), 3.
Lavrinc (DP), 4. Brezovšček
(Konj), hitrostrelna: 1. Peter-
nel 4. Lavrinc, 5. Brezovšček;
revolver: 1. Petemel, 3. La-
vrinc.
Šf^BTNI
KOLEDAR
Sobota, 4.7,_
Kotalkanje
Velenje: turnir prijateljstva
(od 9. 30 ure).'
IVIotokros
Slovenske Konjice: prven-
stvo Slovenije za pionirje (od
14. ure).
Smučarski skoki
Velenje: tekmovanje za Ru-
darsko svetilko (od 21. ure).
Nedelja, 5.7,_
IVIotokros
Slovenske Konjice: 7. dirka
prvenstva Slovenije do 80, 125
in 250 ccm (od 14. ure).
Smučarski skoki
Velenje: 2. challenger pokal
(od 15. ure).
Št. 26 - 2. julij 1992
13
Neresneži prepodili šampionko
Tiaša Jezemik se le pred tremi leti Iz teniškega Celia »preselila^ k Mariboru zaradi »zalrkantsklh^ treningov
Ko v Celju govorimo o mla-
dih športnikih, beseda hitro
nanese na uspešne atlete, ro-
kometaše, kegljavke in druge.
Ob njih je že skoraj pozabljena
15-letna Tjaša Jezemik, ki
zadnja tri leta nastopa za ŽTK
Maribor in se vsak dan vozi na
treninge v štajersko prestolni-
co, zdaj pa se bo tudi preselila
v Maribor.
»Po končanem šolanju na
osnovni šoli Frana Roša sem se
v Mariboru vpisala na Športno
gimnazijo. V Mariboru so tre-
ningi zelo kvalitetni in delam
skupaj s trenerjem Sinišo Ve-
čičem in Milanom Soršakom,
ki je strokovnjak za telesno
pripravo. V Celju sem imela
malo pravih kondicijskih tre-
ningov, pa še na teh smo se
bolj »zafrkavali« kot pa delali.
Zato raje ne pomislim, kakšna
bi bila moja igra, če bi bila
ostala v Celju,« pravi Tjaša Je-
zemik, ki se je ob koncu lan-
skega leta na slovitem Orange
Bowlu uvrstila v četrtfinale,
kar je tretji največji uspeh slo-
venskega ženskega tenisa na
tekmovanju, ki slovi kot ne-
uradno pionirsko in mladin-
sko svetovno prvenstvo.
Vsakodnevna pot v Maribor
je najbrž kar utrudljiva?
Največjo težavo je predstav-
ljala izguba dveh ur zaradi
vožnje. Jeseni tega ne bo več in
bo časa neprimemo več. Pouk
v Športni gimnaziji bo prila-
gojen  mojim  treningom  in
športnim obveznostim, za ne-
kaj podrobnosti pa se bomo
morali še dogovoriti. Bistvenih
sprememb ne bo, ker sem
v Mariboru navezala že veliko
prijateljstev in poznanstev.
S šolo v Celju ni bUo večjih
težav. Naloge, učenje in druge
šolske obveznosti so prišli na
vrsto po treningu v večernih
urah.
Zadnji večji uspeh je zmaga
na turnirju v Italiji. Kam si se
povzpela na svetovni mladin-
ski lestvici?
V Bologni sem se uvrstila
v polfinale, ki sem ga zaradi
slabe igre zasluženo izgubila.
V Torinu sem vseskozi igrala
dobro in tudi osvojila tumir-
sko zmago. Na obeh tekmova-
njih sem dobila precej točk in
ob upoštevanju aprilske zma-
ge v Umagu bi morala biti na
mladinski lestvici kar visoko,
vendar pa ne vem niti približ-
ne uvrstitve.
Od igralne podlage je odvi-
sen tudi stil igre. Katerim
igriščem daješ prednost?
Na podlage nisem posebej
pozoma. Vse se mi zdijo ena-
ke, vsa igrišča so enako dolga
in enako široka. Toda najlepši
teniški spomini so povezani na
Orange Bowl, kjer smo igrali
na betonu in zato so mi morda
le nekoliko bolj simpatična
igrišča s hitrejšo podlago. Mo-
je poglavitne pomanjkljivosti
so velika nihanja med igro, za-
to tudi nezanesljivi udarci in
slabša psihična pripravljenost.
Kje se bo zaustavila Tjaša
Jezernik. Tam, kjer je zdaj
Monika Seleš?
Monika ima za moj okus
predolgočasno igro. Zgledu-
jem se po Steffi Graf, ki igra
najlepši tenis. Letos se želim
prebiti na svetovno računalni-
ško lestvica WITA, kar bi bil
pravi podvig, saj ni dovolj ena
uvrstitev na tumir s točkami,
marveč kar tri. Želja in načr-
tov je še veliko; že med prvih
sto se je težko prebiti, kaj šele
na vrh. Toda želje niso prepo-
vedane, kajne?
BERNARDA STOJAN
Goršek prva lastovka
Mladi reprezentant prihodnje leto ¥ Celju - Odškodnina za
prestop 10 tisoč DEM
Prva polovica prestopnega roka za nogo-
metaše, ki se bo iztekel v soboto opolnoči, je
minila brez odmevnejših prestopov. Še naj-
večji je prihod mladega reprezentanta Ru-
darja Andreja Gorska na Skalno klet, ki je
ob odškodnini 10 tisoč DEM s Celjani pod-
pisal enoletno pogodbo.
Kje bo igral Steklar?
V Rogaški Slatini, Beltincih in Naklem
morajo do \. avgusta odpraviti pomanjklji-
vosti, ki jih je pred dnevi na in ob igriščih
ugotovila posebna komisija Nogometne
zveze Slovenije. Pri Steklarju zagotovljajo,
da je edini večji problem slaba travnata
površina, po informacijah iz pisarne NZS
Minuli mesec so zaposleni v podjetjih in
zasebnem sektorju v Rogaški Slatini začeli
odvajati dva odstotka od BOD za nov štadi-
on z atletsko stezo, ki naj bi bil zgrajen do
leta 1994._ .
pa igrišče, tribune in slačUnice ne ustrezajo
predpisanim dimenzijam. V Ljubljani so tu-
di odločni, da ne bo nobenega popuščanja in
klub, ki ne bo izpolnjeval vseh 21 pogojev,
bo pač moral igrati drugje.
Steklar je imel spomladi šest tujcev, v pri-
hodnje pa bo prostora samo za tri. Valek in
Neskič sta medtem dobila slovensko držav-
ljanstvo, usoda drugih igralcev iz Hrvaške-
ga Zagorja pa je povezana predvsem z mo-
rebitnimi okrepitvami. Najbolj seveda po-
trebujejo vratarja, do zamenjave naj bi pri-
šlo na klopi, v Izolo pa se bo preselil brani-
lec Samo Zupane.
KonJIčani brez pol ekipa?
Konjičanom se lahko zgodi, da bodo osta-
li brez pol ekipe. Marguč se pogovarja s Ste-
klarjem, Zore z Železničarjem, Kranjc in
brata Hrovat napovedujejo slovo, toda
v klubu zatrjujejo, da bodo ostali vsi igralci.
Edine okrepitve naj bi prišle iz občinske
lige, kar bi lahko bila dobra naložba: v ne-
deljo je Dravinja z vsemi najboljšimi proti
reprezentanci občinske lige v malem nogo-
metu igrala 0:0...
Come-back Šmartnega
Šmartno se je v drugem poskusu končno
vrnilo v republiško ligo, potem ko je bilo
v osemdesetih letih največji slovenski in
morda tudi jugoslovanski športni fenomen.
Nogometaši iz kraja s samo 600 prebivalci
so ob svoje igrišče privabili tudi do osem-
krat več ljudi in v sezoni 80/81 osvojili slo-
vensko prvenstvo. Toda napredovanju v te-
danji II. zvezno ligo-zahod so se odpovedali
(med drugoligaši je bil že Rudar), z zatonom
romantičnega amaterizma pa so v Šmart-
nem ob Paki izgubili stik z najboljšimi. Do-
bri igralci (Grobelšek, Pevnik, Magrič, bra-
ta Javornik, Tomažič) so po uveljavitev od-
šli v druge klube, toda nekateri naj bi se
vrnili že pred začetkom novega prvenstva.
Poldrugo leto kazni
Epilog prekinjene tekme zadnjega kola IL
SNL-vzhod med Korotanom in Hmezadom
je po pričakovanju poguben za Žalčane, ki
zatrjuejo, da so jih Korošci napeljevali k la-
žiranju tekme. Izključena Tomo Druškovič
in Beno Kolar sta kaznovana s prepovedjo
igranja na petih tekmah, vratar Boris Zarjal
bo zaradi napada na sodnika počival 18
mesecev, proti trenerju Živku Stakiču pa je
uveden disciplinski postopek.
MNZ Celje: novi klubi
Nogomet je na celjskem območju v zad-
njem obdobju močno nazadoval - v zadnjem
medobčinskem prvenstvu je nastopilo le
šest ekip - vendar so v minulih tednih oživeli
nekdanji nogometni centri. Jeseni se bodo
v prvenstvena tekmovanja znova vključili
Odred iz Kozjega (podzvezni prvak v sezoni
88/89, ko zaradi premajhnega števila mlaj-
ših ekip niso napredovali v OČL), Zreče (v
sezoni 70/71 v prvi ligi tedanje CNF, a takoj
zatem razpad kluba), Šentjur (nogometa ni-
so igrali vse od leta 1968, kandidata za
trenerja sta Rado Jurjec in Stane Emeršič),
Ljubno (pred pogubnimi portoroškimi skle-
pi so bili celo pred Steklarjem, Dravinjo in
Hmezadom) ter najverjetneje Oplotnica in
Boč, ki se tako po skoraj dveh deseteletjih
s ptujsko-bistriškega spet selita na celjski
konec, očitno pa ne bo nič z obnovo Olimpa.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Andrej Goršek je Rudarjev dres zamenjal za
Skalno klet.
Vivodu bron EP
Na 8. evropskem prvenstvu atletskih vetera-
nov v norveškem mestu Kristiansand je Bran-
ko Vivod v skoku v višino v kategoriji od 40 do
50 let z rezultatom 180 cm osvojil bronasto
kolajno. Nekdanji celjski olimpijec v desetero-
boju Jože Brodnik, ki že dlje časa živi v Ljub-
ljani, je zmagal v teku na 100 m z ovirami,
dolgoprogaš Ivan Škof pa bo nastopili v drugi
polovici EP, ki bo trajalo do 4. julija.
gorenje MteoDp ©pmm^^d.o.o.
VELENJE, Partizanska 12
objavlja
na osnovi zakona o pogojih odpisa osnovnih in obratnih sredstvih izven uporabe
JAVNO LICITACIJO
naslednjih osnovnih sredstev in drobnega inventarja
Zap. Izklicna
št.   Naziv osnovnega sredstva Kom cena SLI
LICITACIJA bo dne 4. 7.1992 ob 9.00 uri v prostorih Gorenja Notranja oprema. Partizanska
12 Velenje, sejna soba.
Vso opremo si lahKo ogledate na dan licitacije od 7.00 do 9.00 ure. Osnovna sredstva pod
zaporedno št. 1 K do vključno 4 K bodo na ogled vas Gorenje 1/b (obrat Keramika) ostala
Gorenje Velenje obrat Pohištvo.
Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki bodo dve uri pred pričetkom licitacije
vplačale 10% varščine od izklicne cene pri blagajni Gorenje Notranja oprema.
Prodajne cene so brez prometnega davka, ki se po licitaciji obračuna in ga plača kupec.
Kupec mora plačati celotno izlicitirano kupnino in odstraniti osnovno sredstvo v roku 8 dni po
licitaciji, sicer mu varščina in licitacija zapade.
Vsa oprema se kupuje po principu videno - kupljeno. Vse cene so fco mesto ogleda.
Za dodatne informacije lahko pokličetena telefon 063 856-865 ali 853-231 int. 245 - štiglic Stanko.
Št. 26-2. julij 1992

14
PETEK, Ob 17.30:
s poletjem se odpravljamo na oddih. Zaslužili so si ga tudi
naši zvesti sodelavci. Tako kot Bojan Krajnc. Na žalost mnogih
in veselje nekaterih se zato iz poletnega vala umika njegov
Rumeni CE. V mesecu juliju bo Rumeni CE nadomestila razgi-
bana nagradnozabavna igra, v kateri bodo poslušalci izbirah hit
poletja 92. Torej: vsak petek ob 17.30 lahko sodelujete pri izbiri
naj, naj, naj skladbice tega vročega poletja.
PETEK med 9. in 10. uro:
Petkov mozaik je ena tistih oddaj, ki vztraja na naših radij-
skih valovih že zelo zelo dolgo časa. Doživela je precej spre-
memb in zamenjav, a še vedno jo imajo poslušalci radi. Čez
poletje pa jo bomo obrnili na glavo tako zelo, da bo dobila tudi
novo ime: PETKOVE ŠTENGCE. Oddaja bo ohranila svoje
najbolj značilne rubrike, dodah pa ji bomo nekaj nagrad in
nekaj ugibanj. In ti^di Kamilo in Mateja ostajata z vami.
01S39 oims
Skrito geslo je rubrika, ki bo nagradila naše najbolj zveste
poslušalce. Nikoli ne boste vedeli, kdaj in kako se bo pojavila,
a ko jo boste zaslišali, boste morali nemudoma k telefonu, kajti
prvi poslušalec, ki bo odkril skrito geslo, bo nagrajen.
Zapleteno?
Niti ne. Morda samo nekoliko skrivnostno. Tako, kot pač
skrito geslo mora biti. Vse kar boste morali vedeti, boste izve-
deli v radijskem programu. Zato nas poslušajte... RADIO
CELJE na frekvencah UKV 95,9 in 100,3 MHz... Skrito geslo se
bo pojavilo kar nenadoma in nepričakovano...
ČETRTEK, Ob 16.00:
Glasba, glasba in še enkrat glasba bo dajala ritem našemu-
radijskemu poletju. Ob glasbi pa še kakšen prav sproščen klepet
z našimi poslušalci. Če vas mika, da bi v četrtkovem radijskem i
popoldnevu poklepetali z NATAŠO GERKEŠ, zraven pa zadeli i
še kakšno prav krasno skladbo, potem ste vabljeni k poslušanju '
in sodelovanju vsako četrtkovo popoldne. Naloga poslušalcev:
bo prav preprosta: treba bo samo zavrteti telefonsko številko in i
uganiti pod katerim ključem se skriva skladba. ,
IGCDN4 jiNij$i\A \mim
Fotografiranje za osebne dokumente-
10% popust do 1. julija 1992
fofolflr /e geneitiln! pokrovHelj »Mo-IHea*
v turističnih edicija ti vedno primanjl<uje pravih life posnetkov,
zato tokrat objavljamo malčka na cvetočem regratovem travniku.
Avtor posnetka je Alenka Turnšek, njenega naslova na žalost
nimamo, zato jo prosimo, da se zglasi na Novem tedniku, kjer tx)
prejela nagrado.
Načeloma takšnim fotografijam ne dajemo prednosti, saj jih je
v vsakdanjem življenju posnetih največ, redko pa se fotografirajo
tiste prave posebnosti krajev, kijih domačini gledajo prepogosto in
se jim zaradi tega ne zdijo nič posebnega. Zato opazujte okolico in
prispevajte k promociji vašega kraja in ljudi, ki v njem živijo.
Čakajo vas lepe nagrade.
REVIZIJA RUMENEGA CE
Leto pozneje
Nekoč mi je v general Slapar
v neki oddaji povedaj nasled-
nji vic: On: A veste, kako Ki-
tajci pravijo teritorialcem?
- Jaz: (seveda) Ne. - On: Kje-
je-šank! (v pogovorni gorenjš-
čini se sliši nekako tako: kej-
šank.
Vic ste verjetno že slišali, to-
da ne iz ust prvega moža slo-
venske vojske. In tu postane
stvar tragikomična. Namreč,
general se norčuje iz svoje voj-
ske. Torej, ali si ta vojska res
zasluži tak vzdevek, ali pa ima
samokritičnega poveljnika, ki
tse včasih rad tudi pošali. Sled-
nje zanesljivo drži. Res pa je
tudi, da so po vojni osamljene
, žene svoje najdražje rezerviste
najlažje našle v kakšni od bliž-
njih napajalnic. Bilo je tudi
nekaj smrtnih primerov, ki jih
je na svoj načih znal opisati le
pokojni Ivo Štandeker: Nehaj-
te že enkrat s to vojno!
Ja, potem ko seje »ta vojna«
iz nekakšnega premirja preve-
sila v svoj konec, ko je po sla-
nec Banana Gros v zvezi z bri-
onsko deklaracijo še vedno
svaril pred nečistimi nameni
predsednika Kučana, je bilo
treba s posledicami počistiti.
Splošno znano je bilo, da smo
v tej vojni zmagali. Solidno
homogene strankarske drušči-
ne so si potihoma pripenjale
zasluge za hrabrost in iz prav-
kar dobljene vojne poskusile
iztržiti kar največ političnega
streliva. Medvojna enotnost se
je sčasoma sesuvala, Demos je
vzel vrag, za šankom padle bo-
jevnike so pokopali in najbolj
prizadeti so navkljub solidarni
pomoči, ki se je zagnezdila
nekje na pol poti, večinoma
sami prekrili strehe.
Leto kasneje se nekateri
sprašujejo, kdo je pravzaprav
zmagal v tej vojni? Sodeč po
»Premikih« obrambnega mini-
stra sta vojno dobila Janša in
Bavčar ob asistenci Kučana,
Drnovška in Rupala ter legen-
darnega Toneta Krkoviča in
njegovih fantov. Vsi ostali so
jima prikimavali, ploskali ali
pa so bili skeptični.
Nek teritorialec, ki mu je
v bitki na Medvedjeku odneslo
nogo, pa so ga potem, ko je
prosil za pomoč, odslavljale
vse mogoče in nemogoče insti-
tucije, se je prav globoko za-
mislil nad vsem. Še posebej, ko
je izvedel, da se nekateri ofi-
cirji okupatorske armade ve-
selo sprehajajo po osvoboje-
nem ozemlju in uspešno uve-
ljavljajo zahtevo po pokojnini.
Marsikdo se upravičeno
vpraša, kdo je dobil to vojno in
kaj je tragedija majhnega in
nepomebnega človeka v pri-
merjavi z osamosvojitvijo in
priznanjem države. Če se ta-
krat ne bi uprl ravno ta navi-
dez nepomeben in za vedno
anonimen patriot, bi Janševe
protitočne rakete lahko klatile
le papirnate tigre. Poleg veli-
kih imen neke zgodovine, so
le-to vedno soustvarjali tudi
t. i. statisti, ki o tem ponavadi
niso pisali knjig. Morda ne bi
bilo nespametno, enkrat za
spremembo, biti malce pi-
smen. Že zaradi svoje duše, ki
sicer rada požira narodno-
osvobodilne thrilerje.
TORKOV
GU^SBENI
MARATON
TOREK, Od 8.00 dO 19.00
Glasbi bo poletje na Radiu Celje namenilo kar največ pro-
stora. Torek pa bo še posebej vdan glasbi in to kar najbolj
različnim zvrstem. Torek smo si namreč zamislili kot Glasbeni
maraton, torej kot dan, ko bomo govorili samo toliko, kot je
najbolj neizogibno. Tako bo ob torkih na sporedu običajen
informativni in propagandni program, oddaje pa bodo vse obar-'
vane glasbeno. Glasbeni urednik Stane Špegel si je na našem
maratonu zamislil naslednje postanke:
ob 9. uri: Top-rock
ob 10.15: Glasbene novosti
ob 11. uri: Slovenčeva lestvica 3-3-3
ob 14. uri: Tehno-val
ob 16. uri: Rock-block
ob 17.30: Evergreeni - Andrej Lenič
Ob tem in med tem pa še glasbeni gostje, zanimivosti itd. itd.
itd.
Tecite z Radiem Celje!
Št. 26- 2. julij 1992
15
Avtoriem
pisem!
Objavljamo samo pi-
sma znanih avtorjev - pi-
smo mora biti podpisano
s polnim imenom, priim-
kom in naslovom, če ima-
te telefon, pripišite še
njegovo števUko, da vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Za vsebino v celoti
odgovarja avtor.
Obseg je omejen na 45
tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
skrajšali. Pri tem bomo
poskrbeli, da vsebina ne
bo okrnjena.  Uredništvo

Kdo je naredil
udar v kongresu
(SSK)?
Nisem navajen polemizirati
po časopisih, toda če le ti piše-
jo članke, ki so neresnični,
članke, ki zavajajo ljudi v celi
občini Šentjur in celo v državi
Sloveniji, se čutim dolžnega
kot občan Šentjurja oglasiti se
v imenu resnice.
Novi tednik št. 24 z dne 18.
6. 1992 z naslovom Udar
v kongresu piše - citiram:
»Šentjurska in celjska podruž-
nica SSK sta menili, da gospa
Hribarjeva slabo vodi konfe-
renco, da je vodstvo neučinko-
vito in poslovanje neurejeno.«
Po pogovorih z nekaterimi
člani šentjurske podružnice
SSK vam zagotavljam, da je ta
vest neresnična. To je osebna
izjava gospoda predsednika
Šentjurske podružnice SSK
Franca Zabukovška. Gospod
predsednik Zabukovšek je na-
stopal v diskreditaciji gospe
Spomenke Hribar sam pod
imenom šentjurske podružni-
ce. Ne bom spraševal, kdo ste,
gospod Zabukovšek, ker se že
dolgo dobro poznava. Vpra-
šam pa vas, kako si dovolite
v imenu šentjurske podružnice
SSK in v imenu Šentjurčanov
dajati izjave, za katere niste
imeli podpore podružnice. Ne
vem ali ste tako lahkomiselni,
ali pa ste zavestno prekoračili
svoja pooblastila kot predsed-
nik podružnice SSK Občine
Šentjur. Če ste naredili to za-
vestno, potem sem siguren, ker
ste pošten pokončen demo-
krat, da boste kot predsednik
podružnice SSK takoj odsto-
pili in prepustili to mesto člo-
veku, ki je za takšno mesto
bolj primeren.
Še pred odstopom, gospod
Zabukovšek, vas prosim za
naslednji odgovor: Ali steres,
ker niste imeli podpore v po-
družnici zbirali podpise v Ob-
čini Šentjur in zbrali okrog 60
s katerimi ste v imenu šentjur-
čanov »rušili« gospo Hribar.
Če je to res vas prosim, da mi
odgovorite ali so ti podpisniki
res člani izključno ene
stranke.
Naj svoje pisanje zaključim.
Morda še samo kratek nasvet
gospod dr. Zabukovšek. Zad-
nji dve ali tri leta, ko se pojav-
ljate v politiki, ste vedno na
tisti strani, ki bi v imenu de-
mokracije rušila vse pred sabo
in vendar ste bili vechio zruše-
ni vi. Razmislite malo o sebi,
gospod Zabukovšek!
GREGOR BEZENŠEK,
Šentjur
Zeleni novinarli
so udarili II.
Glede na vsebino članka iz-
pod peresa priznane novinar-
ke Nataše Gerkeš, z naslovom
»ZELENI NOVINARJI SO
UDARILI«, ki je bil objavljen
v zadnji, 24. številki Novega
tednika (18. 6. 1992 str. 11)
Zeleni Celja zadovoljno ugo-
tavljamo, da smo z našim Ze-
lenim informatorjem zadeli
v črno, saj se ogroženost nje-
nega profesionalnega mono-
polizma čuti že iz originalnega
naslova članka. Le-ta (misU-
mo profesionabia ogroženost)
je posledica dejstva, da nam
monopolizem tokrat ni mogel
preprečiti izdaje neokrnjene in
»nesfrizirane« vsebine kar se
sicer dogaja, če se poslužuje-
mo objav v njihovem časopisu.
Njene kvazianalize različnih
vsebin našega informatorja pa
so očiten dokaz neobvladova-
nja teh področij, ki niso prila-
gojena njeni povprečni novi-
narski miselnosti in usposob-
ljenosti. To je razvidno tudi iz
njenega »kompleksnega« pri-
stopa h kritični analizi, kjer
v »eni sami sapi«, z enim sa-
mim načinom ocenjevanja ho-
če povedati vse o raznoliki
vsebini Zelenega informa-
torja. '
Skozi ves tekst se vleče rde-
ča nit njene običajne monopo-
listične ogroženosti. Ta ji
predstavlja tudi osnovno vodi-
lo njenega izpada zoper Zeleni
informator, ker samo vsebino
različnih strokovnih prispev-
kov očitno ni dobro prebrala
- kaj šele doumela. Še bolj
očitno pa je tudi spregledala
navedbo strokovnih virov (li-
terature in prispevkov stro-
kovnih institucij), iz katerih
smo črpali znanstveno potrje-
na strokovna dejstva - po nje-
nem KVAZIVSEBINO! Ver-
jetno jo bo ta naša informacija
vzpodbudila, da bo le upošte-
vala novinarsko etiko in se av-
torjem na nek način opravičila
- nam Zelenim Celja se ni po-
trebno, ker nas s temi ocenami
ni ogrozila, saj vsebina Zele-
nega informatorja izhaja iz
našega programskega dela...
To se pravi, da je priznana no-
vinarka Gerkeševa s svojim
člankom dosegla ravno na-
sprotno, kot je želela. S svojo
nastrojenostjo zoper vse druge
oblike informacij, ki ne gredo
skozi novinarske hiše, je očit-
no izdala svojo novinarsko ne-
strpnost. Poleg tega je v vsej
svoji veličini pokazala svoj ni-
zek nivo znanja in usposoblje-
nosti za takšno zvrst informa-
cij, ki povprečnemu človeku
koristno služijo (pomagajo) pri
njegovem vsakdanjem delu in
življenju, ter mu omogočajo,
da se lahko odloča za naprej
- so mu kažipot. Medtem pa so
informacije novinarjev kova
Nataše Gerkeš v glavnem opisi
tistega, kar se je že zgodilo in
je bralec že slišal na radiju in
videl na TV in čemur se ne da
več pomagati ne v dobrem in
ne v slabem (pravljica za lahko
noč).
To pa človeku ni v nobeno
pomoč. Takšen način pisanja
je tudi zelo enostaven (kvanti-
tativno komercialno zanimiv)
in nekreativen, tako da ima
priznana novinarka ga. Nata-
ša Gerkeš povsem prav ko pra-
vi, da je ta njen kvazičlanek
pod naslovom »ZELENI NO-
VINARJI SO UDARILI« naj-
primernejši za branje v času
od 5. do 7. ure zjutraj, ko po-
stane  aktivno  debelo  črevo
- MI SMO TO PREIZKUSILI
IN DRŽI. Njeno nerazumeva-
nje in neobvladovanje pa je za
nas samo pozitivna ugotovi-
tev, da je vsebina Zelenega in-
formatorja daleč pred njeno
sposobnostjo, ker je pač uspo-
sobljena za dnevno kvaziin-
formacijo. Vendar mi z njenim
člankom nismo nezadovoljni,
nasprotno. Je edina novinarka
(novinar), ki je naš Zeleni in-
formator vzela resno in s tem
člankom o izdaji in obstoju
Zelenega informatorja obve-
stila vso širšo javnost, saj se je
vsled tega izjemno povečalo
povpraševanje, tako da nam je
od naklade 2000 kom. trenut-
no ostalo le še kakih 200, ki jih
pa v času ko to pišemo že ni
več. Zato že tečejo intenzivne
aktivnosti za izdajo naslednje
številke Zelenega informator-
ja, ki bo izšel v mesecu okto-
bru! Ga. Gerkeš, saj je bil ver-
jetno to tudi vaš namen, kaj-
ne?! Hvala, ga. Gerkeševa, za
vašo pomoč. Če pa želite biti
v bodoče tudi sebi v večjo po-
moč, kot ste si jo ponudili v tej
analizi vsebine Zelenega in-
formatorja, vas vabimo, da ob
izidu prihodnje številke Zele-
nega informatorja prevzamete
pobudo in vodite novinarske
konference o vsebini vseh bo-
dočih informatorjev. Ga. Ger-.
keševa, morda bomo pa z vašo
pomočjo le dosegli, da se bo
pomena ekološke osveščenosti
zavedal vsak posameznik in
s tem cilj Zelenih, da bodo
množice le igrale »vidno vlo-
go« v teh gibanjih; namreč naš
Zeleni informator oz. njegova
vsebina že sedaj vzpostavljata
te pogoje. Če se boste s tem
v zvezi spomnili kaj poučnega,
vam v naslednjih številkah Ze-
lenega informatorja dajemo
možnost, da lahko objavite
takšen prispevek tudi v Zele-
nem informatorju (ne bomo
vam    zaračunali    časopisne
strani...).
Pa lep pozdrav in nasvidenje
ZELENI CELJA
Veseli me, da se glede na ko-
ličino vaših odgovorov potrju-
je moja trditev, da Jožef Jarh
in (ali) Zeleni radi veliko piše-
te in malo poveste, v »veselje«
tistih, ki vas berejo, in na ža-
.lost tistih, ki nam je jasno, da
sČ^z besedičenjem ne da rešiti
ekološke problematike. Morda
so mi je res zapisalo, ko sem
napisala, da je Zeleni informa-
tor še en prispevek h kvazi
ekološkim prizadevanjem Ze-
lenih Celja. Pravilneje bi bilo,
ko bi zapisala, da je Zeleni in-
formator še en prispevek
h kvasi-ekološkim prizadeva-
njem Zelenih Celja (kot npr.
kvasiti neumnosti).
Čeprav mi Zeleni Celja la-
skate, da sem priznana novi-
narka, vam žal, povratnega
komplimenta o vašem delova-
nju še ne morem vrniti. Morda
pa kdaj v prihodnosti, kajne?
Za povabilo k sodelovanju se
hvaležno zahvaljujem, vendar
se mu ne bom odzvala. Menim
namreč, da z ekološkim tro-
bezljanjem zaradi trobezljanja
ne bom nikogar ekološko osve-
stila, prej nasprotno. S tem
zaključujem dopisovanje z va-
mi, v pričakovanju še kakšne
replike s strani pišoče na§tro-
jenih Zelenih in (ali) Jožefa
Jarha.
NATAŠA GERKEŠ
Pešec in 1500
železničariev II.
Naš delegat v skupščini ob-
čine Celje je na seji dne 16. 6.
1992 skladno z našimi dogovo-
ri nasprotoval odstopoma
g. Aleša DEMŠARJA, pod-
predsednika skupščine, in
g. Mirka KRAJNCA, predsed-
nika izvršnega sveta.
Razloge pri g. DEMŠARJU
je pojasnil (glej stenogram),
medtem ko so zasluge
g. KRAJNCA vezane na sana-
cijo železniške postaje. Da so
se dela na tej, 150-let stari
zgradbi, po triletnem zastoju
sploh premaknila z mrtve toč-
ke, je izključno njegova zaslu-
ga in normalno, da so mu za to
železničarji hvaležni (vsi, brez
izjeme).
Šef postaje Celje:
MIHAEL ŠTOR
Učitelji brez
pedagoškega
posluha
Spoštovane bralke in bralci.
Že na začetku tega pisanja Vas
naprošam, da tega pisma NE
jemljete kot odgovor na članek
v rubriki Pisma bralcev z na-
slovom Učitelji brez..., tem-
več kot revolt nanj.
Tudi jaz sem hodil v osnov-
no šolo, vendar so me naučili,
da se vedno podpišem pod svoj
izdelek. Naučil sem se tudi te-
ga, da sem vedno bil in sem
konkreten. Vsega tega pa
v »članku« ni. Avtor oz. avtorji
pleteničijo vse povprek brez
konkretnih navedb. Mislim, da
s takšnim pisanjem delajo ve-
liko krivico vsem tistim - in
mislim da je to velika večina
- ki se trudijo, da bi po svoji
najboljši vesti izpolnili svoje
pedagoško poslanstvo.
Ne trdim, da na naši šoli ni
nobenih napak - II. osnovna
šola oz. bivša šola Slavka
Šlandra. Vendar je vse, kar je
napisanega v članku, le malo
preveč. Pojdimo po vrstnem
redu:
- ravnatelj je v glavnem
vedno na razpolago za razgo-
vor z učenci ali pa starši. Ni-
koli ni, vsaj jaz tega ne vem,
takega razgovora odklonil.
- testne naloge so enako-
merno razporejene po celot-
nem terminu, ki je na razpo-
lago.
- ure, katere so odpadle (bole-
zen in podobno), so učenci
v glavnem vse nadoknadili.
- na trditev, da je znanja
vedno manj, sploh ne bom od-
govarjal, ker menim, da za ta-
ko oceno nisem pristojen jaz,
ampak stroka. Res pa je, da
smo se na sestankih sveta star-
šev naše šole večkrat pogovar-
jali kako in kaj narediti, da bi
zagotovili boljšo kvaliteto po-
uka in znanja, učiteljem in
učencem pa lažje delo.
- število krožkov in priredi-
tev... Dragi anonimneži. Pri-
dite iz svoje anonimnosti, va-
bim Vas na našo šolo, da si
ogledate kakšno prireditev.
Videli boste, kaj vse se učenci
pri takšni stvari naučijo, kako
so pri svojem delu pošteni in
s kakšnim žarom ga opravijo.
Verjemite mi, ne bo vam žal.
- kar se tiče upora... Pred-
lagam Vam, da se upirate med
seboj, uprite se vsem tistim, ki
nimajo toliko srca, da bi rekli
bobu bob, na svoje zmazke pa
se pošteno podpisali.
- kar se pa tiče denarja, pa
tole. Učitelj mora zaslužiti to-
liko, da mu med poukom ne bo
potrebno razmišljati, kako se
bo s plačo prebil do konca me-
seca, ampak bo razmišljal, ka-
ko bo naredil učno uro bolj
zanimivo in prijetno.
In ne nazadnje. Kaj delajo
na Vaših šolah sveti staršev?
Zakaj se o teh problemih ne
pogovorite tam?
Trdim, samo skupno, z roko
v roki, starši in učitelji, bomo
dosegli to, kar si želimo vsi,
najbolj pa starši: kvaliteten
pouk in učence z visokim nivo-
jem znanja.
Predsednik sveta staršev
II osn. šole
JOSIP GOREČAN
Piknik na Gričku
H.
Gospod Janez Črnej je oči-
gledno univerzalen kritik, ki
se loteva vsakršne tematike,
zdaj, kot je razvidno iz njego-
vega prispevka v 24. številki
NT, tudi zgodovinske. Ne mi-
slimo polemizirati z njim o po-
sameznih »resnicah«, ki jih
ponuja, temveč bi ga radi opo-
zorili le na nekatera dejstva
oz. dileme:
Iz prispevka izhaja, da se
Zveza borcev oz. njeni ljudje
nočejo dokopati do zgodovin-
ske resnice, ki bi pripeljala do
sprave med živečimi. Katere
resnice?! Tiste, ki jih ponuja
Janez Čemej? In kako si po
spravi med mrtvimi predstav-
lja spravo z živimi ob dejstvu,
da obtožuje udeležence NOB,
pa tudi sicer veje duh revan-
šizma iz njegovega pisanja.
Pisec je pomešal dogodke
med NOB z dogodki po vojni.
Naša organizacija je večkrat
javno zahtevala od pristojnih
organov in strokovnih zgodo-
vinskih institucij objektivno
oceno dogodkov že zato, da bi
se čimbolj približali resnici,
čeprav absolutne resnice ni.
Pa tudi zgodovina nikoli ni
dokončno raziskana.
Naša organizacija je ne-
strankarska. Njenih 2000 čla-
nov in celjske občine in na-
daljnjih 3000 iz domicilnih
enot sestavljajo pripadniki ali
simpatizerji vseh vodilnih po-
litičnih strank ali pa so neo-
predeljeni. Zato tudi nima am-
bicij, da postane politična
stranka, ampak išče le njihovo
podporo ali njihovo pomoč za
svoja stališča. Zato tudi ne
more biti niti privesek niti tro-
bilo kakršnekoli stranke, tudi
ne SDP, kot bi lahko razumeli
iz trditev pisca. Med 2000 čla-
ni v občini je le 8,2% članov
SDP, vsi drugi pa so interesno
povezani drugje.
Zelo radi bi prebrali neob-
javljeni dnevnik pokojnega
borca XIV. divizije, ki bojda
govori o nočnih zahrbtnih kro-
glah in o tem, da so se na kon-
cu pohoda borci XIV. divizije
dobesedno razbežali. Vsi dose-
danji dokumenti, ki so nam na
razpolago govore o nasprot-
nem, zato ocenjujemo takšne
trditve zaenkrat kot čisto laž.
Sekretariat
Občinskega odbora
ZZB NOV Celje
PREJELI
SMO
Izjava za
javnost!
Člani Demokratske stranke
občinskega odbora Šentjur se
javno distanciramo od izjav
dr. Zabukovška v zvezi vpra-
šanja nezaupnice gospe Hri-
barjeve.
Gospe Hribarjevi nudimo
vso podporo in želimo, da go-
spa Hribar, kljub ostrim, ne-
resničnim napadom in zame-
njavi, še naprej tako uspešno
in pošteno, kot doslej, deluje
v svetovnem slovenskem kon-
gresu!
Demokratska stranka
Predsednik:
GREGOR BEZENŠEK, dipl.
vet.
Aktivno do
nemščine
Le kaj je bolj pomembnega
za popotnico v Evropo in širni
svet kot znanje tujih jezikov?
Majhni narodi se moramo tega
še bolj zavedati. Najugodnejši
čas za učenje jezika je zgodnje
razvojno obdobje, ko spomin
še ni preobremenjen. Govorni
organi se še razvijajo ih hitro
osvajajo glasovne nastavke, ki
se v tujih jezikih zelo razliku-
jejo.
Ker se Slovenci po osamo-
svojitvi še bolj zavedamo, ka-
ko smo pri uveljavljanju v sve-
tu tržno odvisni od svojega
znanja in drugih sposobnosti,
zadnje čase zelo narašča zani-
manje za razne oblike učenja
tujih jezikov in izobraževanja
sploh, tako pri odraslih kot pri
otrocih. V celjskih vrtcih teče
za otroke že nekaj takih inte-
resnih dejavnosti, ki se bodo
dalje razvijale v svojem obse-
gu, kvaliteti in pomembnosti.
Da je vzgojitelj v vrtcu te-
meljni nosilec dobre predšol-
ske vzgoje, se dobro zaveda-
mo. Zato se tudi mi nenehno
izobražujemo in vnašamo
v proces oblikovanja celovite
osebnosti predšolskega otroka
vedno kaj novega, boljšega,
sodobnega. Tako smo se lotili
tudi mi sami učenja in poglab-
ljanja tujega jezika - nemšči-
ne. Pisali smo že o tem, da gre
po programu partnerstva med
Celjem in Grevenbroichom je-
seni v nemške vrtce osem na-
ših vzgojiteljic na enotedensko
strokovno sodelovanje. Prav
toliko pa jih zatem pride na
obisk v naše vrtce. Zato je mo-
tivacija za učenje, ki poteka
v okviru celjske Delavske uni-
verze, toliko večja. Vezni člen
pri realizaciji tega programa
je v imenu naše občine g. Sil-
vester Drevenšek. V prostorih
DU, ki smo jih dobili brez-
plačno, se uspešno izteka tri
redenski - prav tako brezpla-
čen - tečaj nemškega jezika, ki
ga vodi prof. Wemer Amian,
šef urada za kulturo in pred-
sednik turističnega društva
v Grevenbroichu. Prof. Amian
je jezikovni in intelektualni
poliglot. Pouk, ki ga izvaja, je
vsebinsko pester in poteka po
globalni metodi. Predvsem da-
je poudarek dirketni besedni
komunikaciji in situacijskemu
učenju. Z izjemno neposred-
nostjo in duhovitostjo ustvarja
v skupini dvanajstih udele-
ženk sproščeno in delovno
vzdušje.
Ko sem profesorja Amiana,
kot našega dolgoletnega prija-
telja, vprašala, kako to, da se
je odločil porabiti tri tedna
svojega dopusta v Celju, in
nam brezplačno nuditi uslugo
poučevanja nemškega jezika,
dopoldne skupini vzgojiteljiic,
popoldne skupini celjskih di-
rektorjev, je odgovoril:
»Ves čas prijateljskega dru-
ženja z ljudmi iz Celja in
sploh, čutim, da moram storiti
za naše povezovanja nekaj
konkretnega. Še bolj sedaj, ko
vem, da stojite Slovenci po
osamosvojitvi pred mnogimi
zahtevnimi nalogami, da se
boste lahko čimprej enako-
vredno vključili v tokove živ-
ljenja v Evropi. Jaz vam pač
lahko kot prijatelj pomagam
na ta način, da vam posredu-
jem nekaj jezikovnega znanja
in vedenja o naši nemški kul-
turi.«
Kako daleč smo z razumeva-
njem nemščine, lahko pove že
to, da smo sposobni dojemati
pesmi Heineja in Goetheja, se-
veda ob profesorjevi pretanje-
ni literarno - umetniški, psi-
hološki in filozofski razlagi.
Medtem zna duhovito upora-
biti tudi kakšno slovensko be-
sedo. Po dolgem iskanju je na-
šel celo kasete za učenje slo-
venskega jezika v nemščini.
Prepričani smo, da bo v na-
ših nadaljnih srečanjih z Evro-
pejci, tudi po njegovi zaslugi,
vedno manj jezikovnih, in dru-
gih pregrad.
prof. ANA ČETKOVIČ
VODOVNIK,
VVZ Anice Čemejeve,
Celje
Kako do
telefona? lil
Zgodba bi bila lahko tudi
zabavna, če ne bi bila resnica
preprosta, telefona še vedno
ni. Se pa je premaknilo.
Najprej so Albanci na roko
skopali jarek. Prišli so dva-
krat, nekaj časa so dobro dela-
li, potem pa čakali šefa. Ta naj
bi pripeljal cev za tam, kjer
kabel prečka cesta. Šef je cev
najprej pozabil. Albanci so ko-
pali po trasi, za katero nismo
bili zmenjeni. Kakih 20 me-
trov je bilo skal. Če bi kopali
tam, kjer je bil prej vinograd,
ne bi naleteli niti na kamen-
ček. Traso so spremenili, ker
bi bilo treba začasno razdreti
del škarpe.
Albanci jarka niso zasuli,
kar je prav, saj sem se s pogod-
bo zavezal, da je to moje delo.
Potem so prišli s kombijem od
PTT, da bi položili kabel. Pa-
metni fantje so nameravali to
storiti od zgoraj navzdol, ker
se pač kabel lažje vleče dol po
hribu. Pa so s kombijem prišli
do jarka čez cesto, ki ni bil
zasut. Odpeljali so se h gornje-
mu sosedu in ugotovili, da to
ne bo dobro. Čez čas so začeli
polagati kabel od spodaj navz-
gor. Naj pojasnim, da je bilo to
več dni po tistem, ko je bil
jarek skopan.
Čez kakšen teden je nekdo
prišel in kabel v hišni omarici
priklopil. Najavil se seveda ni.
Je bil pa pameten, saj si je po-
stregel s pručko pred hišo, da
je delal sede, odmaknil je le-
žalnik, ki je bil tam pod stre-
ho. Prevezal je kabel, montiral
ključavnico, ugasnil čik na
pločniku pustil ostanke kabla
in odšel. Pručke ni pospravil,
ležalnik pa je pustil na
dežju...
Kar zabavna zgodba, če ne
bi ostala resnica: Telefon v ča-
su, ko to pišem, še vedno ne
zvoni.
PETER KAVALAR,
Celje - Prožinska vas
Št. 26 - 2. julij 1992
Samotarski molk,
klavzura in uboštvo
Dva ani na obisku p ti sestrah v samostanu v Nazanah\
ste se tudi vi kdaj \T)raša-
li, kaj mora tičati v mislih iii
srcih deklet, ki se odločijo
oditi v samostan? Kaj jih že-
ne, da se odločijo za redove,
ki narekujejo uboštvo, molk,
klavzuro, to je večno zapr-
tost v prostor, kamor nepo-
svečeni ne smejo nikoli vsto-
piti? Da bi našla odgovor,
sem se odločila dva dni pre-
živeti pri sestrah klarisah
v samostanu v Nazarjah.
Sprejele so me brez težav,
ne da bi posebej poizvedova-
le, zakaj želim pogovor z nji-
mi. Bile so vesele, da želim
z njimi preživeti dva dni in si
vzeti čas, da jih spoznam in
se seznanim z njihovim nači-
nom življenja.
Na Slovenskem je bil prvi
samostan klaris ustanovljen
okoli leta 1300 v Kopru. Leta
1782 je avstrijski cesar Jožef
II. izdal zakon o razpustu sa-
mostanov, ker so za državni
blagor brez koristi, kot je za-
pisal. Zato so Slovenke, ki so
želele življenje preživeti s se-
strami klarisami, morale na
tuje. Običajno so odšle na
Hrvaško.
Šele leta 1978 so se ponov-
no vrnile v Slovenijo, v Na-
zarje, kjer so jim bratje fran-
čiškani odstopili opuščeni
cvetličnjak in del samostan-
skega vrta. Tri Slovenke,
klarise, kolikor jih je bilo
v bivši Jugoslaviji, so si z de-
lom lastnih rok postavile sa-
mostan, v katerem jih danes
prebiva sedem. Pridružile so
se jim namreč še štiri mlade
Savinjčanke, mlajše od tri-
deset let. Dve od njih sta
rodni sestri.
Redovna pravila za
najvzdržljivejše in
globoko verne
Red sester klaris zapove-
duje uboštvo. Denarja nima-
jo, živijo le od tega, kar pri-
delajo v samostanskem vrtu,
in od darov. Nikoli ne uživa-
jo mesa, tudi mesnih juh ne,
po besedah sestre Katarine,
prednice samostana, porabi-
jo na mesec okoli tri tisoč
tolarjev za hrano.
Nikoli ne smejo izza ogra-
jenega samostanskega vrta,
v samostanu so lahko le
v klavzuri, ki je od ostalih
delov samostana, kamor
smejo obiskovalci, povsod
ločena z okovano železno
pregrado, skozi katero se je
mogoče le rokovati. Govoriti
smejo le 45 minut dnevno.
Samostan lahko zapustijo le,
če potrebujejo bolnišnično
oskrbo ali kadar morajo
k zobozdravniku.
V samostanu sester klaris
se mraz potuhnjeno plazi
v kosti. Pozimi si sicer zaku-
rijo, toda sobna temperatura
nikoli ne preseže 13 stopinj
Celzija. Toplo vodo imajo le
zvečer.
Oblečene so v habit. To je
preprosta, dolga rjava halja,
ki zakrije vse ženske obline,
prepasana je z vrvjo. Glavo
imajo pokrito z belim ovrat-
nikom, ki sega do obrvi in
zakriva del lic, čezenj nosijo
črno kopreno. Z belo jo lah-
ko zamenjajo le poleti, kadar
delajo v samostanskem vrtu.
Obujejo lahko le preproste
sandale, tudi pozimi. Lase si
same ostrižejo zelo na krat-
ko, saj je to najbolj praktič-
no, pravi sestra Katarina.
Dan sester klaris se prične
že nekaj minut pred polnoč-
jo, ko zvok raglje zareže v sa-
mostansko tišino. Takrat
morajo v kapelo. Do pol dveh
ponoči pojejo molitveno bo-
goslužje in berejo berila. Na-
to ležejo k počitku in ob pe-
tih zjutraj ponovno vstanejo.
Petnajst minut kasneje se
zberejo v kapeli, kjer do pol
sedmih molijo in premišlju-
jejo v tišini ter pojejo hvalni-
ce. Ob pol sedmih pride fran-
čiškanski duhovnik, opravi
sveto mašo, tej sledi še dnev-
na molitvena ura. Vse skupaj
traja do osmih. Pet minut
kasneje je zajtrk, deset mi-
nut kasneje delo na samo-
stanskem vrtu, šivanje, pra-
nje cerkvenega perila, peka
hostij. Ob enajstih imajo du-
hovno branje, pol ure kasne- •
je še molitev rožnega venca.
Opoldne obedujejo, nato do
trinajstih zopet molijo. Po-
tem je na vrsti rekreacija,
kot imenujejo čas, v katerem
pomijejo posodo in pospravi-
jo kuhinjo. Takrat smejo tudi
govoriti, zaželjeno je, da so
vedre in nasmejane. Malo po
štirinajsti uri gredo zopet na
delo, ob 17.30 pa se začne
v kapeli molitev večernic. Po
dveh urah molitve je večerja,
tik pred dvajseto uro molitev
sklepnic in dvajset minut čez
dvajseto počitek. Do malo
pred polnočjo, ko gredo zo-
pet v kapelo. In tako iz dneva
v dan, iz meseca v mesec, iz
leta v leto.
V samostan smejo le de-
kleta med 18. in 30. letom, ki
morajo biti zdrava, ne smejo
imeti nalezljivih bolezni ali
epileptičnih napadov ter mo-
rajo podpisati izjavo, da so
v samostan vstopile prosto-
voljno.
Notranji mir in
sreča, kakršnih
svet nima
Sestre klarise živijo v celi-
cah. Gre za asketsko oprem-
ljene sobe, velike približno
dva krat tri metre. Namesto
jogi vložka je na postelji
slamnjača, v sobi sta še kle-
čalnik in stol. Svoja oblačila
spravljajo v omaro, ki stoji
na hodniku. Sestra Katarina
pravi: »V naših celicah je ču-
dovito lepo. Malo prostora,
malo udobja, več trdote, am-
pak notranji mir in sreča,
kakršnih svet nima. Veste,
ljudje si večkrat predstavlja-
jo, kaj vse bi potrebovali, da
bi bili srečni. Človek pa
v resnici za srečo potrebuje
le mir srca, ki ga ne doseže-
mo z materialnimi dobrina-
mi. Trdo življenje, polno od-
povedi in žrtev, je čudovito
lepo. Me imamo vse tisto, če-
mur se odpovemo. Res-
nično.«
Klarise živijo kontempla-
tivno življenje, to je življenje
v samostansKem molku, sa-
moti, nenehni molitvi in ve-
seli pokori. Imajo zaobljubo
čistosti, pokorščine, uboštva
in klavzure. Radio in televi-
zija sta prepovedana, časopi-
si, ki jih prebirajo, so izk-
ljučno verski. Kljub temu so
dokaj seznanjene z dogajanji
v zunanjem svetu. In kako
vse to prenašajo? Sestra Ka-
tarina odgovarja: »Ce je lju-
bezen velika, ni nobena stvar
težka. Če pa je ljubezni malo,
je vsaka odpoved preveč.«
Približno osem let imajo
dekleta čas za razmislek. Po-
tem običajno opravijo večno
zaobljubo, ki je praktično ni
več mogoče prelomiti in sa-
mostana zapustiti.
Kljub zaprtosti reda sem
bila pri sestrah klarisah zelo
prijazno sprejeta, smela sem
se z njimi pogovarjati več,
kot jim je sicer dovoljeno.
Delno sem se udeleževala
njihovih molitev v samostan-
ski kapeli, še posebej sem že-
lela preizkusiti, kako je
z nočnim vstajanjem.
Ob polnoči je bila hišna
kapela razsvetljena, od se-
ster pa me je tudi tam ločila
železna pregrada, čez katero
je bila potegnjena še gosta
zavesa, skozi katero jih ni bi-
lo mogoče videti. Le slutila
sem lahko stoječe silhuete,
z glavami rahlo sklonjenimi
nad brevir. Kadar niso stale,
so vzravnano klečale. In po-
tem, tik pred pol drugo po-
noči, je v kapeli zavladala te-
ma. Bilo je srhljivo lepo, ko
se je skozi rešetke zaslišalo
tiho in neverjetno ubrano
petje...
Potem so sestre odhitele
nazaj v celice. Ob pol dveh so
legle k počitku, ob petih zju-
traj so hitri koraki po hodni-
ku zopet zdrsnili v kapelo.
Sledilo je premišljevanje,
v glavnem v tišini. Uro in
pol. Okna v kapeli so bila
odprta. Na njihovi strani
proti samostanskemu vrtu,
na moji proti obzidju. Jutro
je nastajalo. Zunaj je pihalo
in opazovala sem osamljene-
ga pajka, ki se mi je bližal po
preprogi. Nato je spoštljivo
obstal in tam obmiroval za
tri ure.
Če sem iskrena, je bilo zelo
težko uro in pol prebiti v ti-
šini. Oči so se mi zapirale in
v mislih je neprestano vrtalo:
»Le kako jim uspe iz dneva
v dan, iz desetletja v deset-
letje živeti takšno življenje?«
Ob pol sedmih je prišel fran-
čiškanski duhovnik in opra-
vil mašo. Ko je odšel, so se-
stre še vedno molile. Do
osmih. Potem so se posvetile
meni.
Kmetovanje
zamenjala za
samostan
Sestri Angeli Visočnik je
29 let, pri sestrah klarisah je
že devet let. Večno se je za-
obljubila lani. Ko je dopolni-
la 18 let, je začutila klic za
redovniški poklic. Ker sprva
ni vedela, kateremu redu bi
se pridružila, je odšla za leto
dni v gospodinjsko šolo na
Koroško, tako ji je svetovala
sestra Katarina, da bi se lah-
ko v miru odločila. »Malo me
je motilo, ker red klaris ne
dovoljuje obiskov pri doma-
čih, hkrati pa me je težko
življenje pri klarisah privla-
čilo. Nisem se zmotila, ko
sem se odločila zanje,« zago-
tavlja sestra Angela.
»Ko sem prispela v samo-
stan, je bilo hudo in lepo, vse
obenem. Danes lahko rečem
samo bogu hvala za tisti dan.
Zame morda ni bilo tako tež-
ko kot za domače, še posebej
mama je zelo nasprotovala.«
Danes sestra Angela prizna,
da jo je ob vstopu v samostan
motilo, ker nenadoma ni bila
več prosta. Doma imajo
kmetijo in 35 hektarov goz-
dov. Z bratom sta bila dogo-
vorjena, da bo prevzela kme-
tijo, toda ko je v sebi začutila
božji klic, kot temu pravijo
sestre klarise, mu je poveda-
la, naj na njo ne računa več.
»Tudi priložnosti za poro-
ko sem imela kar nekaj«, pri-
poveduje. »Želela sem si ve-
liko družino. Potem sem
spoznala, da je velika vred-
nota v redovnem življenju in
da me bog kliče sem.«
Kadar je pred devetimi leti
stopila na samostanski vrt in
ji je pogled splaval proti
Goltem, kjer so, ko je bila še
doma, poleti pasU živino, je
vsakokrat planila v jok. Se-
stre so ji prigovarjale, naj
odide domov, saj tega načina
življenja ne bo prenesla, toda
ni jih ubogala. »Po nekaj le-
tih se je to uneslo. Če bog da
poklic, daje tudi moč prema-
govati težave,« je prepričana
sestra Angela.
Na samostanski red se ni
težko privadila. Zgodnjega
vstajanja je bila vajena, težje
se je bilo privaditi nočnim
molitvam. Tudi prehrambe-
ne navade je imela doma
drugačne. »Odkrito moram
priznati, da se mi je spomin
večkrat vračal domov, na
meso in savinjski želodec, po
nekaj letih pa je to prešlo.
Tudi sedaj se včasih še
spomnnim nanj, vendar mi
ni težko držati se posta. Tudi
ob misli na dom ne čutim več
bolečine. Obiske imamo tri-
krat letno. S svojci se srečam
tudi, kadar je tu maša za mo-
jim pokojnim očetom. Mama
se je sedaj že privadila na to,
da sem v samostanu. Mislim,
da ji je bog dal moči, spozna-
la je, da si klica nisem umi-
slila, temveč sem ga zares za-
čutila.«
V minulih devetih letih je
tu in tam pomislila, da bi iz
samostana izstopila, še pose-
bej, kadar ji je bilo zelo hu-
do. »Takrat sem se vprašala:
kaj pa, če vse skupaj ni res?
Isti hip sem začutila, da mi
nek hudobni duh pripovedu-
je, naj odidem domov, ker me
tam potrebujejo. Res so me
potrebovali, toda bog ve, ka-
ko bi bilo, če bi se vrnila.
Morda bi bilo boljše, morda
veliko slabše. Tako sem se
bogu izročila, mu rekla, tu-
kaj me imaš, sedaj me pa še
naprej varuj. Jaz mislim, da
me nisi vlekel za nos, ko si
me poklical«, mimo pripove-
duje sestra Angela, ki se rada
vedro nasmeje. Njen obraz je
spokojen, oči žive, ne zastira
jih meglena koprena. Tako je
tudi pri vseh ostalih sestrah,
vključno z najstarejšo, 87-
letno sestro Marijo.
Sestri branila
v samostan, nato
pa odšla za njo
Zelo nenavadno življenj-
sko pot ima za sabo 26-letna
sestra Mira Senica, ki se je
sestram klarisam pridružila,
ko ji je bilo dobrih 19 let. Že
pred njo se je za samostan
odločila njena sestra Regina.
Angela ji je sprva branila,
potem pa odšla po njeni poti.
»Ko se je moja sestra odloči-
la, da bo šla v samostan, še ni
dopolnila 18 let. Doma je ni
nihče jemal resno. Mislili
smo si, da jo bodo že minile
te muhe. Doma sem večkrat
pripravila mladinski ples,
tudi zato, da bi sestro spravi-
la k pameti. Toda ko smo za-
čeli rajati, se je ona zaprla
v sobo in če smo jo klicali,
naj se nam pridruži, je odvr-
nila, da bere Sveto pismo«,
se spominja sestra Mira.
Kadar je skupaj s starši,
brati in sestrami odšla na
obisk k sestri Regini, je ved-
no prva priganjala, naj ven-
dar že gredo domov. Potem
pa je nekoč sestra Regina
prosila sestro Katarino,
prednico samostana, naj po-
ve, kako je bilo, ko je bila
mladostno zaljubljena v Je-
zusa Kristusa in ko je od so-
delavcev, ob odhodu v samo-
stan, prejela v dar zlat kri-
žec. Ob pogledu nanj se je
s sestro Miro pričelo dogajati
nekaj nenavadnega, pravi
danes, in takrat se ji prvič ni
mudilo domov. Takrat je
k odhodu priganjala mati.
A sprva ni niti razmišljala
o tem, da bi se pridružila se-
stram klarisam.
Po srednji šoli je sestra
■Mira odšla v Maribor študi-
rat na,pedagoško akademijo.
Nenadoma je pričela iskati
samoto, zapustila je fanta in
ob slovesu ji je preroško de-
jal, da bo vstopila v samo-
stan. Energično ga je zavrni-
la, da nikoli, in vendar se je
to kmalu nato zares zgodilo,
pravi danes in se ob tem še
vedno presenečeno zasmeje.
»Nekoč sem začutila, močno,
da moram čim prej v Nazar-
je. Rekla sem: Gk)spod, ti veš,
kaj je zame dobro, popolno-
ma se ti izročam. Začutila
sem, da moram h klarisam.
Ko sem to povedala doma, so
mi starši branili, toda ko so
uvideli, da to ni nekaj, čemur
bi lahko pritrjevali ali na-
sprotovali, so se sprijaznili.
Danes je še posebej ati zelo
ponosen, da sva s sestro v sa-
mostanu.«
Ko je sestra Mira vstopila
v samostan, si otrok ni več
želela. »Tu je poudarjeno du-
hovno materinstvo in če mo-
lim za vse tiste, ki se mi pri-
poročajo in ki jih imam rada,
imam duhovnih otrok rmiogo
več, kot sem si želela teles-
nih.« Prve mesece v samosta-
nu je bilo hudo. Ker je prišla
okoli svečnice, tej pa sledi
posi, ko v samostanu ni obi-
skov, je močno pogrešala do-
mače. »Mislila sem si, kako
so nune grde, da mi ne pusti-
jo obiskov. Potem sem nekoč
spravljala premog v klavzu-
ro, kot postulantka sem to
smela. Ravno takrat je ati
pripeljal mleko. To je bilo
zame kot nebeško doživetje.
Rekla sem: »Gospod ti si pa
res usmiljen, če že nune ni-
so.« Takrat sem z ati jem
spregovorila dve, tri besede,
in sem bila hitro zdrava.«
Sprva je imela težave
z molčanjem. »Zelo sem je-
zična in včasih ni šlo druga-
če, kot da nam je sestra Ka-
tarina dala nekaj minut
spregleda, ker je videla, da
nas bo sicer razneslo,« se
smeje spominja sestra Mira
in dodaja, da se je bilo na
zgodnje vstajanje lažje pri-
vaditi.
Večne zaobljube še ni
opravila, vendar je prepriča-
na, da jo bo, da je ne more
nič več premamiti. Rešetke,
ki jo ločijo od obiskovalcev,
je niso nikoli motile, omeje-
no gibanje tudi ne. Ko je pri-
šla k njej na obisk sestra, ki
ima dva majhna sinova, si
sestra Mira ni želela vzeti ju
v naročje. »Toliko sem že
spravila roko skozi rešetke,
da sem ju pokrižala«, pravi.
Ko sem jo vprašala, ali jo
je v samostanu kdaj obiskal
bivši fant, je brez zadrege in
v hipu odvrnila pritrdilno, le
da se nista videla, ker je pri-
šel takrat, ko je bila še v no-
viciatu, ko obiski niso dovo-
ljeni. Vrtala sem dalje. Ali je
kdaj mislila nanj? Sestra Mi-
ra se je nagajivo nasmejala
in odvrnila: »Priznati mo-
ram, da sem sprva vsak večer
zaspala z mislijo nanj in se
spraševala, bog ve, kaj dela.
Da bi šla iz kloštra, da bi ga
lahko videla, pa si nisem že-
lela.« Niti senca obžalovanja
ni ob tem hušknila čez njeno
lice.
Dolge li
habit in
gradber
Prednica
v Nazarjah
na Ambroj
skimi zido'
Po izobrazi
nik, da se b
nemu življe
ločena že v
prej je nan
ne, kasneje
se odločila
pri njej doi
nasprotoval
»No, zdaj p
Red ubogil
re je bil li
1212, usta
Frančišek ■
ška. Osenu
nja Clara d
po zgledu !
škega odlo<
nem ubošti
ugledu in s
begnila odi
sv. Marije i
ziju. Sv. P
sv. Claro il
nezo ter dl
se jima pric
samostan |
Red sester I
po vsem svi
desetimi lel
mostanov i
sester klari
paš.« Toda
nihče ni mfl
je v Zagreb
v Sloveniji
Po končl
je zaposlila
tovalka na
ravoslovje i
oddelku za
ontologij o. I
srednji šoli
se je od\d
v družini \
za šolanje
Ko ji je bil'
Sodelavceii
dan prej in
čeni, saj so
kaj namera
V Zagrel
hoteli spre)
samostan p
deli, da je p!
ni tehnik,
določili za
mostana
gradnji ser
plezala se'
odrih. Sevi'
nisem mo^
nih oblačil'
metrov na(?
spodaj obl<
redovno of
prišlo do r
tu in tam {
čudežno vff
takrat, ko r
bližno petr
glavo padlS
Sestre klarise v samostanski kapeli, v kh
Samostanski vrt je ograjen z visokim kamnitim zidom,
v ozadju se vidi samostanska streha.
Št.26-2.julij 1992
i
16, 17
'lezno pregrado, ki jih neprestano loči od zunanjega sveta.
klaris
Latari-
ostan-
22 let.
tli teh-
redov-
ila od-
i. Naj-
nisijo-
»lila in
. Tudi
ločitvi
b reki:
lo tra-
e Kla-
li leta
ga sv.
a Asi-
lemki-
0 se je
:a Asi-
popol-
1 se je
ter po-
jrkvici
i Assi-
dal za
ro Ag-
t, ki so
moviti
njanu.
azširil
»brimi
20 sa-
8 tisoč
ločitve
i, odšla
takrat
šoli se
aa sve-
ža na-
[ijo, na
n pale-
ikoj po
lostan,
ker so
denar
brata,
odšla,
la šele
■esene-
slutili,
ej niso
imajo
io izve-
Tadbe-
i in jo
nje sa-
. »Pri
nagala,
dbenih
loškimi
redov-
lila več
ito sem
čez pa
asih je
•škocu),
5g tudi
>osebej
ne pri-
rov na
i«
Ko je sestra Katarina sto-
pila v samostan v Zagrebu, je
bila tam edina Slovenka se-
stra Marija, kasneje se jima
je pridružila še sestra Jožefi-
na iz Slapa. Ker je tri naj-
manjše število, potrebno za
osnutek novega samostana,
so se odločile, da odidejo
v Slovenijo. Gnala jih je mi-
sel, da je za slovenski narod
potrebno moliti, obenem so
si želele sporazurnevanja
v slovenskem jeziku, kar na
Hrvaškem ni bilo mogoče.
Tudi med seboj so tam mora-
le govoriti hrvaško.
V Nazarjah so jih krajani
lepo sprejeli, pomagali so jim
pri gradnji samostana, fran-
čiškani so jim začasno odsto-
pili nekaj sob. Ko so prišle,
so imele toliko denarja, kot
bi danes bilo sto tisoč tolar-
jev. Kljub temu so uspele sa-
mostan zgraditi, veliko fizič-
nega dela so opravUe same.
Sestra Marija, ki ji je bilo že
čez sedemdeset let in je pre-
bolela dva infarkta, je prala,
kuhala, šivala, delala na sa-
mostanskem vrtu, sestri Jo-
zefina in Katarina pa sta de-
lali na gradbišču. »Podnevi
smo delale, zvečer pa moli-
le,« se zdi preprosto, ko to
pove sestra Katarina.
Sestra Katarina pravi, da
zanje življenje v samostanu
ni monotono, turobno in ža-
lostno. »Če človek ne bi bil tu
s srcem in dušo, bi zares pre-
ganjal dolgčas 24 ur na dan.
Pomembno je, da tu živimo
z vsem svojim bitjem.« Na
razmišljanja iz zunanjega
sveta, češ da v samostan odi-
dejo ženske, ki so bile razo-
čarane v življenju, odgovar-
ja: »Lahko bi prišla sem
kakšna razočarana, vendar
dlje kot teden dni ne bi vzdr-
žala. V tej samoti se človek
nenehno srečuje sam s sabo,
s svojo notranjostjo. Zdržiš
lahko le, če imaš notranji
mir. Če bi bil tu nekdo, ki ne
bi bil zadovoljen, bi moral
ponoreti. Če pa tu živiš zares
z dušo in srcem, ne moreš
biti nikjer bolj srečen. Jaz ne
bi zamenjala z nikomer na
svetu.«
Tu in tam pridejo h klari-
sam ženske, ki bi se jim žele-
le pridružiti. Toda strogega
reda jih večina ne vzdrži in
odidejo. Sestra Katarina
pravi, da zato, ker je to velik
psihični napor, za katerega
ne veš, ali si ga sposoben
zdržati, dokler ne poskusiš.
In kako lahko živi v slogi
sedem žensk, ki se morajo
gledati iz dneva v dan? »Med
nami vlada veliko razumeva-
nje,« odgovarja sestra Kata-
rina. »Če ne bi bilo tako, bi
se spraskale in pobile. Pose-
bej gojimo sestrinsko ljube-
zen in edinost. Ta poveza-
nost je globlja od toplih dru-
žinskih vezi, ker ta ljubezen
raste iz boga in vodi
k njemu.«
Moje ogledalo je
Jezus
v samostanu ne visijo
ogledala. Sestra Katarina
o tem razmišlja: »Vsaka žen-
ska se mora pogledati v ogle-
dalo in mora biti lepa. Am-
pak če se gleda v ogledalo,
misli nase. Moje ogledalo pa
je Jezus Kristus. Poklicana
sem zato, da svoje življenje
upodabljam po njem. In vsak
dan se ogledujem v njem. Ze-
lo rada bi mu bila podobna.
Nazadnje sem se videla
v ogledalu, ko sem bila pred
nedavnim v bolnici. Videla
sem, da sem se že zelo posta-
rala, saj se prej več let nisem
pogledala vanj. Ob tem sem
se zavedala, da je čas kratek,
zato ga moram preživeti res-
no. Žal pa mnoge ženske mi-
slijo, da je njihova lepota
v tem, kar imajo na obrazu
ali kar obesijo na svoje telo.
V resnici je lepota ženske
v njeni duši. Če je ta lepa, je
tudi žena lepa. Ta lepota ni-
koli ne mine.«
Smrti, pravi, se ne boji.
»Smrt bo zame najsrečnejša
ura življenja. Tako kot se
mora človek roditi, tako mo-
ra umreti, da se lahko rodi za
večnost. In ker me skušamo
živeti tu tako, kot bomo žive-
le v večnosti, raste iz dneva
v dan hrepenenje po tisti
večni sreči. Če bi ljudje vede-
li, kaj jih čaka po smrti, bi si
je želeli. Ker pa vedo, da je
njihovo življenje takšno, da
ne morejo z gotovostjo priča-
kovati objema božje ljubez-
ni, se je bojijo.«
Na pisalni mizi sestre Ka-
tarine je človeška lobanja iz
kamna. Srh zbuja, za zamre-
ženimi samostanskimi pro-
stori še posebej. Toda ne se-
stri Katarini: »Ob pogledu
na to lobanjo pogosto mislim
takole: »Še nekaj časa, Kata-
rina, in takšna boš.« Kako je
pravzaprav vse nesmiselno.
Koliko ljudje dajo na dober
glas, na dobre besede, na le-
poto. Koliko časa in denarja
porabijo za to, da bi imeli
malo boljši zunanji videz.
Danes, jutri, bomo vsi hrana
črvom. In toliko damo na le-
poto, ki mine. Na tisto pravo
lepoto, ki ostane, na tisto
pravo notranje bogastvo, pa
pozabljamo. In ta lobanja, ki
jo imam na mizi, me spomi-
nja na to, da je čas kratek in
da ga je treba pametno izko-
ristiti.«
Ko sem se poslavljala od
sester klaris, sem odhajala
bogatejša za spoznanje, da .so
zares srečne, pa najsi je to še
tako nerazumljivo. Zgodbi-
ce, bolj ali manj neslane, ki
krožijo m^d ljudstvom o de-
kletih, ki odidejo v samo-
stan, so plod izkrivljene člo-
veške domišljije, ki se roga
vsemu, kar ni običajno in kar
je človeškemu umu nedoum-
ljivo.      NATAŠA GERKEŠ
Odprli
smo radio
Namesto prazničnega zatišja je y Ceiju
¥laijai vnfež
Praznično jutro nas je poz-
dravilo s kopreno sivih obla-
kov na nebu. Ko so smetarji
v svojih oranžnih uniformah
na Tomšičevem trgu posprav-
ljali še zadnje ostanke pretekle
burne noči in mrak še ni čisto
skril svojih črnih krempljev,
smo bili radijci že na nogah.
Pred nami je bil pomemben
dan: dan, ko se bomo predsta-
vili svojim poslušalcem.
V zgodnjem jutru smo za-
skrbljeno opazovali zdaj nebo,
zdaj studijske aparature, ki so
jih tehniki postavljali in pri-
pravljali pozno v noč. Dan smo
pričakovali z velikim veseljem
in tudi z nekaj tesnobe: kako
se bo vse skupaj izteklo? Dolgo
smo se pripravljali nanj
a kljub temu - vedno se v zad-
njem trenutku lahko kaj za-
plete. Radijci smo sicer vajeni
improvizacije, nepričakovanih
dogodkov in še česa, toda na
takle dan si človek le želi, da
vse teče kar se da gladko.
In ko se je ob osmih zjutraj
z običajnim napovednikom vse
Uredništvo radia Celje se
zahvaljuje vsem, ki so poma-
gali k uresničitvi Dneva odpr-
tega radia, posebej še gostom:
oktetu Studenček, Adiju Smo-
larju, Bihardu Kotarju, Mihi
Dovžanu, Tomažu Domiclju,
Dušanu Uršiču in skupini
Kurja koža, pokroviteljem
projekta: LJUBLJANSKI
BANKI, KOVINOTEHNI in
VOFRI, Ljudski restavraciji in
slaščičarni Bakijevič, pri kate-
rih smo se krepčali, in vsem
poslušalcem, ki so z naklonje-
nostjo spremljali dogajanje
v našem odprtem studiu ter
sodelovali v naših akcijah.
skupaj začelo zares, nas je
program s svojo magično moč-
jo posrkal vase, da smo v pre-
pletanju oglašanja v živo, pos-
netkov in glasbe pozabili na
skrbi in se predali delovnim
obveznostim. Tudi prvi rado-
vedneži in sprehajalci so se
kmalu začeli nabirati pred na-
šim studiem in opazovati do-
gajanje v njem. Ko je ob 9. uri
na prireditvenem odru ob stu-
diu zapel oktet Studenček, jim
je v živo zaploskala že prav
čedna gručica najbolj zgodnjih
poslušalcev.
Kar mimogrede so minevale
ure in ko je nad našimi glava-
mi prvič zamolklo zabobnelo,
je bilo poldne že proč. To se je
ponovilo še dvakrat, a vsakič
se je grozeča sivina obotavlji-
vo umaknila svetlejšim nebes-
nim barvam.
Tomšičev trg pa je iz ure
v uro vrvel bolj živahno. Mi-
moidoči so prihajali in odhaja-
li, se ustavljali, posedeli, pri-
sluhnili glasbenikom na
odru...
Ko so se kazalci na uri po-
maknili proti sedmi zvečer,
smo se šele zavedli, da bomo
počasi spet morali zapreti vra-
ta. In ko se je natančno ob de-
vetnajstih na naših frekvencah
oglasila ura ljubljanskega ra-
dia, smo olajšani spustili vaje-
ti. Bili smo utrujeni, ampak
prijetno, tako, kot je utrujen
človek po dobro opravljenem
delu. NADA KUMER
Ekipa radijskih tehnikov je opravila veliko delo. Bojanu Pisku,
Sašu Mateliču, Mitji Tatareviču, Matjažu Marinčku in Janezu
Klanšku sta pomagala še Sandi Sorčan in pri realizaciji Aljoša
Bončina. A naši tehniki niso le pripravili radijskega studia in
ozvočenja na Tomšičevem trgu, vzpostavili so tudi neposredno
zvezo s Šmiglovo zidanico, kjer se je istega dne odvijala pro-
slava ob državnem prazniku. Radijski studio še nikoli v svoji
zgodovini ni imel toliko obiskovalcev kot na ta dan.
Največ radovednežev so na Tomšičev trg pri-
vabili naši glasbeni gostje: Studenček, Adi
Smolar, Rihard Kotar, Miha Dovžan, Tomaž
Domicelj in Dušan Vršič. Večina jih je prihite-
la iz Ljubljane, kjer je tistega dne neusmiljeno
deževalo, zato so se nekateri obotavljali iti na
pot, a prišli so prav vsi. Tomaž se je na odru
pojavil v majici našega uredništva in se ni
izneveril.svoji slavi: kljub neubogljivemu oja-
čevalcu je dodobra razgibal občinstvo.
V prazničnem programu smo pripravili tudi
akcijo zbiranja nenavadnih glasbil. Za stro-
kovno oceno je poskrbela glasbena skupina
Kurja koža, ki je tudi nastopila. Prinesena
glasbila so vzbudila veliko zanimanja, še pose-
bej pa so se poslušalci in gledalci navdušili nad
tako imenovanim adamovim basom, ki niti ni
glasbilo. Da je ritmično mogoče spremljati
glasbo tudi s stiskanjem pazduhe, smo se lahko
prepričali na prireditvi.
Praznični program Radia Celje je poskrbel tudi za nekaj pestrega dogajanja na samem prizorišču. Šaljivo tekmovanje v spretnost-
nem nošenju pingpong žogic je spremljalo veliko gledalcev, najboljše pa je nagradil RTV servis Dušana Sluge s praktičnimi
nagradami. Za ostale nagradne igre in akcije prazničnega programa sta nagrade prispevali še Zlatarna Celje in trgovina s športno
opremo Aristo.
Št. 26-2. julij 1992
18
MLIN-ovci iz
Celja
Smo mladi člani Slovenske
demokratične zveze, ki smo
»mladi po letih in srcu«. Mlada
iniciativa pri SDZ združuje
dijake, študente in ostalo mla-
dino. Želimo delovati konkret-
no, ustvarjalno, angažirano,
odprto, demokratično. V tem
času, kolikor delujemo v Celju
smo bili aktivno vključeni pri
raznih dejavnostih od politič-
nih do kulturnih in športno-
rekreativnih panogah. Bili
smo prisotni s svojimi prispev-
ki tudi v javnih medijih, da
naštejem le nekatera od njih
(problematika v šolstvu, brez-
poselnosti, o abortosu, ekolo-
giji, ženska in politika.. .)Naj-
večji politični uspeh pa si Celj-
ski MLIN zasluži za lansko
letno organizacijo I. kongresa
MLIN-a v Celju.
V Celju lahko rečemo, da
smo MLIN-ovci ostali nekako
še skupaj, vendar zaradi bliža-
jočih se volitev bi želeli naše
vrste še okrepiti. V Sloveniji je
kar nekaj občinskih odborov
MLIN-a. Seveda pa je celjski
po članstvu bil nekaj časa med
najštevilčnejšimi in po dejav-
nostih najaktivnejši.
Zato vabimo vse bivše člani-
ce in člane MLIN-a v Celju, da
se nam pridružijo, prav tako
pa tudi vabimo vse morebitne
nove simpatizerje MLIN-a, da
bi se aktivno vključili v naše
delo, saj bomo veseli vsakršnih
novih predlogov, pobud ter
idej, katere bomo s skupnimi
močmi veliko lažje reševali,
predelovali, razvijali in konč-
no tudi udejanili.
Zavedamo se namreč, da je
Celje »mrtvo« mesto, zato je
naš cilj med drugim tudi ta, da
ga »oživimo«, da mu damo tisti
»lesk«, ki mu pripada. S svojo
mladostjo ga lahko spremeni-
mo, če pa nas bo več takšnih
- lahko rečem entuzijastov, bo
spreminjanje in oživljanje na-
šega mesta veliko lažje.
Menimo, da je prav, da nekje
seznanimo širšo javnost z ne-
katerimi informacijami, ki so
bistvenega pomena za naše
nadaljnje delo.
Mlada iniciativa (MLIN) pri
SDZ-NDS Celje ima svoj se-
dež v prostorih Stranke, to je
na Linhartovi 18. (nasproti
tržnice). Delovni čas imamo
vsak PONEDELJEK od 15. do
18. ure in vsak ČETRTEK od
10. do 14. ure.
V kolikor vas bi kar koli za-
nimalo v zvezi z našim delova-
njem vas prosimo, da nas obiš-
čete na našem sedežu v času
uradnih ur. Lahko pa nas tudi
pokUčete na tel. št. 063-25-
557. Kolikor se bo dalo, bomo
upoštevali želje in vse predlo-
ge in pobude.
JELKO VIDMAR,
tajnik MLIN-a pri
SDZ-NDS Celje
Celjska
commedia
deirarte
Vsebina članka »Celjska
commedia delFarte« in še po-
sebej ugotovitev gospoda Vili-
ja Einspielerja, »da si Celje vsa
ta desetletja ni bilo sposobno
izboriti niti statusa regijskega
središča« (Delo, 17. 6. 1992),
kar je seveda očitno, sta pred-
stavljala motivacijo, da tudi
sam javno prispevam »kamen-
ček« k tako pomembni strate-
ški usmeritvi CELJA (po moje
- celo izhodiščni). O krivdi za
položaj CELJA imam običaj
reči: Zanj nismo krivi CELJA-
NI, kar nas pa niti najmanj ne
opravičuje.
Ker že leta trdim, da je zajec
tudi (ali celo v veliki meri)
v grmu, ki se mu pravi finance
in prioritetnem nivoju le-teh
pri CELJANIH in ker si domi-
šljam, da nekaj malega vem
o današnjih financah, kot tudi
o jutrišnjih, tj. tržnih financah
(Business Week: bančništvo,
zavarovalstvo, vrednostni pa-
pirji, nepremičnine), se bom
obregnil ob to plat CELJA kot
regijskega središča, ter »po-
vršno« analiziral obravnavano
področje za naše območje.
Kakšne »odločitvene punk-
te« (ali je glava v Celju in so
lovke drugje - ne samo na ob-
močju regije, ali pa je glava
drugje in so samo lovke pri
nas) na tem področju bodoč-
nosti, tj. financah (premoženj-
skih odnosih transaktorjev
- razvidnih v premoženjskih
bilancah) ima CELJE
DANES?
Eno bančno hčerko, katere
družina mora v »purgatorij«.
En zavarovalniški profitni
center, ki ga finančna misel-
nost še ne skrbi. Eno »banko«
kategorije Les. Eno handika-
pirano novo banko pred potuj-
čenjem. Plus drobiž!
Takšno je pač moje inven-
turno videnje »celjskih« financ
pred legalnim lastninjenjem
(pretvarjanjem družbenega
premoženja v privatno in dr-
žavno). Moja analiza pravi: ni-
ti ena lovka izven Celja.
Ker pa se (vem, da ni lepo
pričenjati misli s ker, ven-
dar ...) analiza ne sme nehati
samo z ugotovitvijo in razlago
obstoječega stanja (kar je pri
nas takorekoč pravilo), temveč
s predlogom za spremembo na
boljše, bom pisno ponovil svoj
predlog (v začetku januarja le-
tos sem ga namreč posredoval
»prvemu« Celjanu, ki pa očit-
no »nima finančnih pro-
blemov«).
Če si privoščim enako ugo-
tovitev za finance, seveda mal-
ce pozno - vendar ne prepoz-
no, kot si je »prvi« Celjan pred
kratkim za večino pomembnih
zadev, namreč, da so izjemno
centralizirane, vidim nujno
razvojno dejanje »države na
celjskem nivoju« v ustanovitvi
hranilnice, ki bi se naj zaradi
pozitivnega nadaljevanja celj-
skega hranilništva, ki je
»utopljeno« v bančništvu, in
nekaterih zgodovinskih dej-
stev, imenovala Celjska poso-
jilnica (ne pa npr. Celjska
mestna hranilnica). Seveda pa
je to izrazito nestrankarska
(oziroma nadstrankarska)
strateška naloga, dejal bi:
izrazito CELJSKA NALOGA,
ki v sedanji »Celjski comedii
deirarte« morda izpade malce
provokativno, vendar, vsaj
z moje strani, nima tega name-
na. Res pa je, da moje izkušnje
»pri pogledu v naprej« niso
najprijetnejše (petelin, ki je
prezgodaj kikirikal).
S takšno hranilnico bi Ce-
ljani prišli do »svoje« finančne
hiše, kjer bi varno in primemo
donosno hranili svoje prihran-
ke, s tem pa tudi omogočili Ce-
ljanom in/ali Celju finančni
potencial za njihove in/ali nje-
gove potrebe po normalni ceni.
Moja spoznanja pravijo:
hranilnica mora biti v maksi-
malno možni meri celjska, tj.
»države na celjskem nivoju«;
ustanovitelju-ljem mora biti
od vsega začetka jasno, da ne
gre za investicijo s katero bi
obogatel-i čez noč in da mak-
simizacija dobička ni glavni
cilj poslovne politike takšne
hranilnice; zaradi socialne de-
likatnosti prihrankov je po-
trebno jamstvo za hranilne
vloge ter čim vamejše plasira-
nje virov sredstev (zavarovana
posojila, državni vrednostni
papirji...), in nazadnje, če-
prav ne najmanj pomembno,
upoštevati je potrebno stroko.
Če si dovolim precejšnjo po-
enostavitev: danes samopri-
spevek, jutri hranilnica; ban-
ka - problemi področij, hra-
nilnica - problemi območja!
V organih Celjske posojilnice
bi morali biti ustrezno zasto-
pani predstavniki celjskega
parlamenta in vlade ter nepri-
stranski strokovnjaki - Celja-
ni. To naj bi bil eden izmed
konkretnih začetkov uresniče-
vanja normalne ambicije: CE-
LJE - REGIJSKO SREDIŠČE.
Kajti brez denarja, o katerem
lahko tudi odločaš... Prora-
čun je potrebno »raztegniti«
strokovno. Poleg Celjskih gro-
fov. Svetovnega slovenskega
kongresa še...
Ob zaključku samo še pre-
blisk iz nefinančnega sektorja:
Ena redkih firm, ki je imela
(seveda, po moje) večinske
možnosti, ob menagerskem
profesionalizmu, na našem
koncu, da se razvije v uspešno
(javno vodeno) korporacijo, je
Merx (oziroma je bil), če ne
bi... In kaj predstavlja Merx
danes, po uspešni blokadi last-
ninske zakonodaje, kot ime, ki
v tržnih sistemih pri podjetjih
teh dejavnosti, večinoma
predstavlja večinski del vred-
nosti podjetja (glej - poglob-
ljeno: Business Week - 1000
najdragocenejših...)?
S poštenimi nameni in rizi-
kom (kar je osnova večinskega
dela normalnih financ)
NIKOLAJ ZIMŠEK,
Celje
Zdravniki proti
vojni v Bosni In
Hercegovini In
na Hrvaškem
Vojna na področju novih,
mednarodno priznanih in su-
verenih držav Hrvaške in Bos-
ne - Hercegovine je krvaveča
rana na telesu združujoče se
Evrope, ki je sprejela najvišja
merila za spoištovanje člove-
kovega življenja.
Zdravniki Slovenije se pri-
družujemo vsem, ki so dvignili
svoj glas proti grozovitostim
in nasilju na tleh Balkana. Ker
smo svečano obljubili, da bo-
mo spoštovali človeško življe-
nje od spočetja dalje, ne more-
mo pristajati na kršitve načel
Ženevskih konvencij, pa tudi
ne na teptanje vseh civilizacij-
skih meril v oboroženih spo-
padih. Zveri v človeški podobi
je treba zaustaviti, ki ubijajo
neoborožene, otroke, ženske in
starce, na način, ki ga Evropa
v zadnjih stoletjih ne pozna
več.
Obračamo se na Svetovno
zdravniško zdmženje, medna-
rodni RK, OZN, na evropsko
dvanajsterico, na predsednika
G. Busha in vse, ki so odgovor-
ni in dolžni zastopati stališča
humanosti in miru, da prepre-
čijo nadaljne ubijanje neobo-
roženih, nezaščitenih in ne-
močnih ljudi na Balkanu.
Vsakega človeka, še posebej
pa zdravnika, mora prizadeti,
presuniti in ogorčiti dogajanje
povezano z apokalipso na Bal-
kanu. Nepredstavljivo je div-
janje, pobijanje civilistov, uni-
čevanje celotnih mest in vasi
ter zgodovinskih spomenikov,
ki sodijo v zakladnico člove-
štva.
Po humani in strokovni plati
so vsega obsojanja vredni na-
padi na zdravstvene ustanove,
zdravstvene transporte in ne-
spoštovanje pravic ranjencev
in pietete umrlih.
Pozivamo k oblikovanju
mednarodne etične komisije,
ki bo celovito ocenila vse krši-
tve mednarodnih konvencij
v vojni na področju Bosne
- Hercegovine in Hrvaške.
O svojih ugotovitvah naj bi
seznanila OZN, SZO, Medna-
rodni Rdeči križ in celotno
mednarodno skupnost. Oceni-
la naj bi tudi, katera dejanja je
možno predlagati kot vojne
zločine in prispevala k sklicu
mednarodnega procesa proti
tistim osebam, ki so jih zagre-
šile.
Zahtevamo, da se nemudo-
ma ustanovi novi Numberg,
da bi v bodoče preprečili po-
dobne tragedije, kot jih danes
doživlja  Hrvaška  in  Bosna
- Hercegovina te dni, čeprav
sta enakopravni članici KVS
in OZN.
Zdravnikom sveta, ki mora-
jo ostati tudi v bodoče vest in
zavest sveta, ne sme biti in ne
more biti vseeno, kadar so
ogroženi celi narodi in njihova
kultura, zato je njihova prven-
stvena naloga, da prispevajo
svoj glas za zaščito človeškega
življenja v teh strahotnih pre-
izkušnjah človeštva in v teh
usodnih dneh, za stotisoče
pregnanih in razseljenih oseb.
Na predlog Sekcije mladih
zdravnikov Slovenskega
zdravniškega društva sprejeto
na 129. redni letni skupščini in
VIII. kongresu Slovenskega
zdravniškega dmštva dne 8. 5.
1992 v Mariboru, Slovenija.
Zeleni Celja In
vladno-
parlamentarna
kriza
Glede parlamentarne vladne
krize v Celju, Zeleni Celja ne
predlagamo nobene adaptacije
vlade - IS Celja. Enaka stališ-
ča smo imeU tudi do adaptaci-
je republiške vlade. Izhod so
takojšnje volitve, saj sta se IS
in skupščina preveč skompro-
mitirali, zato poslancem in
predsedniku skupščine, g. Ro-
ječ Antonu predlagamo, da naj
s svojim skupščinskim delova-
njem povzroči nove volitve, saj
ta skupščina nima nobene ve-
rifikacije več za delo, saj je
Demosova koalicija razpadla.
Skupščine SOB Celja delujejo
že od svoje 7. seje dalje na ro-
bu sklepčnosti. Ugotavljamo,
da pozitivnih posledic delova-
nja skupščine ni, skupščina se
je s svojim aparatom oddaljila
od baze. Tudi na republiki je
prišlo po ustavi do nezaupnice
vladi. Prišlo je do več ali manj
slabe adaptacije republiške
vlade, saj se že kažejo prve po-
sledice. V sled tega obstajajo
razlogi, da se zadrži sedanji
status skupščine in IS v Celju
do volitev. Volitve pa se izve-
dejo analogno, kot to predvi-
deva republiška volilna zako-
nodaja in se naj v občinsko
skupščino Celje izvoli od 25 do
30 poslancev (namesto seda-
njih, nikoli prisotnih 75 po-
slancev). Brezpogojno se izre-
kamo in prav tako tudi zahte-
vamo, da se volitve istočasno
izvedejo v državni zbor, kot
tudi v občinske skupščine po
celotni Sloveniji. Vsaka dm-
gačna rešitev je nedemokratič-
na in neustavna! Zeleni Celja
ugotavljamo, da na skupščini
ni pravih razprav, saj le te več-
krat spominjajo na humore-
sko. Če pa se kdo takojšnjih
volitev boji, naj to javno pove!
ZELENI CELJA
Predsednik lO ZC
JOŽEF JARH
Mar nismo
vredni Slovenk?
Težko sem se lotil tega pi-
sma, a ne morem mimo žalost-
ne resnice, da ostajamo kmeč-
ki fantje sami na kmetijah.
Sem povprečen človek, doma
iz majhnega kraja, redno za-
poslen in zadovoljen s službo.
Sem vesel fant in imam rad
glasbo in šport. Cenim kmečki
in delavski sloj, saj pripadam
obema.
Ne ustrašite se - ne bom na-
pisal malega oglasa, samo iz-
poved enega izmed domačih
fantov, letnik 1950-1960. To je
generacija, ki je veliko presta-
la. Precej nas je samskih, če-
prav z denarjem nimamo te-
žav. Marsikdo si prizadeva, da
naše lepe kmečke domačije ne
bi propadle. Vsak po svoje de-
la, a težko je, če si sam. Nimaš
pravega veselja, saj ne veš, za
koga delaš. Ni lepšega, kot da
imaš doma dmžinico, ki se ra-
zume. Vsi bi radi dobro naši
državi, a dokler naša dekleta
zviška gledajo na naše fante,
ne bo nič.
Imam hišo, v kateri bi lahko
stanovale dve, tri družine. Pa
sem sam. Zamislite si, kako je,
ko pridem iz službe domov.
Vse prazno. Pridem z njive, ni-
kogar. Sam moram za pralni
stroj in za štedilnik, če hočem,
da sem za med ljudi. Vem, da
je veliko mladih in malo manj
mladih deklet in mamic, ki se
morda otepajo s stanovanjski-
mi ali finančnimi težavami. Ne
vem, zakaj ne verjamejo, da je
tudi na deželi lepo, da imamo
tudi mi piknike, vendar zanje
ne gremo v trgovino, ampak na
njivo, v klet in shrambo. Delo
na kmetih ni težko, če ga pri-
merjam z delom za tekočim
trakom. Pa tudi osebni dohod-
ki so v večini podjetij slabi.
Naš nekdanji ansambel bra-
tov Avsenik, pa tudi Lojze
Slak in mnogi dmgi, opevajo
naša polja in gozdove. Lahko
se postavimo ob rob Švici. De-
kleta, odločite se, vnesite v na-
še domove novo življenje - če-
tudi ste iz mesta, ne bo vam
žal. Namesto gostiln bodo spet
polne naše domačije, spet bo-
do oživele šole na podeželju.
Skupaj bi lahko bili srečni.
V. J.
zahvale,!
pohvale:
Prijeten iziet
Oskrbovanci Doma upoko-
jencev Šmarje pri Jelšah smo
bili prijetno presenečeni, ko
nam je tukajšnja uslužbenka
g. Franja Ubiparovič poveda-
la, da bomo šli 3. junija na
izlet in imeli tudi piknik. Kar
težko smo pričakovali ta veseli
dan in ga tudi dočakali. Kma-
lu po zajtrku nas je pred Do-
mom čakal avtobus. Z nami je
potovala tudi gospa direktori-
ca Terezija Šramel, ki nas je
takoj na začetku pozdravila in
nam zaželela prijeten izlet.
Spremljala nas je tudi prijaz-
na medicinska sestra Suzana,
ki pa na srečo ni imela veliko
dela, saj je dobra volja napra-
vila svoje. Vožnja iz Šmarja,
mimo Celja vse tja do Mozirja
je kmalu minila. V Mozirju
smo si ogledali Savinjski gaj in
po njegovem ogledu nam je
v hladu ob žvrgolenju ptic iz-
datna malica s čajem še kako
teknila. Poslovili smo se od le-
pih rožic in se odpeljali še
v Gomji Grad na ogled cerkve.
Tamkajšnji gospod župnik
nam je razložil vse znamenito-
sti. Vožnjo smo nadaljevali še
v Logarsko dolino. Od tam pa
smo se odpeljali v Solčavo na
piknik. Tu ni manjkalo dobre
volje in petja. Seveda tudi to-
krat ni šlo brez dobrega pevca,
bolničarja Ferda Gobca.
Ob koncu se v imenu vseh
udeležencev izleta iskreno
zahvaljujem upravi doma, ki
nam je omogočilo tako prije-
ten in dobro organiziran izlet.
Enaka zahvala tudi vsem ti-
stim domskim uslužbencem, ki
so bili z nami. Pohvalo zasluži
tudi šofer - zasebnik iz Zibike,
saj nas je s previdno vožnjo
srečno pripeljal na cilj. Dan, kk
smo ga preživeli skupaj v vese-
lem razpoloženju, nam bo
ostal še dolgo v lepem spo-
minu. HILDA LOKOVŠEK,
Šmarje
Št. 26-2. julij 1992
19
• Alojz G. iz Vojnika je
v ponedeljek, 22. junija po-
poldne, hotel na vsak način
spoznati svoje začasne so-
krajane. Da ga je zanimal
predvsem ženski del, je so-
diti po tem, da je vdrl na
zaprti oddelek nevropsihi-
atrije v Vojniku in tam de-
lal zgago. Ker je bil Lojze
sila nadležen nepovabljeni
prišlek, so morali za njego-
vo odstranitev poskrbeti
policisti, ki so tečneža po-
slali tudi k sodniku za pre-
krške, saj je kalil javni red
in mir.
• Istega ponedeljka zvečer
je Peter K. prijavil, da ga je
na hodniku v stanovanj-
skem bloku v celjski Plavi
laguni večkrat po obrazu
ploznil Oliver B. Ker pa je
enostranska izjava za poli-
ciste premalo, bodo OUver-
ja poiskali in ga vprašali,
zakaj se mu je Peter tako
zelo zameril in s kakšne vr-
ste klofutami ga je sploh
počastil.
• V bloku na Milčinskega
ulici 4 v torek ponoči niso
mogli spati. Ko je ura tret-
jič odbila, jim je bilo vsega
zadosti in so ukrepali. Poli-
cisti so se potem srečali
z alkoholno dotolčenim
Brankom Ž., ki je z močni-
mi decibeli zares grdo pre-
tiraval. Opozorili so ga, naj
muziko utiša in so odšli. Pa
je spet pozvonilo in spet so
šli k Branku, ki je bil to-
krat še bolj glasen, za na-
meček pa policistom naj-
prej sploh ni hotel odpreti.
Ker si disc-jockey ni dal
prav nič dopovedati, so ga
odpeljali na streznitev na
policijsko postajo.
• V torek popoldne je Jože
T. na celjskem kopališču
udaril Petra P. Zvedeli smo
tudi za vzrok njunega pre-
pira. Peter jih je fasal zara-
di Jožetove hčere.
• V sredo popoldne so do-
bili policisti obvestilo, da
se neki ženski hudo godi.
Da se ji je godilo še bolj kot
slabo, so so se prepričali ob
soočenju z Ivanko B., ki jo
je Jože K., s katerim živi,
tako zelo premlatil, da jo je
bilo treba odpeljati
k zdravniku. Ker je šlo za
hude telesne poškodbe, so
policisti sestavili kazensko
ovadbo zoper grobjana.
• Milenko O. je že dobri
znanec naših cvetk in celj-
ske policije. V sredo je bil
spet hiper aktiven, ko je
razgrajal in razbijal po sta-
novanju v Iršiče\d ulici.
Ustaviti ga je bilo mogoče
le na tak način, da so ga
peljali na policijo, kjer pa
še vedno ni odnehal. Ko so
presodili, da je zadeva pre-
cej resna, so poklicali
zdravnika. Ta je presodil,
da je Milenkova duša po-
trebna zdravljenja v bol-
nišnici.
• Na celjskem osamosvoji-
tvenem praznovanju v sre-
dišču mesta se je Jože K. iz
GrobeLnega samopostrežno
obnašal. Pogruntal je, da je
najceneje, če čim manj
opazno prazni kozarce
ostalih praznovalcev. Hoja
od mize do mize je bila ne-
kaj časa uspešna, potem pa
je bilo ljudem zadosti. Poli-
cisti, ki so se z Jožekom po-
govorili, so mislili, da bo
lepa beseda kaj zalegla,
a so se ušteli. Jože je še kar
naprej zastonj pil in se zato
hitro znašel v policijski
treznilnici.
• Darja je v sredo ponoči
poklicala na policijo in po-
vedala, da se doma tepejo
pijani ata, mama in brat.
Potem se je ugotovilo, da je
družinski obračun sprožil
sin oziroma brat Janez O.,
ki se je v pijanem stanju
spravil nad očeta, mama pa
se je v tem družinskem tri-
kotniku bolj slabo znašla.
• V nedeljo dopoldne pa
je za intervencijo zaprosil
Franc F. s Ceste v Laško in
povedal, da ga je napadel
Gani M. potem, ko mu je
povedal, da na njegovi
zemlji ne sme travo kosit.
Zoper temnopoltega Gani-
ja so policisti napisli ka-
zensko ovadbo, ker se je
nasiLniško obnašal in motil
tujo posest.
M.A.
Stalne službe UNZ ni več
Oaslei operatlvno-komunikalciski center
s prvim julijem so v Upravah za notra-
nje zadeve začeli delovati operativno-
komunikacijski centri kot nasledniki do-
sedanjih stalnih služb Uprav za notranje
zadeve. To je le ena od organizacijskih
oziroma vsebinskih sprememb v okviru
projekta, ki so ga pripravili v Ministr-
stvu za notranje zadeve Republike Slo-
venije.
Policija kot odprt in občutljiv družbe-
ni sistem, se mora nenehno odzivati na
družbene spremembe in se jim prilagaja-
ti. Prilagodljiva pa je lahko le z ustrezni-
mi organizacijskimi spremembami zno-
traj policije. Te spremembe pa morajo
biti dinamične in naravnane k večji učin-
kovitosti in uspešnosti.
Policija je nenehno izpostavljena, nje-
no delo (se neprestano ocenjuje in vred-
noti, zato se je treba odločati za takšne
oblike organizacijskih sprememb, ki so
v povezavi s celotnim sistemom kar naj-
bolj učinkovite.
Že v minulem letu smo zasledili števil-
ne organizacijske novosti v policiji, ki so
bile nujno potrebne. Tako sta začela po-
skusno delovati tudi operativno komuni-
kacijska centra pri Ministrstvu za notra-
nje zadeve in v Upravi za notranje zade-
ve Ljubljana. S 1. julijem pa je pričel
z delom tudi operativno komunikacijski
center UNZ Celje. S tem je ukinjen dose-
danji sektor stalnega dežurstva, ki je or-
ganizacijsko spadal pod Inšpektorat po-
licije UNZ Celje. In kaj sploh je operativ-
no komunikacijski center ali OKC, kot
ga skrajšano imenujejo ?
V bistvu gre za sodobno policijsko cen-
tralo, urejeno po vzorcu zahodnoevrop-
skih policij, katerih naloga je predvsem
dvojna. Na eni strani OKC popolnoma
samostojno vodi in usmerja operativno
delovanje policije, po drugi strani pa je
ta center namenjen sprejemanju vseh
vrst informacij ter prošenj in zahtev po
policijskih storitvah. V praksi to tudi po-
meni, da se občani zdaj ne bodo več
obračali na posamezne policijske posta-
je, ampak izključno na OKC, kjer bodo
ustrezno reagirali ter aktivirali razpo-
ložljive delovne moči in sredstva. Opera-
tivno komunikacijski center torej samo-
stojno zagotavlja opravljanje vseh teko-
čih operativnih nalog policije kot celote.
V operativno komunikacijskem centru
bodo zaposleni visoko strokovno uspo-
sobljeni vodje izmen, njihovi pomočniki,
operaterji in policisti-varnostniki, delo
teh pa bo vodil načelnik OKC.
Za načelnika OKC UNZ Celje so iz-
brali Staneta Venigerja, ki bo ob pomoči
vodij izmen tudi skrbel za pritok časo-
pisnih in radijskih informacij za naše
bralce oziroma poslušalce Radia Celje
v jutranjem in dopoldanskem delu spo-
reda.
MARJELA AGREŽ
PROMETNE NCZGODE
Otrok skočil na
cesto
Na regionalni cesti v kraju
Loška gora na Konjiškem, se
je v sredo, 24. junija dopoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo telesno
poškodovana.
Darinka Šešerko (34) iz Do-
brave, je vozila osebni avto-
mobil iz smeri Zreč proti Ro-
gli. Ko je v Loški gori pripelja-
la v desni nepregledni ovinek,
je na vozišče nenadoma prite-
kla 3-letna R.P. iz Loške gore,
ki jo je voznica zadela s pred-
njim delom vozila in jo zbila
po vozišču. Deklica je bila
v nezgodi hudo poškodovana.
Drsel po vozišču
Na Koroški cesti v Velenju
se je v sredo, 24. junija popold-
ne, pripetila nezgoda, v kateri
je ena oseba utrpela hude te-
lesne poškodbe, materialna
škoda pa znaša 380 tisoč to-
larjev.
Alojz Vrčkovnik (29) iz Ša-
leka, je vozil osebni avtomobil
po Koroški cesti v smeri Rud-
niške ceste. Pri odcepu za Go-
renjev servis, je v blagem le-
vem ovinku zapeljal na desno
bankino, vozil po njej 28 me-
trov in nato spet zapeljal na
vozišče, po katerem je bočno
drsel po dolžini 10 metrov.
V tem času pa je iz nasprotne
smeri pripeljal voznik osebne-
ga avtomobila, 56-letni Jožef
Skomšek iz Mozirja. V trčenju
med voziloma je bil voznik
Vrčkovnik hudo poškodovan.
Z motorjem
v mopediste
Na lokalni cesti, izven nase-
lja Paska vas, se je isto sredo
ob 23.45 uri, pripetila nezgo-
da, v kateri so bile tri osebe
hudo telesno poškodovane,
gmotna škoda pa znaša okoli
100 tisoč tolarjev.
Brata Brišnik, Boštjan (19)
in Viktor (23), ter 19-letni An-
ton Rogel, vsi iz Velikega vrha,
so se peljali z mopedi iz smeri
Šmartnega ob Paki proti Paski
vasi. Izven naselja Paska vas
so se ob desnem robu ceste
ustavili, v tem času pa je za
njimi pripeljal voznik motor-
nega kolesa, 42-letni Vladislav
Klančnik iz Šmartnega ob Pa-
ki, ki je trčil v skupino in jo
zbil po vozišču in travniku.
V nezgodi so hude telesne po-
škodbe utrpeli oba brata Briš-
nik in voznik Klančnik.
Trčenje v Levcu
Na magistralni cesti v Levcu
se je minuli petek zvečer pri-
petila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo telesno poško-
dovana, gmotna škoda pa zna-
ša okoli 305 tisoč tolarjev.
Po magistralni cesti je iz
smeri Petrovč proti Celju vozil
osebni avto 38-letni Miran
Škorjanc iz Celja. Pri cvetli-
čarni Bernarda v Levcu, mu je
z leve strani pripeljal kolesar,
54-letni Ivan Pilih iz Levca.
Vozili sta trčili, pri tem pa je
kolesarja vrglo na pokrov mo-
torja in nato na vozišče, kjer je
obležal s hudimi telesnimi po-
škodbami.
Sedem poškodovanlli
Na magistralni cesti v kraju
Debro pri Laškem, se je prejš-
nji petek popoldne pripetila
nezgoda, v kateri so bili trije
udeleženci hudo telesno po-
škodovani, štirje lažje, nezna-
ni voznik tovornjaka s polpri-
klopnikom pa se po nesreči ni
ustavil. Materialna škoda na
vozilih znaša poldrugi milijon
tolarjev.
Neznani voznik tovornjaka
s polpriklopnikom je vozil po
magistralni cesti iz smeri Celja
proti Laškemu. Pri hiši Celj-
ska cesta 55 je peljal mimo
ustavljenega vozila po levi
strani vozišča, v tem trenutku
pa je iz nasprotne smeri pripe-
ljal voznik osebnega avtomo-
bila, 3 6-letni Branko Buhinjak
iz Celja. Da bi se izognil trče-
nju, je Buhinjak zapeljal na
bankino, sunkovito zavil v le-
vo ter trčil v osebni avtomobil,
ki ga je izza cisterne vozil Du-
šan Siljan (38) iz Laškega. Po
trčenju je Buhinjakovo vozilo
odbilo tako močno, da je trčilo
še v avtomobil Bogdana Peru-
cija (36) iz Loga pri Hrastniku.
V nezgodi so se hudo telesno
poškodovali voznik Buhinjak
in njegova sopotnica, 33-letna
Darja Lešer iz Celja ter voznik
Peruci, ostali štirje udeleženci
pa so utrpeli lažje poškodbe.
Neznani voznik tovornjaka se
ni ustavil, da bi poškodovanim
nudil vsaj prvo pomoč.
Peška podlegla
Nezgoda, v kateri je ena ose-
ba imirla, se je pripetila minu-
lo soboto ob 22. uri na Savinj-
ski cesti v Žalcu.
Ivan Krašovic (55) s Polzele,
je vozil osebni avto iz smeri
Šempetra proti Žalcu. V bliži-
ni turistične agencije Bemi je
začel prehitevati kolono vozil,
pri tem pa je z levim sprednjim
delom vozila zadel peško, 66-
letno Jožico Rozman iz Lju-
bečne in pešca Srečka Habeta
(70) iz Žalca, ki sta hodila po
levi strani vozišča. Rozmanova
je poškodbam podlegla na
kraju nesreče. Srečko Habe pa
je utrpel hude telesne po-
škodbe.
Usodno zavijanje
Na lokalni cesti v kraju Lju-
bečna, se je v nedeljo, 28. juni-
ja popoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana,
materialna škoda pa znaša
okoli 100 tisoč tolarjev.
Branko Bincl (31) iz Arclina,
je vozil kolo z motorjem iz
smeri Celja proti Ljubečni. Pri
odcepu za avto poligon ZŠAM
je zavil v levo, v trenutku, ko
je iz nasprotne smeri pripelja-
la voznica osebnega avtomobi-
la, 18-letna Vesna Veber iz Ve-
lenja. Pri trčenju je voznik ko-
lesa z motorjem utrpel hudo
telesne poškodbe.
Vozila nI obvladal
Na lokalni cesti Buče-Kozje,
izven naselja Ješovec, se je mi-
nulo nedeljo zvečer zgodila
prometna nesreča, v kateri so
bile tri osebe hudo telesno po-
škodovane, ena lažje, materi-
alna škoda pa znaša približno
300 tisoč tolarjev.
Ferdinand Cvetko (20) iz Je-
šovca, je vozil osebni avtomo-
bil iz smeri Buč proti Kozjem.
Izven naselja Ješovec je v des-
nem ostrem ovinku zapeljal na
levo bankino, kjer je vozilo dr-
selo bočno po dolžini okoli 30
metrov. Ker vozila ni več ob-
vladal, ga je zaneslo preko vo-
zišča na desni rob, kjer se je
začelo vozilo prevračati po po-
bočju. Hude telesne poškodbe
so utrpeli sopotniki: Renata
Bah (19), 17-letna A.B. in 21-
letni Jernej Polak, vsi iz Je-
šovca.
Druga smrtna žrtev
V enotedenskem obdobju se
je pripetila še ena nezgoda, ki
je terjala človeško življenje.
Do nezgode je prišlo v ponede-
ljek, 28. junija ob 22.05 uri na
magistralni cesti, izven naselja
Obrežje v občini Laško.
Iz smeri Radeč je proti Zida-
nemu mostu vozil osebni avto-
mobil 61-letni Edvard Smolar
iz Trbovelj. Zaradi okvare na
vozilu je v Obrežju obstal na
vozišču. Ko sta s sopotnico iz-
sopila in se zadrževala za vozi-
lom, ki ni bilo osvetljeno, je iz
smeri Radeč pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 30-letni
Anton Zorman iz Maribora, ki
vozila ni uspel pravočasno
ustaviti. Trčil je v Smolarja, ki
je bil na mestu mrtev, in v nje-
govo sopotnico, 65-letno Bre-
do Bleiweis iz Trbovelj, ki je
utrpela lažje telesne poškodbe.
Lažje poškodovan je bil tudi
sopotnik v Zormanovem vozi-
lu, 36-letni Boris Zorman iz
Maribora.
Našli moško truplo
v torek, 23. junija so dobili mozirski policisti obvestilo,
da se v gozdu na Menini Planini nahaja moško truplo
v razpadajočem stanju.
Med preiskavo na truplu niso našli sledov nasilja, mrli-
ški oglednik pa je odredil sanitarno obdukcijo. Po oprav-
ljenem identifikacijskem postopku pa se je ugotovilo, da
gre za Jožeta Dešmana, rojenega leta 1931, ki je nazadnje
stanoval v Primožu pri Mozirju, začasno pa v domu upo-
kojencev na Polzeli, od koder je šel neznano kam že 15.
januarja letos, ko je bilo razpišemo tudi iskanje pogreša-
nega.
Zasilni pristanek letala
Okoli pol kilometra stran od pristajalne steze letališča
v Levcu je 24. junija okoU 16. ure zasilno pristalo jadralno letalo
s pilotom Savom L. Predčasni pristanek je bil nujen, saj je pilot
med letom toliko izgubil na višini, da ni »dosegel« pristajalne
steze. Pri pristanku se je letalo poškodovalo, s tem pa je Aero
klub iz Levca oškodovan za okoli 250 tisoč tolarjev.
mini KRIMIČI
Zlomil ji je nos
Policisti iz Slovenskih Ko-
njic so sestavili kazensko
ovadbo zoper B.B. iz Vitanja
zaradi suma kaznivega deja-
nja hude telesne poškodbe.
B.B. naj bi v svojem stanova-
nju udaril prijateljico M.Č. iz
Vitanja in ji pri tem zlomil
nosno kost.
Streli ob meji
Na hrvaškem bregu Sotle,
pred krčmo v Harinih Zlakah,
je prišlo 29. junija ob enih po-
noči do streljanja.
Tam sta se srečala dva Koz-
janca, 34-letni Jože D. in 21
-letni Karel B., ki sta se v krč-
mi začela prepirati. Med pre-
pirom je Karel Jožeta oklofu-
tal in ga brcnil ter ga nagnal iz
gostilne. Jože se je po tem, ves
besen, v Sodni vasi oglasil pri
ženski, pri kateri je začasno
živel in se oborožil s predelano
zračno puško v malokaliber-
sko in, seveda, z ustreznimi
naboji. Vrnil se je na hrvaško
stran, pred krčmo en krat
ustrelil v zrak, da bi Karla iz-
vabil iz lokala. Ta je res prišel
ven, takrat pa je Jože spet
ustrelil, naboj pa se je ustavil
v desnem predelu Karlovih pr-
si. Hudo poškodovani Karel je
najprej iskal zdravniško po-
moč v Zdravstvenem domu
v Šmarju, kjer so ga napotili
v celjsko bolnišnico, Jože pa je
po dejanju pobegnil v nez-
nano.
Storilca so pričeli iskati po-
licisti in kriminalisti UNZ Ce-
lje, katerim so se pridružili še
policisti iz hrvaše policijske
postaje Klanjec. Jožeta D. jim
je uspelo izslediti že čez štiri
ure. Kasneje jim je storilec tu-
di pokazal mesto iziroma ka-
men, pod katerim je imel skri-
to orožje, s katerim je streljal
na Karla. Osumljenega Jožeta
D. so s kazensko ovadbo pri-
vedli k preiskovalnemu sod-
niku.
Prišli so izterjevalci
v četrtek, 25. junija malo
pred polnočjo, so v gostinski
lokal Petek, v Aškerčevi ulici
v Celju, prišli trije moški, Ce-
ljani, ki so prišli po naročilu
upnika nasilno izterjati Pet-
kov dolg.
Osumljeni B.Z., A.Z. in R.Z.
so lastnika z grožnjami in ne-
prijetnimi porijemi prisilili, da
jim je izročil dobrih 100 tisoč
tolarjev in 400 nemških mark.
Kot se je kasneje ugotovilo, so
izterjali le tisto vsoto denarja,
ki jim jo je upnik obljubil kot
nagrado za uspešno izterjavo.
Po »glavnico« oziroma dolg so
nameravali priti čez nekaj dni.
B.Z. pa je še osumljen, da je
26. junija ponoči v diskoteki
Flash v Gorici pri Šmartnem
vzel s točilnega pulta litrsko
steklenico coca cole in jo vrgel
v glavo M.P. iz Celja ter jo
s tem hudo poškodoval.
Vse tri osimiljence so 26. ju-
nija s kazensko ovadbo pri-
vedU k preiskovalnemu sodni-
ku, ki je zoper nasilniško troj-
ko odredil pripor.
Prijeli Zagrebčana
Mejni policisti v Dobovi so
26. junija, na osnovi razpisa
iskanja UNZ Celje, prijeli 39-
letnega S.V. in 28-letnega V.J.,
oba iz Zagreba. Oba sta ute-
meljeno osumljena, da sta
koncem maja letos storila seri-
jo devetih vlomov v trgovine
v občinah Šentjur, Šmarje in
Slovenske Konjice. S kazen-
sko ovadbo so ju privedli
k preiskovalnemu sodniku, ki
je zanju odredil pripor. Po in-
formacijah naj bi Zagrebčana
vlamljala in kradla tudi na ob-
močjih Novega mesta, Krške-
ga in Maribora.
Našli ukradeno robo
Šmarski policisti so pri
vlamljanju v gostišče Pri rib-
niku v Kozjem prijeli domači-
na R.R., skupaj s kriminalisti
pa so nato pri osumljencu
opravili še hišno preiskavo.
Tam so našli večino predme-
tov, ki jih je storilec »nabav-
ljal«, ko je kar sedem krat vlo-
mil v različne objekte na do-
mačem terenu. Preiskovalni
sodnik je osumljenega R.R. po
zaslišanju izpustil.
M.A.
Št. 26-2. julij 1992
20
št. 26-2. julij 1992
21
Vinko uspeva
v Nemčiji
Ansamblu Vinka Cverleta iz
Dramelj dobro kaže tako do-
ma kot v tujini. Pred dnevi so
v Nemčiji posneli kaseto in
CD:
»Pri delu smo bili izjemno
uspešni, saj smo snemanje
končali v dobrih desetih urah,
čeprav je za takšno delo pred-
videnih štirideset ur,« pojas-
nuje vodja ansambla Vinko
Cverle. V skupini igrajo še
Vinkova žena Mira, Darko Do-
brotinšek, Zvonko Skorja,
Stanko Ropotar in Franc
Tanjšek. »Takoj, ko se je kase-
ta pojavila na tržišču, smo do-
segli uspeh, saj je že v prvem
tednu na lestvicah lokalnih ra-
dijskih postaj zmagala naša
skladba Očetu za praznični
dan. Sam sem napisal melodi-
jo, čudovit tekst pa je dodal
Ivan Sivec«
Ob kaseti in CD ste izdali
tudi neverjetno lepe barvne
fotografije ansambla z vsemi
osnovnimi podatki...
»Slikali smo se v studiu, kjer
je to 35 let počel Slavko Avse-
nik. Tam so fotografi pravi
mojsti in te pripravijo tako, da
na sliki nisi kot kip, ampak da
iz tebe diha življenje.«
Slovenski posnetki?
»Žal trenutno ni časa za
snemanje doma, bomo pa to
naredili do jeseni, ko bomo tu-
di za domače ljubitelje lepe
glasbe izdali kaseto. Posneli jo
bomo v Zlatih zvokih v Zagor-
ju pri Igorju Podpečanu.«
Veliko nastopate?
»Konecm junija smo bili tri
dni v Nemčiji, v tem mesecu
nas čaka doma več veselic.
Povsod gremo radi, saj zato
tudi igramo. Lep nastop nas
čaka avgusta v Nemčiji, kjer
bomo v Zeltu nastopili na pro-
slavi 250-letnice harmonikar-
skega orkestra. V dvorani naj
bi bilo okoli šest tisoč ljudi!
Konec julija nas bo v Sloveniji
obiskal naš nemški manager in
sponzor, s katerim je delal tudi
Avsenik, septembra pa se bo-
mo tudi v Nemčiji predstavili
na promenadnem koncertu
z novimi posnetki.«
Načrti?
»Ker želimo čim več nasto-
pati, je vedno težje usklajevati
službo, dom in nastope s poto-
vanji, igranji in snemanji. Za-
to resno razmišljamo, da bomo
prihodnje lepo odšli med pro-
fesionalce, to pa pomeni še več
dobrega igranja, kajti drugače
ne bo kruha.«
Vinko Cverle, mož, ki je za-
strupljen z glasbo, še enkrat
obljubi kaseto za slovensko
' bčinstvo, izdal pa nam je tudi
novo telefonsko številko, če ga
kdo želi povabiti na igranje:
»Ker sem sam veliko na poti,
se bo oglasila žena. Tudi ona
zna svetovati. Naša številka je
746-160, Dramlje.«
TONE VRABL
Gasilsko društvo Trnovlje
vas vabi
na družabno prireditev s prevzemom
novega orodnega vozila
v soboto, 4. julija ob 16. uri pri Gasilskem domu
v Trnovljah.
Za prijetno razpoloženje bodo poskrbeli Šaleški fantje.
Citre so družinski instrument
Da so citre družinski instru-
ment, pravi Miha Dovžan,
prav gotovo prvi citrar v Slo-
veniji. Že s šestimi leti se je
srečal s tem zanimivim instru-
mentom, zanj ga je navdušil
oče.
Miha je citram ostal zvest
vse do danes: »Včasih so bile
citre pravi družinski instru-
ment. Ljudje so prišli zvečer
z dela, posedli za mizo in večer
se je nadaljeval ob citrah in
petju. Potem je zanimanje za-
mrlo, v zadnjih letih pa citre
dobivajo nekdanjo veljavo, saj
se jih uči igrati vedno več mla-
dih. Za popularizacijo so po-
skrbeli tudi v Grižah z vsako-
letnim srečanjem citrarjev
Slovenije.«
Zanimivo je, da je v Sloveni-
ji tudi vedno več izdelovalcev
citer, Miha Dovžan pa igra na
citre enega najboljših izdelo-
valcev Vinka Novaka iz Buko-
vice pri Mengšu. Včasih je imel
svoj ansambel, zdaj pa največ
spremlja različne skupine in
posameznike, predvsem Don
Juana in Heleno Blagne.
Z mladimi rad igra zato, ker
vedno odkrijejo kaj novega,
svežega. Zadnji projekt je pri-
pravil   skupaj   z   dramskim
umetnikom Borisom Cavazzo.
»Nastopava kar precej in lju-
dje naju lepo sprejmejo«, je
dejal po nastopu v Celju na
Tomšičevem trgu, ko je sode-
loval v programu Radia Celje.
V soboto pa je končno dočakal
dan, ko je s televizijskega
ekrana lahko presnel film
Cvetje v jeseni, ki je nastal že
leta 1972, Miha Dovžan pa je
na citre občuteno zaigral vižo
Urbana Kodra, ki je že zdav-
naj ponarodela. »Tako imam
to vižo za spomin«, pove še
vedno prvi mož slovenskih ci-
ter, Miha Dovžan.
TONE VRABL
Veliko miadiii liarmonikarjev
že aprila so se začela izbir-
na tekmovanja harmonikar-
jev, ki naj bi nastopili 13. sep-
tembra na letošnji finalni pri-
reditvi za Zlato harmoniko na
Ljubečni.
Predsednik organizacijske-
ga odbora Milan Brecl nam je
povedal, da so imeli doslej
predtekmovanja v Nemčiji,
Italiji, Slovenj Gradcu, Zre-
čah, Besnici pri Kranju, Sev-
nici, Laškem in Sežani, do
konca pa so ostala še predtek-
movanja 12. julija v Matkah in
Novem mestu ter 19. julija
v Murski Soboti. Polfinali bo-
sta v Postojni in Rogaški Slati-
ni, vendar datuma še nista
znana.
Na predtekmovanjih je do-
slej nastopilo preko 200 har-
monikarjev vseh starosti, na
veliko veselje pa prevladujejo
mladi, ki kažejo veliko talenta
in znanja. V enega izmed dveh
polfinal se je tako že uvrstilo
preko 70 harmonikarjev, zara-
di izenačenosti pa je imela
strokovna žirija pod vodstvom
Bertija Završnika kar težko
delo. Vsa dosedanja predtek-
movanja si je ogledalo več kot
sedem tisoč ljubiteljev harmo-
nike, zlasti frajtonarice.
Ob predtekmovanjih pote-
kajo tudi druge aktivnosti za
finalno prireditev. Prav goto-
vo bo velika pridobitev delav-
nica za diatonično harmoniko,
ki bo trajala tri dni in bo v Ce-
lju od danes, 2. julija, do sobo-
te, 4. julija. O delavnici nam je
Milan Brecl povedal nasled-
nje: »Delavnica se bo začela
danes ob 9. uri v glasbeni šoli.
Gre za izobraževalni tečaj, ki
ga bodo med drugim vodili tu-
di takšni mojstri, kot sta Robi
Zupan, Viki Ašič ml. in drugi.
Vsak udeleženec bo pripravil
dve skladbi, ki ju bo pod stro-
kovnim vodstvom obdelal do
konca.«
Med finalno prireditvijo bo
tudi zanimiva razstava frajto-
naric, za katero so že obljubili
sodelovanje vsi, ki jih v Slove-
niji izdelujejo. TONE VRABL
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1. HIGH-CURE (5)
2. NOTHING ELSE MATTER - METALLIGA (6)
3. VIVA las VEGAS - ZZ TOP (5)
4. UNDER THE BRIDGE - RED HOT CHILI PEPPERS (7)
5. JUMP - KRIS KROSS (4)
6. EVERVTHING ABOUT YOU - UGLY KID JOE (1)
7. LET'S GET ROCKED - DEF LEPPARD (5)
8. DEEPLV DIPPY - RIGHT SAID FRED (3)
9. GLOSE ENCOUNTERS - GLOUSEAU (2)
10. VVORKAHOLIC - 2 UNLIMITED (1)
DomaČe zabavne melodije:
1. LE EN DAN-U'REDU (6)
2. DANES UŽIVAJ - FAUST (5)
3. IGRA-DAMJANA (2)
4. IGRA BREZ PRAVIL - NE JOČI PETER (5)
5. POIŠČI ME - VERONIOUE (3)
6. MOŽJE - PRIMARNA (3)
7. POMLADNI REGAE - JOURNAL (4)
8. MOČ ŽIVLJENJA - MOULIN ROUGE (1)
9. NE BOM TI LAGAL - POP DESIGN (1)
10. NE Ml SIKAT - SNOOPY (2)
Narodnozabavne melodije:
1. PRI NAS BO PLES - ALPSKI KVINTET (5)
2. SREČNO MLADA SLOVENIJA - SLAK (4)
3. SMO VESELE DEKLICE - VLADO SREDENŠEK (6)
4. ROŽE MOJ SO CVET - ŠUMAH (7)
5. SINOČI - IVAN PUGELJ (9)
6. NAJLEPŠE JE DOMA - EKART (4)
7. V VINCU JE RESNICA - ZUPAN (3)
8. BITI MUZIKANT-7. RAJ (1)
9. TU BOM VEDNO DOMA - ALFI NIPIČ (2)
10. BRKATI FRANC - ŠTAJERSKI VRELEC (1)
Predlogi za lestvico tujili zabavnih melodij:
JOV - SOUL II SOUL
LAID SO LOW - TEARS FOR FEARS
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
TI SI... - DONKEV HOT
TVOJ SVET - RDEČI BARON
Predlogi za lestvico narodnozabavnih melodij:
VEČNO JE MLADA - PODKRAJSKI FANTJE
ROM POM POM - VIKI AŠIČ
Nagrajenca: Marija Krneta, Škapinova 14, Celje
Mihaela Baluh, Podvin 27, Polzela
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MelOdijS
v Cankarjevi ulici v Celju.
Št. 26-2. julij 1992
22
Šola, za katero moraš biti dovolj zrel
pismo iz
londona
Piše Mojca Belak
Slovenska scenografka in
kostumografka Sanja Jurca
Avci tudi celjskim ljubiteljem
gledališča verjetno ni nezna-
na. Leta 1987 je v Celju sode-
lovala pri postavitvi prestave
Zakon gospoda Mississippija,
ki jo je zrežirala Barbara Hi-
eng, ter leto zatem v Medeji
v režiji Francija Križaja. Sa-
nja že nekaj let živi in dela
predvsem v Londonu, čeprav
še vedno ohranja stike tudi
s slovenskim gledališkim pro-
storom. To pomlad je na pri-
mer oblikovala sceno in kostu-
me za predstavo Nedolžna lju-
bica v Mestnem gledališču
ljubljanskem.
Sanja je v Londonu začela
sodelovati z nekaterimi vid-
nejšimi britanskimi režiserji
in igralci, med drugim z znano
Roval Shakespeare Company,
ki nastopa v Shakespearovem
rojstnem Stratfordu in tudi
v londonskem kulturnem cen-
tru Barbican.
Pred nedavnim je bila v bri-
tanski prestolnici na ogled tu-
di razstava Sanjinega gledali-
škega ustvarjanja v okviru šir-
še predstavitve dela članov
agencije Framework, ki zdru-
žuje zlasti gledališke delavce
in ob tej priložnosti sem jo
prosila za krajši pogovor.
Ali se v Londonu ukvarjaš
samo z gledališčem ali tudi
z arhitekturo?
Ko sem prišla v London, sem
se začela bolj posvečati tudi
arhitekturi. Z možem Selgu-
kom Avcijem sva odprla biro
za arhitekturo, v glavnem pa
se ukvarjava z gledališčem.
razstavami in načrtovanjem
objektov za prosti čas. Poleg
tega poučujeva na šoli Archi-
tectural Association, ki je ena-
kovredna Fakulteti za arhi-
tekturo.
Ali bi lahko povedala kaj
več o tej šoli?
Architectural Association
(AA) je zelo edinstvena šola za
arhitekturo, ker je urejena ze-
lo ohlapno. Nima nikakršnega
urnika ali obveznih predavanj,
delo pa se odvija v posameznih
enotah, ki jih vodita po eden
ali dva arhitekta. Gre bolj za
več posameznih »malih šol ar-
hitekture«. Študentje se že vse
od prvega letnika dalje učijo
arhitekture samo na konkret-
nih projektih. Delo nekoliko
spominja na delavnice, kjer se
učenci učijo od mojstrov.
Ali arhitekta spremljata
študente skozi ves študij?
Ne, zanimivo je prav to, da
vsaka enota ob začetku šolske-
ga leta predstavi svoj program
za naslednje leto in vsak štu-
dent lahko izbira med progra-
mi, ki so na voljo na njegovi
stopnji ter si izbere tisto, kar
ga najbolj zanima. Arhitekta
v posamezni enoti se nato po-
govorita s študenti, ki bi se
radi priključili njuni skupini
in na osnovi tega pogovora
lahko učenca sprejmeta ali pa
tudi zavrneta. .Vsako leto se
zgodi, da je neka enota zelo
priljubljena, zlasti pri arhitek-
tih-učiteljih, ki se na novo
priključijo šoli. Ob koncu leta
priredimo razstavo, kjer štu-
dentje pokažejo svoje celolet-
no delo.
Študentje se vsega torej na-
učijo na nekakšnih inštruk-
cijah...
Ne, ob sistemu posameznih
enot obstaja še skupen pro-
gram, ki obsega tehnični študij
(detajli, statika), študij komu-
nikacij (videa, grafične opre-
me in podobnega) in splošen
študij (teorija arhitekure). Te
tri podporne enote študentom
zagotavljajo vse informacije,
ki jih potrebujejo pri delu. Po-
leg tega je študentom na voljo
program javnih predavanj, ki
je verjetno eden najbolje se-
stavljenih programov na sve-
tu. Vanj so vključeni svetovno
znani arhitekti, teoretiki, li-
kovni teoretiki, razni inženirji,
filozofi, psihologi in tako da-
lje. Ta predavanja niso obvez-
na, AA pa poskrbi, da je izbira
res velika, tako da se je včasih
kar težko odločiti, katero
predvanje bi poslušal.
AA je primer šole, za katero
moraš biti dovolj zrel, ker ni
nikakršne prisile in se moraš
večinoma znajti sam, tako da
novi študentje običajno izgu-
bijo po celo leto ali še več, pre-
den ujamejo ritem.
Ali morajo študentje pred
vpisom opravljati sprejemni
izpit?
Ne glede na to, koliko letni-
kov arhitekture si nekje že
opravil, ali pa če si na primer
oblikovalec nakita in celo že
diplomiran arhitekt, si komi-
sija ogleda tvoje projekte in te
nato uvrsti na tisti nivo, ki se ji
zdi primeren.
Za to šolo je značilen tudi
individualni pristop do dela:
čisto vse korekture opravlja
učitelj vedno samo z enim štu-
dentom, ne s celo skupino.
Študent si rezervira uro, ki jo
ima sam s svojim učiteljem in
je tako med delom deležen
maksimalne pozornosti in po-
moči.
Ali bi lahko podrobneje
predstavila še svojo letošnjo
enoto?
S Selgukom imava tokrat
v skupini dvanajst študentov,
kar nam vsem ustreza. Enote
so lahko različno velike, od se-
dem ali osem študentov do ne-
kako 25, kolikor sva jih imela
lani, toda takrat jih je bilo
precej preveč. Zanimivo je, da
si študenti sami želijo več se-
stankov cele enote, zato sva se
s Selgukom tudi odločila, da se
bomo sestajali enkrat na
teden.
Kako pa poteka ocenje-
vanje?
Med letom ocenjujejo delo
študentov žirije, v katerih so
tudi arhitekti, ki sploh ne de-
lajo na šoli. Ob koncu leta pa
študent predstavi svoje enolet-
no delo nekako petim arhitek-
tom iz šole, med katerimi sta
seveda tudi njegova učitelja,
toda kakršnakoli protekcija
nikakor ni mogoča. Diplomo
na obeh stopnjah pa dokončno
potrdi komisija, ki je v celoti
sestavljena iz zunanjih sode-
lavcev.
Kakšni pa so tvoji načrti za
prihodnost?
K sodelovanju me je spet po-
vabila režiserka Hilary West-
lake iz gledališke skupine Lu-
miere and Son. Nekoliko futu-
ristična igra Abduction (Ugra-
bitev), obravnava temo, ki me
zelo zanima: pet tujcev - lahko
z vesolja, spremeni življenje
štirih osamljenih Zemljanov.
Pri tej predstavi bom morda
sodelovala kot scenografka in
kostumografka na tradiciona-
len način, ali pa bom poskusila
pritegniti k sodelovanju tudi
šolo AA. Tam se že nekaj časa
dogovarjamo o ustanovitvi od-
delka za scenografijo in kostu-
mografijo, saj za to vlada veli-
ko zanimanje. Zaenkrat ni bilo
nobenega konkretnega projek-
ta, kjer bi v delo lahko vključi-
la tudi svoje študente, zato je
izvedba tega načrta ostajala
samo na papirju, zdaj pa se
ponuja priložnost, da načrto-
vano tudi izpeljemo. Študentje
bi pri projektu do neke mere
sodelovali kot sooblikovalci,
nato pa bi sceno v celoti izde-
lali v šolski delavnici. Toda
zaenkrat se o tem šele dogo-
varjamo ...
Piše: Jure Krašovec Foto: Drago Medved
DUNAJSKE
RAZGLEDNICE
^esto iz šlcatiice
Kar zadeva čistočo in red, je
znano, da Avstrija v tem pre-
kaša svojo severno sestro
— Nemčijo. Najbrž tudi zato,
ker ima neprimerno manjši
odstotek »Gastarbeiterjev«.
Pred leti so ob vhodnih cestah
na Dunaj stali velikanski na-
pisi, ki so prišleka prijazno
nagovorili z: Dunaj se veseli,
da si tukaj!
Precej manj prijazno je bUo
videti napise pri nekaterih po-
stajališčih bliže državni meji.
Avstrija želi biti čista! so opo-
zarjali najprej po nemško, po-
tem pa v uradnem jeziku Jugo-
slavije - se ve zakaj. Dober glas
gre v deveto vas - slab še dlje.
Kdaj Dunaj čistijo? Škratov,
ki bi jim, kot Pepelki, pomaga-
li, tudi tam nimajo. Zjutraj, ko
gredo Dunajčani na delo, je
vse čisto. Kakšni bi bili pro-
metni zamaški v mestu če bi
pometali, spravljali smeti,
prali ulice in pločnike sredi
belega dne kot pri nas? In red
imajo. Vsaj omogočijo ga, ker
so povsod po dvoriščih in ulič-
nih kotih zbiralniki ločeno za
vse vrste odpadkov: za hišne
smeti, papir, barvno in belo
steklo, za kovinske in za tek-
stilne odpadke ter posebej za
izrabljene baterije. Vse to od-
važajo in vračajo industriji
v predelavo. Nihče za te od-
padke ne dobi plačila, vsi sku-
paj pa so bogatejši.
Prostori, v kakršne je hodil
tudi cesar peš, so povsod. Ima-
jo jih na postajah javnega pro-
meta, na večjih trgih, v parkih
in ob rekreacijskih stezah ter
napravah. Seveda se vam lah-
ko zgodi nesreča če nimate
v žepu drobiža. Toda WC so
čisti kot apoteke in dišijo kot
frizerski saloni.
Našim »tržnim« razmeram
so prilagojeni v Šentilju, Lip-
nici in Pliberku, a še tu vlada
glede reklamiranja blaga do-
ločen red in videz. Vsaj napi-
sano je pravilno v skladnih
sortah in velikostih črk, spo-
dobno pritrjeno in ne visi vse
kot cunje pri ciganih. Če na
Dunaju veter ali dež naredita
iz takih tabloidov tibetanske
molitvene zastavice, se bo
oglasil stražnik. Velike tvrdke
za reklamiranje izdelkov, a tu-
di stranke ob volitvah, lepijo
plakate  na  velike  obcestne
plošče, za katerimi navadno
skrivajo manj mikavne vidike.
Za te paravane je velikost pla-
katov predpisana. Kakšen pri-
tisk! Pri nas je v tem pogledu
super demokracija, beri anar-
hija.
Dimaj je mesto zelenja,
mnogih parkov, drevoredov in
cvetUčnih gred. In živali. Par-
ke oživljajo s svojim petjem
kosi, ki so pravi pernati ljub-
ljenci. Manj zaželeni so golobi,
a so našli način zaščite spome-
nikov pred njihovimi iztrebki.
Pokrijejo jih s komaj vidno
rm-ežo.
Še ena posebnost. Vsako je-
sen priletijo in do pomladi
zavzamejo Dunaj »Rusi«. To je
vrsta manjših vran, ki si tu čez
zimo poiščejo azil pred mra-
zom in lakoto. Baje res prileti-
jo iz Rusije.
Kaj pa je s štirinožnimi hiš-
nimi ljubljenčki? Meščani so
znani ljubitelji živali. Zanje so
v parkih pripravili posebne
oddelke, kamor jih lastniki pe-
ljejo na sprehod. Če pa se le
zgodi nesreča izven dovoljene-
ga prostora, mora lastnik psa
poskrbeti za iztrebke, zato ima
navadno vsak s seboj posebno
torbico z lopatko, metlico in
vrečko. Kar počisti najbrž ne
nese domov. Vrečko odvrže
- pozorredmorabiti - vkontej-
ner za hišne smeti. Mesto ima
društva prijateljev živali, več
zavetišč za pobegle in potepu-
ške pse in mačke, za katere
potem iščejo prave lastnike,
ali jim priskrbijo nove v po-
sebnih televizijskih oddajah.
Gostinskih lokalov, kamor
kuža v spremstvu lastnika ne
bi smel, je na Dima ju zelo ma-
lo. Kdor ima žival poskrbi, da
je šolana. In če je takšna, zakaj
ne bi smela v restavracijo? Bi-
stroumni natakar bo najprej
prinesel štirinožcu skledico
vode, kar mu vrže večjo napit-
nino kot dobra postrežba last-
niku gosta pod mizo.
Mestni strokovnjaki za pro-
met morajo delati čudeže. Kot
v vseh mestih, tudi na Dimaju
neprestano kaj gradijo. No, ob
takšnih vzrokih se promet tudi
kje zatika. Na splošno pa so
glavne prometne žile dvosmer-
ne z več pasovi. V notranjih
kvadratih pa je enosmeren na
preskok; ena ulica v levo, dru-
ga v desno. Prvi okraj obkroža
prstan — Ring, okraje okoli sta-
rega jedra pa pas - Gurtl. Ob
Ringu so skoraj vse ogleda in
obiska vredne znamenitosti.
Napačno parkiranje je drago.
Nikarte tvegati in podreti ali
poškodovati drevo, je že bolje,
če si izberete steber za cestno
svetilko. Za drevje so hudo na-
tančni. Baje mora vsak, ki iz
kakšne nuje drevo podre, na
svoje stroške posaditi dve novi
drevesi in to tam, kjer mu
odredi oblast.
Včasih slišim naše turistične
delavce zavidno govoriti o de-
vizni žetvi avstrijskega turiz-
ma. Največ tega uspeha je
v zadevah, ki nič, ah malo sta-
nejo. Red, čistoča, točnost,
marljivost in reklo: gost je j
cesar! *
V tem delu parka je za pse dovoljeno, razlaga ta znak... Kjer pa
je podoba psa prečrtana, pomeni da kuža tja ne sme. Pri nas
prvega znaka sploh ne poznamo.
Red mora biti. Policaji na Dunaju so za voznike prav tako tečni kot pri nas. Na Primorskem bi jim
rekli tako, kot piše na pročeliu hiše.
Št. 26 - 2. julij 1992
24
PEKARNA GERŠAK
obvešča
svoje cenjene kupce,
da ne bodo poslovali od 29. junija
do petka, 31. julija,
zaradi preureditve pekarne.
Prosijo za razumevanje.
Od 1. avgusta pa boste spet lahko kupovali znani Ger-
šakov kruh.
zdravilne rastline
Mastna koža in
mozolji
Stara sem 16 let in zadnje čase imam
zelo mastno kožo in mozolje. Rada bi se
rešila te nadloge in prosim za nasvet.
Barbara
Lojavost ali seboreja in mo-
zoljavost se običajno pojavijo
z začetkom pubertete, obdob-
ja, ko otrok prične dozorevati
v odraslega človeka. Različne
spremembe, ki se tedaj pojavi-
jo vplivajo tudi na kožo, ki je
naš največji organ. Največkrat
tudi zelo zanemarjen, pri
odraščanju igrajo pomembno
vlogo razni hormoni, poveča se
rast sekundarnih spolnih zna-
kov, pride do sprememb
v presnovi in vse to se odraža
tudi na koži. Sprva se poveča
delovanje žlez lojnic, kar se vi-
di v večjem izločanju loja.
V puberteti se nabirajo večje
količine loja predvsem po
obrazu, zlasti okoli nosu, po
čelu in po bradi. Ti deli obraza
so zaradi tega tako mastni, da
se svetijo. V hujših primerih se
izvodila lojnic razširijo in del-
no zamašijo z zajedalci.
Pri mladostnikih, ki imajo te
težave, se pozneje začne po-
javljati tudi ekcem, zlasti
v kožnih gubah. Če se ne zdra-
vi, postane z lojavostjo pove-
zan ekcem kronično vnetje ko-
že. Zanj je značilno, da se zag-
noje lojnice, nastanejo kožni
mehurčki ali ogrci in sivo bele
luskine. Koža je nekoliko por-
dela in to kronično vnetje kože
spremlja nenavadno velika
količina maščobe v zgornjih
plasteh kože. Vnetje se na ža-
lost zelo rado razširi od zgoraj
navzdol in postopoma napade
ves obraz. Zelo rado pride do
vnetja lojnic, kar se rado spre-
vrže v gnojenje. To pa je mozo-
Ijavost ali acne vulgaris. Ker
se sedaj že oblikujejo znojnice,
pride zaradi potenja tudi do
glivičnega obolenja kože.
Vse te spremembe, ki nasta-
nejo s puberteto mladega člo-
veka zelo onesrečijo. Akne se
običajno začno s črnimi pika-
mi - ogrci, iz katerih prileze
belkasta nitka, če jih stisnemo.
Ogrci se radi ognoiijo in posta-
nejo rumenkasti. Ce se predre-
jo, priteče iz njih kapljica gno-
ja. Za njim ostane rjava krasta
ter bolj ali manj vidna brazgo-
tina. Pri nastanku aken pride
do hitrega razmnoževanja sta-
filokokov v lojnicah.
Ko se pojavijo akne, jih zelo
težko odpravimo. Ker danes
živimo v urbanem okolju, ki je
vedno bolj zastrupljeno, se to
kaže tudi na koži. Zato mora-
mo poskusiti z razstrupitvijo
našega telesa. Uživati moramo
hipotoksično dieto, tako, da
odstranimo živalske maščobe
in hitro prebavljive ogljikove
hidrate iz prehrane. Ce pa
akne povzročajo hormonske
motnje, se moramo posvetova-
ti z zdravnikom.
Pri zdravljenju moramo
vzdrževati osebno higieno.
Umivati se moramo s kislim
tekočim milom, ki ga dobimo
v lekarni, ker najbolje odstra-
ni nečistočo, poleg tega pa
ohranja kisel varovalni plašč
kože. Poleg tega moramo piti
dovolj čaja, ki si ga pripravi-
mo iz cvetov in listov rmana,
listov koprive, listov in kore-
nin regrata, preslice in divje
mačehe. Poparek cvetnih li-
stov zdravilnega ognjiča upo-
rabljamo za obkladke, lahko
pa ga tudi pijemo. Za obklad-
ke pa si pripravimo mešanico
iz rožmarina, slezovih kore-
nin, timijana, žajblja, melise
in lipovega cvetja. Četrt kilo-
grama te mešanice poparimo
z dvema litroma vrele vode,
pokrijemo in pustimo, da se
popolnoma ohladi. Nato na-
polnimo kad z vročo vodo in
čaj precedimo v kopel ter se
v tem kopamo 20 minut. Zra-
ven lahko dodamo še epsomit-
sko sol, ki jo dobimo v lekarni.
To je hidroterapija, ko pride
do simbioze kože in vode. Do-
ločene sestavine zdravilnih
rastlin, kot so eterična olja,
flavonoidi, sluzi, glikozidi itd.,
se absorbirajo skozi kožo ter
vplivajo na razstrupitev tele-
sa. Epsomitska sol pa deluje
obratno, pospešuje znojenje in
s tem izločanje strupenih sno-
vi. Zelo zanimiva je tudi savna
obraza. Ta je v veliko pomoč
pri aknah, ker pospešuje odpi-
ranje lojnih žlez in por. Vroča
sopara odpre pore na koži in
z znojenjem se sprosti nmožica
nečistoč in strupenih snovi. Za
to potrebujemo večji lonec
z vrelo vodo in brisačo. V po-
sodo z vrelo vodo kanemo ne-
kaj kapljic rožmarinovega ete-
ričnega olja. Glavo si prekrije-
mo z brisačo, da prestrežemo
paro in se nagnemo nad lonec
z vrelo vodo. Ce se voda ohla-
di, dodajamo vrelo vodo. To
delamo 10 minut, nakar si
obraz dobro umijemo s kislim
milom. To ponovimo vsak dru-
gi dan. Namesto kislega mila
lahko uporabimo tudi otroško
milo in ko speremo milnico
z obraza, le tega namažemo
z razredčenim jabolčnim
kisom.
Odgovarja
Boris Jagodic
zeleni kotiček
Recikliranje papirja
Piše*
mag.' SILVA KOKLIČ
Ko zbiramo star papir za re-
cikliranje ločimo:
Časopisni papir (sem ne so-
dijo nakupovalne vrečke, tele-
fonski imeniki, katalogi, in re-
vije na gladkem sijajnem pa-
pirju.)
Ostali papir (sem sodijo re-
vije, katalogi, telefonski ime-
niki, kartonska embalaža, pi-
sma, pisarniški spisi, računal-
niški zapisi, ovojnice, papirne
vreče ipd.)
V nobeno vrsto starega pa-
pirja za recikliranje pa ne so-
dijo povoščeni papirji, emba-
laža globoko zamrznjene hra-
ne, tetrapak, plastični ostanki
npr. okenčki na ovojnicah in
papir, ki vsebuje ostanke
hrane.
Papirna industrija nujno
potrebuje star papir. Tako si
mnoge države prizadevajo, da
bi ga zbrale čim več. V Švici
zberejo kar 72 kg starega pa-
pirja na prebivalca.
Reciklirani papir spoznamo
po videzu, ker ni snežno bel in
po površini, ki ni popolnoma
gladka. Karton, lepenka, časo-
pisni papir, higienski papir in
okolju prijazen papir-pri nas
ga izdeluje papirnica Videm iz
Krškega - so 100% izdelki iz
starega papirja.
Pri vsaki predelavi starega
papirja   postanejo  celulozna
vlakna krajša, kar se pri reci-
kliranem papirju pozna po
zmanjšani pretržni trdnosti.
Za kvalitetnejše papirje je nu-
jen dodatek svežih vlaknastih
materialov (celuloze, leso-
vine).
Za 1 tono papirja iz nove celu-
loze je potrebno kar 3 krat več
energije kot za enako količino
recikliranega papirja.
Kadar uporabljamo izdelke
iz recikliranega papirja, zbira-
mo star papir, ki predstavlja
dragoceno sekundarno surovi-
no, ne puščamo nepopisanih
strani v zvezkih ali beležnicah,
pri zapiskih popišemo obe
strani lista, se aktivno vklju-
čujemo v varovanje naravnega
okolja.
Z zbiranjem starega papirja
dosežemo:
- manjšo količino odpadkov
in razbremenitev odlagališč
- zmanjšanje uvoza starega
papirja
- boljše izkoriščanje gozdov
- zmanjšanje porabe energije
- manjše onesnaževanje zraka
in vode.
Šolski zvezki in knjige na
recikliranem papirju bi v Slo-
veniji prihranili 25 tisoč dre-
ves, za 700 gospodinjstev elek-
trične energije, 40 tisoč m^ vo-
de in veliko prostora na odla-
gališčih (po reviji Gospodarje-
nje z odpadki, februar 1992).
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Konec junija je - ne zaradi
dopusta, ampak zaradi seli-
tve naše modne svetovalke
Vlaste Cah-Žerovnik iz Por-
toroža v Ljubljano - odpadel
Modni klepet v opoldanski
mavrici Radia Celje. V ured-
ništvu pa smo med kopico
pravilnih odgovorov na na-
gradna vprašanja vseeno iz-
žrebali junijsko nagrajenko.
Ročno pleten, unikaten pu-
lover ali bluzo bo prejela Ivi-
ca Bitenc, Spodnje Pobrežje
6. Rečica ob Savinji.
Nagrajenki seveda iskreno
čestitamo, v tajništvo našega
uredništva pa jo vabimo
v drugi polovici julija, ko bo
njena nagrada nared. Pulo-
ver oziroma jopico bo na-
mreč Vlasta Cah-Žerovnik
spletla v barvah, ki so naši
nagrajenki najbolj všeč.
V tej in nekaj naslednjih
številkah Novega tednika se
bodo zvrstili zapisi o modi za
vroče poletne dni. Seveda pa
bomo veseli tudi vaših vpra-
šanj in predlogov, kako po-
letne mesece na modnem po-
dročju še bolj popestriti. Le-
po pozdravljeni!
Uredništvo
Poletje
brez
rokavov
Kljub temu, da zgodovina
mode beleži nešteto muha-
stih, nemogočih in celo kru-
tih diktatov, pa se ji uboglji-
vi ženski svet že od nekdaj
vdano predaja - kar spomni-
mo se na kot osa preščipnjen
pas, ragbysko mogočna ra-
mena, prsi kot baročna ba-
lončka ...
Najbolj sveža modna mu-
ha tokrat sploh ni nemogoča
in kruta, temveč nadvse pri-
jazna - letošnjim poletnim
oblačilom je namreč »poza-
bila« prišiti rokave!
Nikakršna senzacionalna
velevest ni to - vsaj za tiste,
ki vam modni spontiin seže
nekaj desetletij nazaj. In, če-
prav so tile modeli videti ne-
kam zaprašeni in »dej a vu«,
je seveda čisto druga pesem,
ko ugotovimo, da opazujemo
najnovejše stvaritve slavnih
kreatorskih mojstrov.
Če želite biti to poletje su-
per modne, če so vam všeč
gola ramena in če na vaših
nadlahteh ne domujejo ne-
povabljene maščobne blazi-
nice, si kar nadenite obleko
ali bluzo brez rokavov! A, da
je nimate? No, prav gotovo
pa imate doma kakšno staro
bluzo z demodiranimi roka-
vi, škarje pa tudi...
VLASTA
Nagradno vprašanje tedna:
KATERI ROKAVNI IZREZ IMENUJEMO
RAGLAN (skica A, B ali C)?
RECEPT TEDNA
PIlav
Potrebujemo: 180 g dolgozmatega riža, 50 g masla,
eno drobno sesekljano čebulo, nekoliko žafrana, ki
smo ga za pol ure namočili v vroči vodi, 500 ml kostne
ali druge juhe, sol in poper ter 30 g parmezana.
Segrejemo kožico, dodamo 3/4 masla ter čebulo in
pražimo 5 minut, nato dodanmo riž in pražimo še 2-3
minute. Dobro začinimo, prilijemo vodo z žafranom in
približno 3/4 juhe. Zavremo, kožico pokrijemo in jo za
15 minut postavimo v pečico, ki smo jo segreli na 170
stopinj. Nato dodamo malo jtihe, če je potrebno in
dušimo še 5 minut, da riž popije vso tekočino in se
zmehča. Površino riža poškropimo z raztopljenim ma-
slom in potresemo s sirom. Kožico pokrijemo s pokro-
vom in jo postavimo na toplo. Preden ga ponudimo, riž
na rahlo premešamo z vilicami. Filav lahko pripravi-
mo brez dodatkov, razen čebule, ali pa mu dodajamo
različne sestavine. Pilav brez dodatkov je primeren kot
priloga k mesu ali perutnini namesto tarompirja. Lah-
ko pa ga pomešamo z različnimi mesnimi ostanki - pe-
rutnine, šunke ali ribe.
NOVO. NOVO. NOVO. NOVO. NOVO, NOVO
OVK, d.o.o., Podjetje za trgovino
Nova trgovina na veliko in malo vam po ugodnih cenah
nudi:
- instalacijski material za ogrevanje
- instalacijski material za vodovod
- instalacijski material za klimatizacijo
Nudimo vam tudi strokovno svetovanje, organiziramo projekti-
ranje in montažo opreme.
Trgovina OPOKA, Prožinska vas 15,
63220 Štore, tel/fax (063) 771-077.
_Odprto od8,-12. in 13.-16. ure, sotiotado 12.w9,
Št. 26 - 2. julij 1992
25
V korak s časom
v Autoplus trgovini so pri-
pravili podrobno promocijo
novih dejavnosti, s katerimi se
nameravajo v prihodnje uk-
varjati. Z njimi so seznanili
podjetnike celjske regije, skle-
njenih pa je bilo tudi že nekaj
poslovnih dogovorov.
Trgovina je kot obrtna de-
javnost pričela delovati pred
štirimi leti (prodajalna rezerv-
nih delov) in v tem času prera-
sla v podjetje Autoplus Com-
merce d.o.o. s široko zasnova-
no prodajno in oskrbovalno
mrežo. Pokrivajo celoten pro-
gram Crvene Zastave (izpad
jugoslovanskega trga nado-
meščajo z direktnim uvozom iz
Italije, s čimer skrajšajo verigo
dobaviteljev) ter programa
Renault in Golf, hkrati pa so
ekskluzivni zastopnik Sin terja
za Slovenijo.
V podjetju veliko vlagajo
v širitev in razvoj, predvsem
z odpiranjem maloprodaj po
celi Sloveniji, lahko pa se poh-
valijo s prvo računalniško
podprtno trgovino modernega
izgleda v Celju.
Za zahtevnejše kupce je po-
skrbljeno s posebno ponudbo
(sončne strehe, prevleke za av-
tosedeže po naročilu ipd.), ki
dopolnjuje dosedanjo (avto-
kozmetika, avtoplašči vseh
profilov, motoma olja Castrol,
Valvoline, Delta idr.), v pri-
hodnjih mesecih pa jo bodo
skušali kot veleprodajalna še
kvalitetno dopolnjevati.
PRIMOŽ ŠKERL
BORZA CEN
RABUENIHAVTOMO&LLOV
Tokratni sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec
v Celju je oblikovala velika in pestra ponudba, kar daje vedeti, da je
sezona že blizu viška. Glavnina kupcev na celjskem sejmu še vedno
prihaja iz bivših jugoslovanskih republik, le-ti pa tudi ustvarijo največ
prometa. Prodajalo se je preko 600 avtomobilov, v presenetljivo
velikem številu pa so se pojavila tudi motorna kolesa, katerih cene so
se gibale med 100 in 9 tisoč nemškimi markami - podatek velja tako
za motocikle razreda do 51 ccm kot za težke motorje.
Cene v tabeli so postavljene
v nemških markah in so le ok-
virne.
V celoti gledano so cene glede
na pretekli teden ostale na isti
ravni, v prihodnje pa lahko priča-
kujemo še manjši padec cen. Kot
zanimivost naj dodamo še naj-
dražji in morda najlepši avtomo-
bil, ki se je na zadnjem sejmu
pojavil. To je bila Honda Prelude
letnik 1992, na prodaj pa je bila
za 52 tisoč DEM.
PRIMOŽ ŠKERL
MATJAŽ MARKETING
POLZELA, tel.: 721-052
Posredovanje pri proda-
ji rabljenih avtomobilov
Rabljeni avtomobili:
CITROEN DAK 1.84 1.200 DEM
JEEP WILLIS 70 4.500 DEM
ALFA ROMEO
SPRINT 87 9.800 DEM
OPEL GORSA
SWING 89 13.000 DEM
TAM 2000 67 2.500 DEM
TRAKTOR SAME
DELFIN035 NOV 22.000 DEM
ZASTOPSTVO: tovarniška
daihatsu cena
CHARADETS        10.000 DEM
CHARADECS       12.650 DEM
APPLAUSE 1,6       15.200 DEM
subaru - NA LEASING
JUSTVJIO 11.600 DEM
JUSTYJ12 13.800 DEM
TO JE LE DEL PONUDBE!
Št. 26 - 2. julij 1992
št. 26-2. julij 1992
27
št. 26-2. julij 1992

28
št. 26-2. julij 1992
29
prireditve
V Likovnem salonu v Celju bo do sobote, 11. julija
razstavljal Skulpture iz Pergamona akademski slikar
Jakov Brdar.
V Osrednji knjižnici v Celju je na ogled razstava starih
razglednic z naslovom Pozdrav iz..., na kateri so zdravi-
lišča Dobrna, Rogaška Slatina, Laško, Rimske Toplice in
Topolšica in sicer v obdobju od 90. leta prejšnjega stoletja
pa vse do 2. svetovne vojne.
V razstavišču Laški dvorec v Laškem je odprta razstava
ob 130-letnici godbe na pihala iz Laškega.
V Vili Herberstein v Velenju bo v okviru poletnih kul-
turnih prireditev, danes, v četrtek, 2. julija ob 19.30 Silvo
Teršek predstavil znanega slovenskega igralca Borisa Ca-
vazzo.
V prostorih Plesnega foruma v Celju bo v soboto, 4.
julija, ob 10.30 lutkovna predstava Zgodbica zaspanka,
v izvedbi Lutkovnega gledališča Papilu iz Ankarana.
V okviru prireditev Rogaško glasbeno poletje, bo danes,
v četrtek, 2. julija, ob 20.30 v Kristalni dvorani koncert
Ženskega pevskega zbora Rotovž iz Maribora, v soboto, 4.
julija, ob 20.30 koncert Dubravke Tomšič-Srebotnjak;
v sredo, 7. julija ob 20.30 pa bo v Anini kapeli koncert
kitarista Giovannija Grana iz Italije.
veterinarska
dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinarjev na
veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambulanta za male
živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do
10. ure, vsak dan popoldan od 16. do 17. ure, sicer pa je dežurna
služba za nujne primere organizirana v popoldanskem času in noč-
nem času. Tel: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska postaja
v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure organizi-
rana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od
15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško,
telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva
pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivovarne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na veteri-
narski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas veterinar-
jev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je
organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure, nepreki-
njeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure zjutraj nasled-
njega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna in ob
praznikih. Telefon na vetrinarski postaji: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veterinar-
ski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen ob
nedeljah, od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do
9. ure. Do nedelje 5. julija bo dežural dipl. vet. Marjan Lešnik, tel.:
831-219, od ponedeljka, 6. julija dalje pa dipl. vet. Ciril Kralj, tel.:
841-410.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Na šentjur-
ski veterinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15.
ure vsak dan, od 15. ure popoldan do 7. ure zjutraj naslednjega dne
pa je organizirano dežurstvo. Danes, v četrtek, 2. julija bo še dežural
dipl. vet. Gregor Bezenšek, tel.: 741-264, od jutri, petka, 3. julija
dalje pa mag. Janez Hrovat, dipl. vet., tel.: 741-041.
Št. 26-2. julij 1992
3d
št. 26 - 2. julij 1992
31

št. 26 - 2. julij 1992
32
Le koga so imeli v mislih udeleženci protestnega shoda mle-
karjev?
Savinjska dolina ima novo plačilno sredstvo. Le kaj bi s tolarji,
če jim ponujajo sir?
So bila žalskega župana Milana Dobnika tako polna
usta (kot ob sendviču) tudi pri napovedovanju rezul-
tatov teniškega turnirja ob Žalski noči?
Matek se matra
Laški izvršnik Roman Matek ima te
dni iiude skrbi. Pa ne samo zaradi »va-
ljenja« novih podjetniških projektov,
ampak tudi zato, ker si na vse kriplje
prizadeva odkriti nepridiprava, k: je
v naši rubriki obelodanil njegovo po-
djetniško žilico. Gospod magister, kaj\
ni škoda vaše dragocene energije zai
takšno brezplodno brcanje v temo.. .n
Sklerozni minister 1
Obrambni minister Janez Janša )ej
v razvpiti knjigi Premiki pohvalim
šentjurske teritorialce, češ da maja]
1990 niso predali orožja jugoarmadi.\
Mi pa se spomnimo, da je bilo malce
drugače: Sentjurčani so bili med naj-
bolj »pridnimi« pri samorazorožitvi.
Njihovim občinskim delegatom, ki so
ravno takrat zasedali, so armadni vo-
jaki pred nosom odvažali puške...      ,
yoii in mieko
Savinjski kmetje, ki so v ponedeljek
blokirali cesto v Petrovčah in Arji va-
si, niso uspeli dočakati nobenega od
republiških mož. Pa saj tudi občinskih
niso... Le-ti jim celo dovoljenja za
zaporo niso izdali. »Volom pri jaslih se
očitno še vedno cedita med in mleko«,
je zadevo komentiral eden od jeznih
rejcev, ki že tri mesece ni dobil plača-
nega mleka.
V celjskih, s politiko bolj
ali manj obremenjenih
krogih, se šušlja, da To-
maž M. Jeglič išče dobre-
ga logopeda. Po izboljša-
nem načinu govora, še
bolj pa po intenzivnem
»šnel-kursu« retorike, bo
Jegla povsem pripravljen
na oblikovanje desnosre-
dinske frakcije Celjskih
demokratov v siceršnji
Demokratski stranki
centra...
Celjski socialdemokra-
ti imajo v svojem vsebin-
skem pristopu k reševa-
nju razmer v občini v ro-
kavu skritega asa. Pa ne
le enega, kar tri za vsak
slučaj... ŠušIJanja, da jih
bodo na mizo položili šele
jeseni in se v Celju tako
pokazali kot veliki rešite-
lji, postajajo vse bolj
glasna...
[naj muzikanti povedo
Koza, za muzikanta le dobra
»Muzikant mora biti
klovn, biti mora trezen in
malo nor. Če pa si pijan, si
pa »gotov«, pravi Franc
Hostnik iz Vinskega vrha, ki
skoraj vsako soboto preživi
na kakšni gostiji.
»Običajno imam ob sebi
več kolegov muzikantov,
ampak sedaj, ko so hudi časi,
največkrat igram kar sam.
Ljudje »jamrajo«, če raču-
nam 100 mark, vendar, če je
»fajn« dajo sigurno še enkrat
več. Najlepše bi bilo, da bi
bil muzikant ledik. No, moja
je kar vesela, da grem malo
od doma, da se malo izpopol-
nim, ha, ha... Večkrat se
zgodi, da nevesta, ko muzi-
kanta gleda, na možeka kar
pozabi. Se je tudi že zgodilo,
da sta se ženin in nevesta na
poročno noč tako sprla, da
nista nič govorila. Ampak
plesala sta pa. V Strmcu so
se tako napili, da sem bil
v resnih težavah, kdo bo dal
za muziko. Najbolj nori
gostje oziroma gostitelji so
pa preko Sotle. Al te ubijejo,
al pa moraš igrati dva, tri
dni skupaj dokler od utruje-
nosti ne popadamo vsi
skupaj.
Vse sorte moramo požreti.
Takrat na primer, ko ženina
pripeljemo k nevesti, pušča-
jo skozi vrata v zameno za
nevesto vse sorte živali. Celo
kozo, s katero ženin seveda
ni zadovoljen. Pravijo pa, da
je za muzikanta dobra.
Opolnoči običajno prečitam
Telege, kjer opozorim na ve-
like življenjske nevarnosti:
ogenj, dim, streho, ki se po-
dira in na hudobne žene. Tu-
di recept za besedilo na spo-
meniku izdam in sicer naj bi
pisalo: tukaj počiva moja že-
na, a jaz živim doma v miru
božjem. Pa še kelih (kahlo)
ljubezni morata mladoporo-
čenca izpiti ob tej hudi pre-
izkušnji, ko še muzikant na-
redi poslednjo vezavo za
uspešen zakon.«
EDI MASNEC
Ena iz Franclovega rokava
Prijatelja sta šla v gozd bukev podirat, s sabo pa sta vzela
nekaj vina. Ena od bukev je nesrečno pokopala enega od
obeh rahlo omamljenih in nepazljivih prijateljev. Žene so se
čez čas srečale in se pogovarjale:
»Ti, Lojza, kolk si pa kaj za Tonča dobila?«
»100 milijard!«
»100 milijard? Moj butec je pa odskočil...«
NOVA SERIJA RAČUNALNIKOV ACER - dostopna tudi vam
V prodaji je nova serija računalnikov Acer, ki zaradi tehnoloških novostih, ki jih vsebuje,
zbuja povsod obilo zanimanja in pozornosti. Priporočamo vam :
AcerPower 386SX ChipUp - razširljiv na 486DX
AcerPower 486SX ChipUp - razširljiv na 486/66
Ter poslastica
AcerMate 386SX , trenutni hit prodaje !!!
Generalni distributer za Slovenijo:
TREND Računalniški inženiring, d.o.o.
Efer)kova 61. Velenje Tel. 063- 851610. Fax. 063- 856794
stran(ka) saljivcev
Predlog za nove prometne
znake
če se dva ljubita na cesti, se postavi opo-
zorilni znak: STOJ, delo na cesti! Ko odide-
ta, se postavi znak: spolzka cesta.
TATJANA PAVŠER, Žiče
Neroilno vprašanje
»Oče, ali se osli tudi poročijo?« zanima
Janezka.
»Da. Predvsem osli.«
JOŽE KRIŽNIK, Vransko
Pri zilravniku
Starejša gospa je šla k zdravniku, ker jo je
nekaj grizlo po želodcu. Le ta ji postavi
vprašanje:
»Mamca, kako pa kaj vetrovi?« »O, ja,
vetrovi so pa hudi. Pri sosedu so že kozolec
podrli.«
REZKA KOŠIR, Laško
Vprašanje zilravniku
»Prosim vas, gospod doktor, da ničesar ne
skrivate. Želim vedeti, če bo moj mož po
tem kompliciranem zlomu roke lahko še na-
prej pomival posodo, ali ne?«
FRANC CESTNIK, Celje
Lovska
»Zakaj si streljal na lovskega kolega?«
»Zdelo se mi je, da je srnjak.«
»In kdaj si opazil pomoto?"
''Ko je srnjak ustrelil nazaj.«
MIRAN KOZOLE, Mozirje