Št. 90._____________ Ighaja trikrat na teden, in jiieer v torek, Četrtek ¦ in soboto ob 4. uri pojmldnc ter stane jjo poŠti proju-nianii »H v- 0oi'iui "a dom pošiljanji: vse loto..........15 K %. « • • '•......10 „ .'/»¦ ii ¦' "......, • " „ PiKinniijCin'. številko .stanejo 10 vin. •„SOČA" hn^iMisUidiiiej-iaiviVift prilogi Ob.jipycn\,-. etu„Haiipot po GpnSltem^in^diSCanskein" in dvakrat f |,.in .Vozni red železni6, p,arnikov in poštnih'zvez". S-irounino^šitmjflH^^n^rjivniStvo .v fiosposki ulici ;t(,Vi 7 T. nadstV.^vt.^OoV^M^Tisliliriii'1 A. (iahrscok. Ua naroČila brez. doposlane naroS-ine se ne oziramo. Oglasi in. poalani*'fr4'fio..*ačunijo pu. IVtit-v.vstah če lL-b-.n» -fmt--0">r,^-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka viV'a, Vockiat po pogodbi. Vuojo črke po prostoru. — [{fklainc in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za oMiku in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. — '¦",".'""'"' ' ' )i> Odgovorni urednik in izdajatelj I v ari V Gorici, v-torek dne 10. avgusta 1909, Tečaj XXXIX. »Vse za rta vod, svobodo in napredek!« Dr. I(. Lavrič. ¦rednistvo se nahaja v Oosposl ulioi §t. 7 v.Gorioi v I. nadstr. Z urednikom jo mojfcče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne tor od Y. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i s t; v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v L nadstr. na lovo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačali loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. , Naročnina, rekla-nacije in druge refii, katere ne spadajo v delokrog uredništva,' naj so pošljejo le upravniStvu. -.,..¦' »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Sooe" vsak' petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali' gld. - i<50. ,jSoča" in »Primorec se prodajata v Goriei v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrič, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren "2; Mat. Bolinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, Jellersitz, Nunska ul. 3. I. llovaski. na Gorišceku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. L; Tereza : Letom, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Sehwarz, Šolska nI!; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu vtobakarni Lavren&S na trgu della Caserma. Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Pabčič) tiska in zal. Občine, zasebniki T I Ba flelo za naše jeizitovne in pite ira?ic&]; j 10 a n d. j u v. VI a*l i Ul i (Konec.) Znano je,.da vojaška- oblast uradujc .j izključno v blaženi nemščini. A tudi za razne avditorje, -intendante in majorje je, bil žilavi Šeštir pretrda, kost: .Vojaška.ob-i;ist je-bila prisiljena uradovati z zavedno občino v slovenskem jeziku,, poslužuje se pri tem izključno slovenskih in ne dvojezičnih tiskovin, — sicer je dobila dopise vrnjene in pritožbo na vrat, in to z železno doslednjosto. To se sliši m čita kakor pravljica iz 1001 noči* a je resnica iz let 1904 do danes... . . ... . ... Štajerski deželni odbor je sicer, deželna korporacija,- a je po zaslugi nemških šovenov in slovenskih klerikalnih deželnih odbornikov (Citaj kimavcev), hudo, neiiiškonacijonalen. -. Neko. uiogo občine, Kokarje je ta odbor rešil v nemškem jeziku in je dobil zahtevo po slov. rešitvi, češ, uradni jezik .deželnega., pdbpra/je.' nemški in isti ne more izdati nikake slovenske, rešitve. Prosto pa je občini,, preskrbeti si na svoje stroške prevod (!). .Dan.pozneje je Kokarska občina, tožila .štajerski deželni odbor pri ilržavni sodniji (Reichsgerichi), ki je z razsodbo z. dne .3. julija. 1906 štev. 264 RG:razsodilo .daje štajerski, deželni odbor s tem . postopanjem- kršil .politična, prava občine,* ki so tej. občini zajamčena v členu-XIX. odstavek 2. drž. osnovnih zakonov- z,.dne .21. decembra 1867, drj.i;zak. štev, 142, t—;, in da,-je. dolžan vkljub svo-jemu ¦uradnemu' jeziku n^evatj .slovenske uioge 'v slovenskem Jeziku, ker je. ta jezik v deželi navaden..(Isto. velja,.seveda,tudi za občine). Ro tej razsodbi.je.torej norma: Vsaka1: občina;mora rešiti, vsako, uiogo .na zahtevo tudi v »neuradnem«;jeziku,.,čeL,je ta jezik v ;občini navaden ..(n. ptv slovenski jezik v .Gorici).'*.:Is.totako, morajo deželni odbori in. namestništvanreševati uloge. v vsakem jeziku, ki je v področju dotičnega urada navajen, ne oziraje se na kak umetno konstruirani »uradni« jezik dotičnega' urada (občine). Po tem načelu se nam je ravnati vedno in povsod. Zato naj vse prizadete slovenske občine na Goriškem nemudoma, v kolikor se še to ni zgodilo, ugotove, da je uradni jezik občine slovenski, in treba je takoj odstraniti vse bodisi neslovenske, bodisi dvojezične table, razglase, napise, kažipote itd., zavrniti vse tujejezične ali tudi dvojezične popise* uloge, pošiljatve, razglase itd. S, tem bomo dali našim domačim krajem, kjer Nemcev sploh ni, Italijanov tudi ne,, ali če so morda L'/, tudi na zunaj značaj enojezičnosti, iztrebili bomo sramotni pečat dvojezičnosti, kjer iste v resnici ni, sramotni pečat zaspanosti, lenobe in nezavednosti. t Obenem pa bomo na ta način via facti in podprti z jasnim besedilom zakona prisilili vso kopico navedenih, uradov in oblastnij, da bodo s .slovenskimi občinami uradovali izključno le v slovenščini, da bodo. počasi izginili dvojezični fonnularji in tiskovine, pečati, ovitki itd. in napravili prostor enojezičnim, S tefn bomo storili "kos kulturnega .boja, ki ga bijemo za svoj obstanek, za svojo neodvistnost in samostojnost, za svojo avtonomijo. Na ta način bomo tudi. navadili oblastva slovensko u rado vat i in pripravimo pot notranjemu slovenskemu uradnemu jeziku, pot slovenski avtonomiji, zedinjeni Sloveniji. Če 'bi se, pa. našel zopet kak, Prinzig, bomo mandarina že naučili moreš. Vsak tak slučaj naj se takoj naznani,, če ne drugemu,, občini .Kokar je, ki bo rade volje s svetom priskočila na pomoč, upam pa tudi, da bodo naši gg. odvetniki dajali v takih slučajih potrebne nasvete eventualno tudi brezplačno, in.da.se bo javngst potom, časopisja.temeljito informiralo. , » sin še;nekajv.Imam.Q.slovenskega urad'-. niltva. nekaj,, nekaj, ga pa še kmalu. prir raste. Skušajrno to slovenskonarodno tira-dništvo,. ki; žjvi . dpcela p.pd pantofijem predpostavljenih,, tujcev, ^.osamosvojiti. Skušajrno »/..vzgojiti, ji.eustrašenoj ur.adp.i-, štvo; .ki ;bo .ztoalo-islovensko, uradovati. in ČeŠfct napisal J u 11 u s Z e y e r. . , , , , . (Dalje.)*, . ' Gospod Rybinski je nehote, obstal.-Ničerriurhost se je prebudila v-.njem. Ali ima bežati pred starim zidom, kakor ljub-ček v komediji pred godrnjavirn varuhom! »Ali se Ima zaradi njega odreči, dek-. ^i, ki-ji-je žrtvoval-toliko Časa in ki je zdaj z ognjevitim izbruhom^ svoje .strasti vnovič vzbudila njegovo poželjenje! -:Ni*-kakor!- Poniža ga, pokaže mu, kdo zmaga v srcu te-deklice. '• •• ..." Odločiv§i se tako,-je stopil z razprostrtimi rokami Noemi. nasproti in vzkliknil z gledališkim patosom: »Vedi,. Noemi, ^ tudijaž ljubim tebe- in te bom ljubil večno kljub:temu- vsiljivemu pridigarju!.« Noemi je z radostnim vzklikom pa-^lla v njegovo naročje. »Čujte, Manasse, °n nie ljubi!« je klicala v blaženi ekstazi. Manasse se ni razjaril, kakor je .pri-. Nakoval gospod Rybinski. -Prijazno..je .sto-P'1'k njemu in rekel: *Tem boljše! Če je VaS nainen čist, če hočete vzeti toideklico. ?& svojo ženo, ne bom delal tej poroki no-, **eniSi ovir.« 'ki se bo znalo tudi boriti, kakor se zna .češja) in nemško. Predno pa to dosežemo, zasigurajmo si uradništvo tudi družabno, dajmo mu zaslornbe. In če že koga zadene persekucija, pokaj pa imamo poslance? Za 20 K na dan? Ali za to, da postane Šušteršič minister? V samopomoči leži naša rešitev, — zato varujmo svoje Uradništvo', preprežimo ž njim vse naše ! urade, napravimo uspešno konkurenco tujcem,' ki jedo naš kruh in ki so preko Kranjskega in Štajarskega privandrali tudi že na Primorsko. Podpi.ajmo dijaštvo! To vse so odstavki enega in istega poglavja,' —- poglavja o uvedbi slovenščine kot notranjega uradnega jezika, poglavja o narodni avtonomiji. Sedaj še nekaj špecijeluega za Gorico. J lasi šteje število Slovencev v goriški občini okrog 10000, torej 30'/., in je slovenščina v občini navaden jezik, vendar noče Goriško županstvo reševati niti ene uloge v slovenščini. (V »Slovencu« sem pred kratkim čital, da je Slovencev v Gorici 4000'; toliko batin menda zaslužita dopisnik in urednik). Od Venierja in drugih laških Ahilov res ne moremo pričakovati, da bodo iž same ljubezni do slovenskega jezika začeli slovensko uradovati, a prisiliti jih je treba k temu, in taka sila je v naši moči. Samo najti je treba moža, ki se podvrže sitnosti tožiti županstvo v konkretnem slučaju. Po analogu razsodbe z dne 3. juh 1906 št. 264. državnega sodišča je goriška občina dolžna reševati slovenske uloge.v slovenskem jeziku, četudi se izgovarja, d§ jeJtalijanski jezik njen ».uraT 'diii« jfezik; iri bi bila- občina vv.'slučaju' ibž-, T be Lr-ezdyomn;p obsojena, posedaj vlada '• šiber v dbrfef'nazor; da" treba1 tir »urtdfif ježik^iwmycipija respektjrati.in da .smenjp županstvo samo prisiliti,' naj sprejme slovensko u1q^L^/a; jta; .nazor jev nalpačen. Ker je slovenski jezik v občini navaden, je, tudi občina i|rimprana,ur.adpvati v tem jeziku; če batno1 jo * povsod,. in ^dosledno zahtevali, bo sčaspma značaj municipal-nega urada"poštM'^- dw}iezičen,/kakor je dvojezično goriško- mesto. ,>; ;r. _ : • -Takb-eiiirana razsodba; Morda se bo našel kedo, ki se-bo za ta slučaj in za •Gospod-Rvbinskirse^e.strup.eno zasmejal/ »Ah; ;tako? Torej dogovorjen skupen napad v mojem=neugodnem trenotku:.. Zato ste torej hotela na vsak način vse r^izodeti svojemu Simeonu ali Rubenu, .ali kako mu -že pravite ?*•. .. ¦., »Robert^ se^e^zgrozila deklica, »kaj govorite? Vi.me-.ljubite, — česa potrebu-. jem še Več?' Sama vašo ljubezen.hočem, poroka mi ni niti v sanjah prišla na misel.« »No, dokazi mi torej svojo ljubezen!« je odvrnil gospod:RybinskL »Pojdi z menoj, oprosti me prisotnosti tega. vsiljivega Človeka. Voli med ljubljencem in med predrznim pridigarjem!« »Da,: voli,« je: rekekiMaiiasSč mirno. »Voli.med.zapeljivce.m, ki s. sladkim strupom, zastrupi tvojo nedolžno, dušo" ter te potem zapusti v. obupu, in med starim odkritosrčnim prijateljem, ki .ti je'bil izza de-tinskih let očetovski vodnik in svetovalec,«. .•¦.,;. . .¦'-',:¦. • Noemi,je stala omahuje med obema možema. Njena roka. se je počasi iztego-vala proti, sivemu starcu, njene oči so se ypirale z izrazom nepopisljive ljubezni v ljubljenca, . * ;»Na smrtni postelji te mi je. poverila Svoja mati,« je nadaljeval Manassč proseče. »Mojim rokam je poverila svoj naj- cit. razsodbo interesiral, seveda mu je pri meni vsak čas na razpolago. Posebno pa si dovoljujem opozoriti naše gg. odvetnike na navedeno razsodbo državne sodnije, kjer so se sodniki postavili na povsem moderno stališče in zavrgli dosedanji, nazor o neprelomljivosti »uradnega« jezika. : In sedaj, zasebniki, občine! Predvsem pa občine! Ne ustrašite se inandarinov, birokratov itd.! Zavračajte neslovenske dopise, tiskovine itd., če pridejo odkoderkoli. Zahtevajte naše pravice, gradite pot do slovenskega notranjega uradnega jezika do slovenske avtonomije, do zedinjene Slovenije! Narod naj nadaljuje tam, kjer je končal Jernej Šeštir, zavedni in neupogljivi slovenski kmet! dražji zaklad. Jaz sem ga doslej čuval- ve-* sfno. Tu pred vse vedočim in-vse vlada-, jpčim Bogom te pozivam, da mi poveš le eno dejanje, s katerim bi bii- grešil proti obljubi, dani tvoji materi. Glej, ti molčiš! Ničesar, kar- bi mi mogla-očitati, ne najdeš v svojem spominu. Po tem se-torej odloči!. Na eni strani zvest, izkušen prijatelj, spomin na pobožno mater, raj nedolžne -mladosti — na'drugi človek z vabljivimi be-r sedami in prazno dušo, človek, katerega namere se ogibajo dnevne svitlobe, Človek, ki s'strupenim posmehom odgovarja enemu, kdor mu govori o poroki s teboj! Torej voli!« Noemi Te med temi besedami pristopila k starcu. Plakaje je zdaj sklonila >glar yo ha njego'v-e prsi. On je položil okoli nje svojo slabotno roko — kakor da jo hoče braniti. Gospod Rybinški se je jezno zasmejal: »Torej se objemajte s svojim proro-kom. Ne bom vaju motil!« Odhitel je. ¦ . »Robert!« je vzkliknila deklica in se Jiotela iztrgati starcu iz rok. Toda ta jo je zadržal s poslednjo močjo. Šele ko so potihnili koraki odhajajočega v temi, jo je izpustil iz rok. Med tem se je popolnoma stemnilo. ' Spodaj je žalostno šumela-Tekalna nebu Otisi iz veleizdajniškega procesa. .' ;ivh, +. nvgiistn 1(100. Krasno jutro je vstalo nad Zagrebom, na vse zgodaj polnim življenja, a vendar sem se rad ločil od onega, da zarnorem prisostvovati »veleizdajniškemu procesu« ..... Na galeriji in v ozadju parterja na levi strani, ki je odločena za občinstvo (desna je za obtožence), je zbrana pestra množica; manjše skupine stikajo glave in šepetajo, ker se ne upajo glasno govoriti iz strahu pred detektivi in pred. volantair-detektivi, irankovimi legijonaši, ki narav-npst terorizirajo publikum, kakor se je takoj pokazalo. Bil je mučen. prizor med eno damo in nekim učiteljem frankpvcem, ki, se je res nesramno obnašal in to ne prvikrat. Glavno besedo na galeriji ima pa takozvana »Jungfrau von Orleans«,.;tiidi. učiteljica, neka Miletič, ki je večkrat že kazala obtožencem s prstom prejko vratu in koje ne smem pozabiti radi njenega patenta za žaljenje navzočih. • . Ob 8 uri — 111 dan razprave, dne 3./8. 1909— so bili navzoči branitelji dr. Hinkovič, dr. Popovič in dr, Budisavljevič a kmalu se je prikazal z leve striini> državni odvetnik, nekako .aristokratskega, dremotnega in nič izražujogega obraza, a iz desne senat, sestayljeu.iL,starejših gp- so viseli raztrgani oblqki, ,in.: v mestu so migljale raztresene svetilke,]rkakor. o, vseh . svetili svečke na grobovih. Hiadep v.etrič.,. sje je poigrava.1 s črnimi kodri uboge dek- . lice in sušil njene solze. Stala je nepremično, v njeni duši je bilo pusto in temno. ; - »Pojdi-domov!«; je,rekel Manassč nežno in jo prijel za roko. ;. . 0 ,-»'Domov?« le odvrnila Noemi s trpr kim nasmehom: »AH imam kje kak-dom.?«. Z nekolilco besedami -mu-je opisala Svoj nedavni prizoT^ž gospo Mrazkbvo.in ražodela sVdj sklep, da še' več nes vrne tja. »Glej! Zdaj himati' prostora/1 kamor J bi položila svojo %lavb; zapuščefiai siojhft , fia svetu kakor sredi' sirnegrpdlja osamelo drevo, v katero še od vseh'strani ]. zaganja vihar. Tudi ta, ža katerega* bi bila stokrat žrtvovala svoje življenje, rme je ;' "pravkar zapustil. Kam se imam obrniti, kje najdem tolažila?« ""."'.' :i''; j . Manassč ji je pritisnil mesto odgovora vroč poljubna čelo.. »Kdaj si. videla moje srce hladno,' kd." je moj do.ii prenehal biti tudi tvoj dom. • Noemi.?« I, »Ah, odpustite, Manassč, da sem pozabila na vas! Vi ne veste, kako sem nesrečna, — kako ga ljubim!« spodov strogih potez in predsednika Ta- I rabocchia, mlajšega človeka, inteligentnejšega pbraza in živahnega kretanja. Zazvonilo je — in nastopil je moment,, po kojem sem naravnost hrepenel že dolgo, dolgo časa; v dvorano 30 prišli »ve-Ieizdajalci«, alias — po naziranju moderne Evrope — narodni mučeniki, večinoma priprpsti ljudje, iz kojih , oči .pa _ odseva prirojena jugoslovanska inteligenca. Iz-vzemši Adama Pribičeva, ki je bolehen, ne izgledajo niti toliko slabo, če se pomisli, da jim je odvzeta že škoro!- f leto zlata prostost. Všo mojo pozornost sta obrnila nase kmet Juvanovič v narouni noši in star pop s častitljivo brado in dolgimi belimi lasmrj nisem se iriogel vzdržati ; pred njim sem sklonil...glavo v pozdrav, ki ga je tudi smehljajoč vrnil..... Težko mi je bilo pri srcu, ko sem opazoval te »nevarne elemente«, ki so proglašeni zbog ustanavljanja zadrug, hra-. nilnic, sokplskih društev, zbog občnih društvenih zborov, zbog dejstva, da so podu-čevaji manj prebujene sovaščane in to, po največ v obrano proti prodirajočemu nemškemu inmadjarskemu elementu. Vsled tega s^ postati za državno nevarni vele-izdajalci. '• . . Na taLnačin hi morale biti pri nas mesto »božjih marterc« na vseh križpotih 1 vešala!!—:------ Ker ie bil Nastič že preslušan in ga ni bilo na klopi za priče, gledal sem okro^, kje je oni zli duh, ki vznemirja že več let naš jug. No, bilo mi je zadosti, ko mi je na tostvarno vprašanje odgovorila zelo prijazna dama (ob 10. mi je dala čelo pršuta!): »Na lievi galeriji, bnaj, sto se ona-ko bezobrazno smije.« Neverjetno! Ta »mučenik za srbski blagor« preganjan od oblasti »neštetokrat kaznovan^ (kazni pa ni še plačal in zaprt tudi Še ni bil) radi pa-trijotično-narodnega delovanja, izgleda, po domače povedano, kakor polna luna; lepo rejen in oblizan, lepo oblečen je ta »mučenik« in spi na »trdi slami« v hotelu, kj t: ima najete samo 3 sobe, revček. Človeku, ki ga ni še videl, bi se vsled navedenega »trpljenja« še nazadnje smilil, a — brez skrbi — judeževi srebnjaki služijo vrlo dobro njegovemu dragocenemu zdravju; seveda jih je bilo od leta 1906 naprej več kaikor 30!! — Po otvoritvi razprave je najprej re-pliciral drž. odvetnik Accurti na trditev dr. Budisavljeviča, da obtožnica nima uvoda in med drugim mu je predbaeival, da je še premlad, da bi mogel kritizirati njegovo obtožnico, na kar mu je ta odvrnil, da je mnogo mladih ljudi, ki mnogo razumejo, a tudi mnogo starih — ki malo razumejo. Zadel je v črno! . :« , Izvzemši dr. Hinkoviča so bili navzoči le mladi branitelji a zreli. Glede obtožnice se dr. Budisavljevie tudi gotovo ni varal, ko je navedel v brk državnemu pravdniku citat r»kega njegovega (drž. odv.) prijatelja: Tvoja obtožnica je feljto-nistiško prav dobro izdeiana, a iz juridič-nega stališča ne velja nič. — Besedo je prevzel dr. Popovič, ki je v svojem štjriurnem govoru pokazal Napadla mu je v naročje, in slabotni starec je našel toliko moči, da je pripeljal ubogo deklico na svoj dom. Tam je usmiljena omedtevica potemnila njene misli. -Tesno k zidu starega židovskega pokopališča je bila prizidana enonadstopna hišica, stara, temna, izgledajoča, kakor da se opira ob ta zid; v tej hišici je prebival sluga sinagoge, ki je bil obenem stražnik pokopališča. Kot oče velike rodbine si je iskal zaslužka na vse nači.e in torej dal v-najem prvo nadstropje/ obsegajoče kake tri precej prostrane sobe, zadovoljiv-ši se z eno samo sobo v pritličju. Njegov najemnik je bil Manassč. Noemi se m) več vrnila v svoje staro stanovanje, ampak je ostala pri starcu. Ni je sicer pograbila nevarna bolezen, kakor se je bal Manassč, toda mir njene duše ie bil proč. Za delo se ni brigala. Cel dan je sedela zamišljena na lesenem hodniku nad pokopališčem ter gledala v praznoto pred seboj ali sklanjala poglede na nagrobne kamne, prerasle z mahom, na kateri so sedali, ptički in veselo popevali, oznanjajoč stovekim spalcem, da se bliža pomlad, pomlad v zeleni halji, ovenčani s cvetjem. Toda Noehii je bilo vseeno, kaj se stiča v pravi luči, kot onega, ki ne spada v sodno dvorano kakor priča^.temveč ne*, kam.drugam, ker je bil acteur v jugoslovanskih »poiavah«, ki, je bil oni, koji:,ie zavajal mlade ljudi in jih fanatiziral in iki 1] je stremil vse svoje življenje le.za ednim idealom — denarjem; kojega egoizem-je onesrečil toliko nesrečnih ljudi v Hrvatski sedaj in Se prej v Čmigori.; -:>.:n< Ta res izvrten govornik je pobijal.na tak način glavno pričo in sicer s pismi, uradnimi spisi in izkazi verodostojnih ljudi a i takih, ki so bjli prej Nastičev »alter ego«i komplici v mahinacijah predtcetin-. skim procesom, da je temu prešel celo oni »bezobraz;;i *»mijeh.« A Nasiič ima že tudi.svoje učence!! Eden izmed teh — v ilustracijo razmer r— je bil navzoč pri razpravi in se je ves čas — stal je ravno zraven mene —t zelo sur^Hivo nervozno obnašal; a v :trenoJtku» ko ie predsednik odredil odmor, udaril Je., parkrat mirno pišočega urednika »Ror kreta« Wilderja po hrbtu, češ: Evo Vam za Vaš bezobrazluk! Junak palce jo je hotel seveda pobrisati, a roka postave mu je težko legla na hrbet in v svrho pomir-jenja živcev so odpeljali 16 letnega mlaat-ča, Teodoroviča, na varno za 3 dni. Kakor sem zvedel pozneje, ie pisal v zadnjih dneh »Pokret« o priliki hišne preiskave pri Nastiču v svrho rubeža, da so našli tega v eni njegovih sob, v drugi neko njegovo prijateljico, a v tretji mladega prijatelja in zraven še 500 kron. To so mi pripovedovali..— Post festum so sedaj; v dvorani prepovedane palice in dežniki. Na današnji razpravi je nadaljeval dr. Popovič s svojimi dokazi t,er predlagal različne priče (tudi 3 Nastičeve ekspri-jatelje), ki pa bodo, sodeč po sedanji praksi, gotovo vse zavrnjene. Za njim je govoril — in bo, tudi jutri nadaljeval — dr. Hinkovič.. ,. Na enak način, kakor Popovič je slikal tudi ta dosedanje zagonetno, skoz in skoz spletkarsko življenje 26 letnega Na-stiča. Dr. Hinkovič je malo bcvin in govori bolj tiho, je pa na vsak način zelq simpatičen »pojav« s svojo malo postavepv ilistrim pogledom, hitrim kr.etanjem in prepričevalna besedo. . r. . i. Iz odkritji teh dveh branitejev je šele popolnoma. razvidno, kak ženi j je Nastič v brezvestnih mahinacijah in kako je vpp-rabijal svoj nenavaden talent — tega mu ne odrekajo — v oboževanje, zlatega "teleta. Karol. ^ectte, ptea&Ue, fc&a\te ^eftatete, saj se dajo te ofcustve Ustetiuie na vaztte naeiue puptaut\atvV ^ DOPIS! Iz goriške okolice. Ozeljan. — V »Gorici« se je oglasil naš nadučitelj Likar, ter je hotel dokazati v dolgem dopisu, da je laž, kar smo mi o godi okoli nje, ali pada sneg ali cveto rože; hodila je molče, v sanjah kakor serica in vedno samo iskala prostora, kamor- bi mogla opreti svojo glavo, kajti bila jlje tako težka, tako-težka! - ¦>*v• " - #M:';, Ko je Manasse" prihajal zvečer domov. %% je sicer pričakovala z večerjo, katero je pripravila napol nevedč, toda sama ni vlivala skoro ničesar. Manasse" je upal, da čas olajša njeno bol, toda upal je zastonj. Na ulico Noemi ni hotela njti korak, in če torej noč ni bila prehladna, jo je peljal starec skoro z nasiljem po preperelih stopnicah doli na pokopališče ter se spreha-lal tam ž njo pri mesečnem svitu, odpirajoč pred njenimi očmi svet prastarelih bajk in dvigajoč iz globin svoje duše dragocene bisere modrosti. Polagoma se je njena malomarnost razblinjala ob čaru njegovih besed, in te noči, prebite med grobovi, so ji postajala tem ljubše* čim dalj so trajale. Cel dan. je hrepeneče pričakoval trenotka, ko stopi na r njegovi strani doli v to kraljestvo večnega molka — molka, v kateri je govoril tako mnogo! Zdelo se ji je, da počiva čez dan v globokem, pustem snu in se šele zvečer, ko se je dotakne prtjatelska roka, prebudi, da preživi nekaj sladkih trenotkov. (Dalfe prihodnjič.) ;';¦ ;j' njem in o njegovem delovanju pisali. Res I »kunšten« je ta človek l Sedaj po dveh I letih se je oglasil. Kje je bil ta čas? Zakaj ni v času dveh let dokazoval, da< smo ga mi po krivem obdolžili. Ali mar misli, da smo že mi pozabili, kaj?! Ako pa smo mu s tem kradli čast, zakaj je ni iskal sodnij-skim. potom; mi smo zmeraj pripravljeni dokazati, da je bila omenjena notica, s ko« jo je bil žaljen baje Likarjev ponos, gola resnica. Vi pišete, da ste poučevali petje, dve leti z lastnim grlom ter da ie to težkoj Mi sami pripoznavamo, da poučevati petje brez harmonija je res težavno.. Ali povejte nam, ali Vam pa na Lijaku služi v to harmonij? 1 • ko morate pa tam poučevati z Iastn-i grlom. S Čubejevim,gramofonom se ne da poučevati petja. — Dru- [-štveni odbor je naredil napako, tako pravite, ker ni poučil »Soče«, da je bila omenjena notica izmišljena. Poj'te, poj'te, ali mar mislite da se bo celi odbor Vara na ljubo blamiral? Ker omenjate o društve- [pnikih^koji so omenjeno notico krstili; ter v o pevcih, ki so: Vas. prosili, da začnete zo~ pLt poučevati petje, govorite raie v ednini, ker le eden je bil tisti društvenik in ravno isti pevec, ki Vas je morebiti prosil da poučujte petje,-in to je tisti, ki caplja povsod za Vami ter je pricapljal tudi v lijaški zbor. po Vaši zaslugi. Razun tistega, povemo Vam gospodine Likar, Vi v Ozeljanu nobenega mladeniča ne dobite, da bi jih Vi poučevali petje, tudi ako jih po golih kolenih greste iskat po celem Ozeljanu, razumete! Glede izobrazbe od Vaše. strani Vam povemo, da se morate Vi učiti od nas izobrazbe, ter olike, koje ste res potreben, ne pa. da bi Vi nas učili; ta ie lepa! Šteli čitali povest »Kerčma v šumi,« v Mohor^ jevem koledarčku iz leta 1870. Veseli bodite, da se tudi Vam ni isto prigodilo kot. junaku omenjene povesti. Pišite, o neki osebi, koj'a stoji »najmanj« na robu Človeških izmečkov. Kdo je to? Nam:se zdi res čudno, da se upate o naskajtacega izraziti. Poživljamo Vas javno, da poveste ime iste osebe, koio ste Vi tako imenovali, da ne bo letel sum na poštene ljudi. In mi Vam zagotavljamo, da Vam pove omenjena oseba z odprtim vezirjem v obraz, kje Vam je iskati ljudij, ki stoje, ne »najmanj«;, temveč »najbolj« na roba človeških-izmečkov. Pobožen se dela ta; Likali da se J gospodom bolj prikupi, medtem ko. je še pred dvema letoma imel posla po krčmah,, najbolj s »farji« in znano nam je tudi o: j nekem dopisu, v kojem je Likar blatil šempaskega župnika, dopis pa ni bil. odposlan, pač pa uničen od nekega liberalca,, kpjemu ga je Likar dal citati; Natančne podatke še o marsičempo podati; >smo izmi-raj pripravljeni. Da, da Likar danes in.pa pted dvema letoma, kaka izpremembak Kje je iskati vzroka? Mi vemo, kaj je krivo te hitre Likarjeve izpreobrnitve. Za danes pa še molčimo, vprašamo, pa Vas g. Likari Vam je li znan oni nemški stavek ki se glasi: In der Not Irisst der Teufel Fliegen? •••'.:. i ¦. Za danes dosti, povemo pa še to, da se; z Likarjem ne bomo več pričkali po časopisih. Pove naj nam ime tiste osebe, kpjo je on imenoval »izmeček,« potem bomo govorili z odprtim vezirjem. V Dolenji Branici se je poročila 4. avgusta gospodična Štefanija Lisjakova z gpspodom stražmojstrom Ivanom Drolenc' iz*Roča; novemu paru želimo mnogo veselih, srečnih uric. '¦¦ Pri čašici rujnega vinca vnelo se ie živahno kramljanje. Gospod Andrej/Benko jbpomni Veselo omizje na našoprekoristno ^olsko družbo sv. Cirila in Metoda, na kar, %e je nabralo 10 K 40 vin., katere se je odposlalo družbi v Ljubljano. ( Slovenci, naj ne bo nikjer ženitovanja brez narodnega davka! Iz sežanskega okraja. '-. . Štjak. — 26. minulega meseca smo imeli pri nas navadno cerkveno slavnos.t, ali šagro. Ljudstva iz sosednjh občin je bilo le malo ali nuncev in mežnarjev pa ;le ni manjkalo. Domači pevski zbor je pel prav izborno v gostilni med drugimi tudi »V hribih se dela dan.« Ali, dragi občani, za nas je ona pesem brezpomembna! Dokler bomo nosili v farovž podpisovat volilne liste in dokler nas bo štjaški nune držal na uzdi ne bo dneva, tavali bomo vedno v temi ne v svojo čast, ampak v svojo sramoto pred naprednim Krasom. Ako hočemo, da bo zares pomenljiva ona pc. sem, otresimo.se nunčeve komande, pQ. tem se bo tudi.v Štjaku bolj naredil dan. Braniški nune Šmit išče -pri nas volilno pravico za goriški deželni zbor ali na§e županstvo mu je pametno odgovorilo, da kjer biva, tam ima volilno pravico, on. prebiva v deželi kranjski in spada pod ob-čino.Erzelj in kako mora on kurat Šmit zahtevati volilno pravico pod občino šjjak? G. Šmit, pojdite v Erzelj iskat volilno pravico, ne pa pri nas. Vam preti huda, zatorej bi radii,, da bi tudi pri nas po-stale kranjske razmere, in da ne boste na dan volitve v. imenu Braničarjev nesli zastava v Štjak, bomo že mi poskrbeli. -. Priprost kmetic. ^ : I Samo? vTfmuel-vrelec" in „Sty-* I ria-T—»—" -'----------- PllJftV I ria-vrelpc" sta postavno zavaio-1'UC.UI • vnnR prigjnn rogaška kisla voda, Vse- druge izdelke, ki nosij« ponarejeno ime nTempel" pziroma 3Styria-vrelec" in so kot rogaška kisla voda v prometu, daj se zavrne. ' : Ravnateljstvo deželnih vrelcev Rogaška-Slatina. Zaloga pri fini.Oerefiču in fl. Seppenhoferju u Gorici. Domače vesti. > Smrtna kosa. -t- V nedeljo je umrla v Tolminu Marija Ana Golja, uradniška udova* Pogreb je bil danes, zjutraj. Zapušča sina, Aleksandra, c.. kr. davčnega: OTicijala,.kateremu izrekamo sožalje! ; Za družbo sv. Cirila in Metoda pošilja g. Ivan Kune iz RoČinja K 4'20. — Ta znesek sOi odstopili družbi sv« C. in M. hrvatski igralci iz Zagreba kot del čistega dobička z dne 28/7. v Ročinju prirejenega gledališkega večera. Igralci; so .bjli gg. J os. Pasti rc, Vladimir Kešejj in gdč. Katica Kastelic. Igrali so, prav dobroi Matko Koren v Hughes Okla v Ameriki je daroval -2 dolarja 50 cent. družbi sv.; Cirila in Metoda ob prijetni vesti, da se je ustanovili narodno politično društvo za kobariški okraj. V navduševalnem pismu pozdravlja ustanovitev tega potrebnega; društva, kateremu želi mnogo uspeha. i, ' i • Za »Sokola««LCrfli^ah Je daroval br,,--. Mirko Leban ob, priliki krsta. Bogomile Tbplikar 20. K z željo, da bi postala mala Bogomilica vrla »Sokolica« v čast in korist dpmovini. K temu so dodali še Pigna-tari,. Volčič in Toplikar večje svote. Skupaj, 30/20 K. Hvala! Na zdar! Velika skupščina družbe sv. Cirila In Metoda na Jesenicah dne 8. avg. se je vršila ob precejšnji udeležbi. Došle goste so pozdravili dr. Kogoj, učitelj Josip Sedlak in dr.;Janko Pretnar, katerim je odgovoril predsednik Senekovič. Sprevod na zborovalni prostor je bil veličasten. Jesenice v zastavah, z oken je padalo cvetje. Pri skupščini je pozdravil, naprej predsednik.vse navzoče, na kar je poročal tajnik dr. Žerjav o delovanju družbe. Omenjal je med drugim, da je po deželi organizacija na Primorskem najboljša. Prihodnje leto bo praznovala družba svojo 25 letnico. Glede dogodkov na Koroškem se je: unela živahna, da burna debata, zlasti je naraslo ogorčenje pri govorih Korošcev dr. Arnejca'in Smodeja. Na predlog župana Hribarja "se je izrekla vodstvu družbe zahvala in se je pozvalo, naj deluje družba tudi v bodoče za brate na Koroškem. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da je imela, družba za upravno leto 1908. dohodkov 136.2^8 K 69 v, izdatkov 93.483 K 72 v, prebitka je torej 42.784 K 97 v. Stroški za leto 1909. so proračunjeni na 174.160 K, dohodki 130.300 K, primanjkljaja 43.860 K. Pri volitvah so bili izvoljeni v, vodstvo: notar Hudo vernik, župnik Vrhov nti k in - proi' V a j d a. V nadzorstvo: prof: dr. Ilešič, odvetnik dr. M ti 11 e r,odv. dr. Ravnikar, Matija P r o s e k a r, Miloš Š t i b 1 e r; v raz-sodništvo: notar Kogej, svetnik Šav-n i k, odvi ¦.. dr. Te k a v č i č in dr. T r i 1-1 e r in dr. Vinko H u d e 1 i s t. Mesto brzojavnih pozdravov je došlo skupščini daril v znesku 3316 K (rned temi sta dali gor. podružnici 1600 K.) Popoldne ob štirih se je vršila ljudska veselica ob zelo veliki udeležbi. Čemu služijo kolesarska društva? -r Zadnji »Domoljub« jo je iztaknil. Ako mislite, ljudje božji, da se ustanavlja kolesarska društva v ta namen, da se organi- irajo kolesarji, da se goji prijetni in zdra-Ji kolesarski šport, se zelo motite. Kolesarska društva so za to tukaj, da prtpra* vijC kolesarji pot do Sokola. Tako modrtK zadnji »Domoljub.« V Vrtojbi priredi.| liarnreč tamošnje kol. društvo veselico dne 22. t. m., na katero so vabili tudi razna jokolsfca društva. Zato tak strah pri kle-jkalcih. Sicer se pride s kolesi hitro naprej/ toda da-M^se. hotelo? »a kojssiii^jjiHJ prej do sokolskegaidruitvi»,nega ni potreb ba na Goriškem. Če bo kazala potreba se ustanovi tudi v Vrtojbi »Sokola«; zraven kolesarskega društva in se ne- bo prašalo ne klerikalne^ stranke, še manj ,a »Domoljuba« blagohdtnegaTdovoljenja Ja ustanovitev sokolskega društva.' Car Velika suša mora vladati pri »Domoljubu,« ker se je spravil celo na kritike [grobnih govorov. Naj' bi raje poročal, zakaj ni pustil župpikJRojec peti društvu »Ipava«..pri. ppgrebu^anjkega Lokarja v cerkvi,vj jj^ig.ofepp.al;^^ Cejp ob takih momentih•prevtajdiijc.v:strankarska zagrizenost. Ako bi umrl kakrklerikalec, ,se bi župnik Roječ pravnjč ne, upiral petju klerikalcev in spremstvu »Orlov.« Berbuč — častni občan. Iz R i h e m-berga, 8./8..1909. Z^danes je bila sklicana seja tuk. občinskega starešinstva na uro prodpoldne. V okrožnici je bilo omenjeno, da'je dnevni red volitev komisije za bodoče deželnozborske volitve. Starešini so bili pa jako presenečeni, ko so slišali predlagati, da se imerfuje gosp. Ber-buča častnim občanom občine Rihemberg. To je največja zavratnost vseh zavrat-nostij, katere je napravil župan Pavlica naši občini. Župana Pavlico vprašamo mi tem potom, naj nam naznani kake zasluge si je pridobil gosp. Berbuč za tukajšnjo občino za to čast. Gospodu Berbuču pa svetujemo naj si sam izpraša svojo vest in tiaj mirno odloži nezasliiženo čast. Kaj bode pa rekel gosp. Berbuč, ako dobi v najkrajšem času spomenico podpisano.od nad Va davkoplačevalcev občine Rihemberg, v koji bi se mogoče apeliralo na njegovo akademično čast, naj se rihember-škemu županstvu lepo zahvali in naj lepo odkloni čast, kojo mu je zahrbtnost umi-raioče&r potbpljerica^podelila. Ako gosp. Berbuč ne štori tega, naj si bode svest, da izgine tozadevni diplom v kratkem času iz občinske pisarne. ' O lahkomiselnosti in nepremišljenosti govori »Domoljub,« ko je trgal neki ju-iški »Orel« sokolske plakate z zida. Ako bi pa kaj tacega napravil recimo kak Sokol, to ne bi bila več nepremišljenost in lahkomiselnost, pač pa surovost, vandali-zem, barbarstvo in celi predali bi bili polni samo obsojanja. »Domoljub« ima daljnogled, s kateflm gleda politične nasprotnike prav od blizu, da lahko dožene vsako »krivično« dlakico, ako ima pa opazovati svoje ljudi in njihovo početje, obrne doljno-gled, tako da vidi vse klerikalno v megle-daljavi. Le na ta način si zainoremo tolmačiti, kako je nastala surovost orla lahkomiselnost. " Volilni imeniki za bližajoče se dežel-Mzborske volitve so izloženi na tukajšnjem magistratu od včeraj naprej. Upo-gleda se jih lahko do 22. t. m. Do tega dne se imajo vložiti tiidi reklamacije. Tržaško namestništvo je zaukazalo !,občinam, naj omejV izdajanje dovoljenj za Ptičji lov, ker se je pojavilo po mnogih [Mih' vse polno' škodljivega mrčesa rav-"o radi prehudega preganjanja ptičeV od [strani brezsrčnih ptičjin lovcev. »Pustite te dežele v miru...« tako [ie rekel rimski senat 1. 183 p. Kr. r. zastopnikom barbarskih narodov, ki so se ho-,el> polastiti oglejske ravnine, in tak napis tudi razglednice, katere so se prodale v Ogleju na veselici »Lege nazio-¦Jk« Kaj se boje goriški Lahi že na [Oglej? V Solkanu je bil preteklo soboto ustavni bočni zbor podružnice N. D. O. ob tobri udeležbi. Pristopilo je prvi večer ^ 60 članov. V Podgorl se je v nedeljo vršil shod ' &. O. Socijalni demokratje so prišli na ! iod v veliki veČini in vzeli predsedstvo, ' :'a kar se je vršila diskuzija med dr. Der- ' ]?*<> in Petejanom ter Knafličem in Ska- j m?' 0pirai°či se nA SV°J° večino, do- j ¦fah S° si sodrugi marsikatero osebno j ailtev; nekatere teh bodo imele menda imeli sicer večino in je dr. Dermota napel vso svojo verziranost in duhovitost, ven* dar pa ni odgovoril na marsikatero vpra* sanje. Splošni vtis shoda je: Sodrugi so vsled terorizma zmagali. Proslavili so svojo zmago s tem, da so peli, kričali,, žvižgali itd. Med shodom ujeli smo mar-sikako cvetko. Tako so se spravljali nad Knafliča, da ima 4 oči; da jih ima tudi ^Dermojaj tcga^odrugi niso videli;. in tako naprej. Pameten človek bi napravil to, kar i je; napravila večina Podgorcev: Niso pri-, šfi na ta shod, ki je bil od začetka brezupen. Mislimo, daKni naloga N. D. O., spu* ščati se z .»učenjaki« v sofistične razgovore, ampak delati. * , Tifus v Pevmi in Gorici. — Tifus še, vedno razsaja v Pevmi in je zahteval zo-( pet eno žrtev. Umrla je deklica. Toda ta epidemija se je razširila tudi na Gorico in-16-letnega mesarja Klementa Sirka, star nujočega pri Soči, so morali prepeljati v, goriško bolnišnico. Menda je zdravniška oblast ukrenila*.vse potrebno;-da.se omeji, r&zširjenje tifusa po goriškem mestu. Blizu Ajševice je ugriznil pes, o katerem se je mislilo, da je stekel, neko deklico in neko kokoš. Magistratna komisija je prišla na lice mesta, konfiscirala kokoši (deklica se je med tem že odpeljala menda v Pasteurjev zavod na Dunaj), odsekala kokoši glavo, izjavila gospodinji, da se mora preiskati kokoš, katero se je res odneslo, toda le do Bajte v Rožni dolini, kjer so ji temeljito preiskali drob in meso v okusnem rižotu. Na tak način uničevati bacile, je novejša metoda, katero si lahko puste »rižotarji« pri Bajti patentirati. Uho-*, gi Pasteur, tvoja metoda ni za nič, in vdor mačiti se zna ta radikalna goriška metoda! Podružnica lovskega strelskega društva v Kanalu priredi dne 15. avg. na vojaškem strelišču v Lestivnici pri Kanalui streljanje na dobitke: 1. 20 K, II; 15 K, III., 10 K, IV. 5 K. Streljanje dovoljeno udom lovskega strelskega društva na Goriškem. Vsak strelec odda 20 strelov. Dobitki se razdelijo po množini jednot, za kar je določena posebna Jurija v presojenje. Vsak strelec plača za vstopnino in streljanje 3 K. Radovedneži, ki ne streljajo, pa 1 K vstopnine. Pričetek streljanja točno ob 4. uri pop.,Preskrbljeno bo vse za žejo in la-. •koto—«4 proti plačilu. V neki tepeški je bil svoj čas ranjen Ivan Reja na levi roki. Obdolženi so bili trije mladeniči težke telesne poškodbe in sicer Sirk iz Kožbane, Sturm in MariniČ iz, Krasnega. Pri obravnavi je bi! obsojen Sturm na tri mesece težke ječe z enim postom. Druga dva sta bila oproščena. ' Ponesrečil se je pri .Ciprijanu na cesti; ki pelje v Orehovlje mladenič Josip Le- > stan, čevljarski pomočnik iz Orehovlja. V pondeljek ob 3 zjutraj sta ga našla nezavestnega občinska redarja iz Mirna. V bolnišnici usmiljenih bratov še ni prišel do sedaj k sebi. S kolesa je padel v Gor.»Vrtojbi Josip Silič, čevljar iz Renč in se močno poškodoval po obrazu. Zdravi se v bolnišnici. — Kmet Andrej Zavrtanek iz Rožne doline je bil ugriznjen od nekega psa v Št. Andrežu. Napotil se je koj v bolnišnico usm. bratov. Radi opeklin je umrla 4-letna deklica z Vrha v ženski bolnišnici. Padel je 4-letni deček, Silvij Bosti-jatičič Iz Rutarjev in se težko ranil. Zdravi se v goriški bolnišnici. < Listnica upravništva: NaroČila po nakaznicah navadno zakasnijo, — in to vsled tega* ker oddaja pošta večjim podjetjem nakaznice še-le koncem vsakega tedna. Zato naj se naroča potom dopisnic — in naj se omeni naročilo na nakaznici le toliko, kolikor je to potreba v pojasnilo nakazane svote. — M. Nne Posledice. Socijalni demokratje so Zveza narodnih društev. Novo kmetsko-izobraževalno in #od-beno društvo »Orlovec« za Kronberg in Loke se je ustanovilo v nedeljo. Podrobnejše poročilo prihodnjič. Veselica »Br. in pev. dr. Školj v. Šmarjah« se je vršila v nedeljo. Poročilo priobčimo v prihodnji »Soči.« »Divji lovec« v Prvačini je vspel nadvse dobro. Poročilo prihodnjič! Obvestili smo že, da bo priredilo dr«. »S o č e b r a n« pri Barki (za južnim kolodvorom) svojo prvo veselico. Vse pri- prave kažejo,*da se bo smela fmenovati velika narodna'slavnost. Pri veselici sodeluje sedem društev z raznimi lepimi točkami. Že dobro znani diletantje bodo igrali popolnoma novo igro: »Umor v ogljarskih ulicah,« katera bo nudila si. občinstvu mnogo strahu in napetosti — a potem pa obilo smeha. To novo delo je sestavljeno od dobro poznatega pisatelja prav okusno in maderno. Vsak naj se sam prepriča, za kar se ne bode kesal. Zraven tega bo nudil cenj. občinstvu nov kuplet: »Je že fuč« vse polno smeha. Vspored se priobči prihodnjič. — Vpoštevati moramo tudi; da se mora to društvo prištevati v pfvem k narodni organizaciji, kfttero hočejo nasprotniki na vsak način ugonobita Torej 15. avgusta vsak zaveden : Slovenec iz mesta in okolice na Barko, da pokažemo mladim delavcem* da imamo •res-temisePdo narodnosti. Ne imeti narodnosti samotna jeziku, ampak treba je tudi, 4fr -to^dejanško pokažemo. Na svidenje v 'nedeljo' na Barki! ' : "¦¦ "*"' • ¦ . ? . -rt .;: .¦ • ; .. • ¦•••;;. '.:.-; v.- '¦:-.¦:.. ; Ruska čmomorska mornarica je dobila pravico proste vožnje skozi Dardanele. Glede spora med Turčijo in Grško so začele velevlasti posredovati. Vojna je je skoraj neizogibna, ker jo Turčija zahteva. Na shodu v Solunu se je zahtevalo ta-i kojšnjo rešitev krečanskega vprašanja in I se je protestiralo proti turški vladi. Spor med Japonsko in Kitajsko državo se je vblažil. NajbrŽe ne pride do vojne. V Maroku se pričakuje velikega spopada te dneve med Španci in Kabili. Gdriškd kolesarska zveza. . Goriška kolesarska zveza. — Ustanovila se je preteklo nedeljo »Goriška kolesarska zveza,« v katero so vstopila vsa obstoječa kolesarska društva. Odbor se je sestavil tako-le: Fran F a g a n e 1 j (Vrtojba), predsednik, Rudolf Dru-fpvka (Gorica), podpredsednik, Rudo 1 f K o m e 1 (Ajševica), tajnik, F e r d o L i p u š (Miren), blagajnik, F r a n B a -tjel (Gorica), rednik, Fran Pahor .(Kojsko), in Anton J u š a (Gorica), pre-gledovalca računov. (j. K. Z. vabi vsa zvezna društva na prvi zvezni izlet v Vrtojbo, kateri se vrši dne 22. t. ni. ob priliki velike kolesarske slavnosti združeno z cestno dirko. Odhod točno ob 2 pop. izpred društvenih prostorov pri zlatem Jelenu. — Zdravo! Odbor. Kolesarska slavnost v Vrtojbi, dne 22. avgusta. — Da se udeleže te velike kolesarske slavnosti, so blagovolila javiti nadalje sledeča društva: 8. Kmetsko-opekar-sko društvo v Bukovici; 9. Kolesarsko drustVa.»Zarja« na Ajševici; 10. Pevsko biraino clruštvo »Zvezda« v Sovodnjah; lj. fbipvadno društvo »Sokol« iz Gorice; 'i;2. Telovadno društvo »Sokol« iz Mirna;"!^.'Telovadno društvo »Sokol« iz Črnič. Ostala društva, ki so dobila vabila, prosimo, da nam odgovore kar najhitreje. Veselica je tli, odgovor rabimo radi vspo-redaJ Gospodje dirkači naj se tudi blago-vole prijaviti kmalu! Zdravo! > Politični pregled. Prva seja novega tržaškega mestnega sveta se je vršila včeraj predpoldne. Dvorni svetnik Fabiani je sprejel od mestnih svetovalcev predpisano prisego. Pri volitvi županom je bil izvoljen dr. V a 1 e-r i o s .55 glasovi, 21 glasovnic je bilo praznih. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen s 55 gl. nenavzoči dr. R i c c e t t i, za drugega podpredsednika dr. Dau-rant (dr. Rybar 10 glasov, 11 je bilo praznih glasovnic). Po volitvi se je zaključila seja. Razne vesti. Onega premetenega tatu, ki je ukradel na pošti na Minoritnem trgu na Dunaju, veliko svoto 119.000 K, še vedno nima dunajska policija. Izginil je kakor kafra. V prvem začetku so prihajale policiji razne ovadbe in zgodile so se velike pomote. Vse Ovadbe končujejo s stavkom, naj nakaže policija ovaduhu nagrado v znesku 1000 K in 10 odstotkov pri tatu dobljene svote. Neka ponočna frajlica je telefonirala na policijo, da je ravno kar pri njej — tat,- ki je menjal 1000 K. Policija ga je aretirala in se prepričala drug -'čin, da ni bil poštni tat, pač pa neki nadrevident iz finančnega ministerstva. Neka ženska je naznanila policiji, naj aretira tega in tega, ker ji je Mati božja po noči v sanjah povedala, kdo je oni poštni tat. Vse iskanje je zaman. Dva postopača sta oropa.'a v Neza-budicu na Češkem neko slikarico, in jo vrgla v reko. Vanek, eden morilcev, se je sam naznanil, ker mu je njegov prijatelj, vtekel s celim plenom 3P mark. tfakim Bei, turški generalni konzul v Hamburgu, je izginil, ker ima na vesti velike zločine proti nravnosti. Kotiček za zrakoplovce. — Na Nemškem nameravajo napraviti v večjih mestih postojanke, kjer se bo lahko vsidral Zeppelinov zrakoplov, da se preskrbi z bencinom, ali pa da uteče hudim nevihtam. — Zrakoplov »Ila« je končal svojo vožnjo na francoski zemlji! Zrakoplovti, Nemci, so morali plačati eolnino za zrakoplov. — Francos Roger Sommer je napravil rekord in prekosil amerikanska brata Wright. Shackleton, pogumni teziskovalec južnega tečaja, kateri se je dO sedaj še najbolj približal južnemu tečaju, je zabredel v velike dolgove. Njegova zadnja ek-spedicija ga je stala 20.000 funtov šterlina. (1. f. št. = 25 K). Roparski umor. — V Eperjesu na Ogrskem so oropali in umorili neznani lopovi udovo Gliicka, lastnico prodajalne draguljev. Roparji so si osvojili 6 verižic in 280 prstanov v skupni vrednosti 78.000 kron. »Kolera« na Ogrskem. — V občini Beznye je zbolelo 28 oseb na Cholera no-stras. Občinarji so mislili, da je to Cholera ašiatica, zato so bili vsi preplašeni. Zdravniki so jih že potolažili. Knjigovodja, Alfred Stiegnitž, na Dunaju je pobegnil, potem ko je poneveril svoji tvrdki 32.000 K. Potrtim srcem javljamo vsem prijateljem In znancem tužno vest, da je naša ljubljena mati, gospa Marija Ana Golja, uradniška vdova, danes ob 5'/» popoldne po dolgi in mučni bolezni, previdjena s sve-totajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice, se vrši v torek, 10. t. m. ob S. uri -zjutraj iz hiše Žalosti št. 77 y Tolminu v farno cerkev ift od tod po maši na pokopališče. ' V TOLMINU, 8. avgusta 1909. Aleksander Golja . ' c. kr. davčni oficijal, l VIDIC & Komp. Ljubljana Opekama in zaloga peči, ponudijo vsako poljubno množino ss^= patentiranih ———i zarezanih strešnikov .. MOLA" (SHnsfilzziegei) »Sistem MARZOLA" Barve: a) rdeče naravno ž«*ani, b) črno imprcguirani. m Majličnejše, najcenejše in najpreprostejše strešno kritje, m Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa zžiCO privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin Akojc oglas obsežnejši se računa za vsako tcscdo 3 iin. NajpriprancJSe inseriranje za trgovec in obrtn ke. Koliko fe manjSih trgovecv in obrtnikov v Gorim, .„.iJi na deželi e pa tudi v najem. Vprašali jo pri lastniku Mih. Wakouigg-u, Ostroziio .p.»s a Celje, Štajersko. SUKNA in modno blago za . priporoča firma Kare! Kocjan LSL vHumpolcu nafigikem. Tvorniške cene. Vzorci franke Mila in rtoriis. Kmetska delavska gospodarska zadruga v Dobravljah na Soriškem rcg. zad. z omejeno zavezo se zahvaljuje tem potom vsem dosedanjim gg. odjemalcem posebno pa »Občnemu konsumnemu društvu v Idriji«, in »Delavskemu konsumnemu društvu v Ljubljani« za dosedanja naročila.. Priporočamo se tem potom dosedanjim in novim gg. odjemalcem, da nas počaste s svojimi naročili. Obenem zagotavljamo rcelno postrežno in pristno blago. Zadružni odh«r.; Anton h\'Amj v Gerici. Ii K* »red! Kaštelja 7- | TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. j Najceneje kupovalšče nirnboršk6ga to drobnega blaga ter ikinln, preje in alt j POTREBŠČINE m pisemce, lfM'iu b pgpoteifcfe Najboljše šivanke za bivalne-stroje. POTREBŠČINE: V. . '"' '" ta krojsš* M čevt/m fti Sretinjice. -— Kožni rencl. knjižice. lišna obuvala m ?se letne čase Posebnost:. Semena za zelenjave, trave iti detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje^ krosnjarje, prodajalce po sejmih in trgih tp.r na dflželL . 2 3^-S Phonola je nek aparat, ki se ga pristavi h glasovirju, da zamore vsak — Ludi oni, ki se ne razume prav nič na glasbo — igrali kakor.senkoTi komad prav zivrlsno. . ;. Dolični aparat je na..ogled' in lainkuj daje ludi potrebna pojasnila z a s I o p n i k iti z u- ' Mgfite I j . . '' , ' Rajmund Kren Gorica, TiaTeatro. ^Goriška ijudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiši, Gosposka ulica st. 7, I. nadstr.) — Telefon it. 79. RaCan poStne hranilnice Štev. 837.315. Ns občnem zboru dne 30. maja 1909. se je določilo: Hranilne vloge se obrestujejo po 47* %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. . . ... Hrsnilne vloge se sprejemajo od vsaltosrar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 572^,ria; varščino ali zastave in na menjice po 6 % • ¦<.:.,.'•¦¦,. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1908. s 6%. ' " Stanje 31. dee. 19Q8.: Zadružnikov 19C1 z deleži v1 znesku 89.362 kron. —Hranilne vloge: 1,727.304-70, --v Poso j Ma: 1,693 201^-. — Reservni zaklad: 90 23005, — Vrednost kis: 111755 23. ...... Pozor! Slouensko podjetje! Pozor! ..;;" Slavnemu občinstvu se priporoča dne II. fehr. 1909., i novo otvorjeia velika iiltim ipii Franc Souvan sin. v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22 v Ljubljani. GORICA. Narodno podjetje Hotel ..Pri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških "Slovencev. — Nad 30 ¦sob za tujce od K 1-20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni saloni Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče.' —. Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za. jeni in pijače. — Domača in tuja vina. — Plženjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — 'Postrežba pod novo upravo skrbn«'1 in točna. Ant. Bresčak-u! .'v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 1 .(v lastni hiši) J kateri ima t zalogi najbogatejšo 1 izoero pohištva «seh slogov za fj mtt stan, priprostega in naj- l finejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica dza tapecirano pohištvo. 1 { Cene brez konkurence. Različno pohištvo iz železa \ lodobe na šipe in platno, ogledala , žima in platno. ,