SLOVENSKO SPLOŠNO ŽENSKO DRUŠTVO. MILA DOBOVA. Zavedno in narodno požrtvovalno ljub- ljansko ženstvo si hoče ustanoviti društvo, katero bode skrbelo za izobrazbo širših ženskih slojev, t. j. skušalo bo vzbuditi med ženstvom zanimanje za vse, kar je lepo, potrebno in dobro, za socialna vpra- šanja, za umetnost, to pri nas tako zane- marjeno dete, širilo bo zanimanje za žen stva tičoča se dnevna vprašanja ter tudi /;a poljudno znanstvo. To bode gotovo lahko doseglo s predavanji, z zdravim čti- vom, s prirejanjem učnih krožkov ter s skupnimi izleti. To je program, katerega ni možno dovolj pohvaliti in odobravati. Tacega društva nam je bilo že d.tvno treba . . . Da zadostuje, oziroma mora za- doščati ženski le igla, kuhalnica in metla, da je ženska na svetu le radi moža in otrok, teh predpotopnih nazorov so se otresli že malodane tudi najhujši fili stri in — sebičneži — epikurejci. Rousseau meni, da umetnost razmišljati ženski ni tuja. Ženska prav tako lahko razsoja ter samo- stojno misli, kakor možki ; od narave ima vse iste duševne darove, samo nje odgoja je slabša, neprava ter zatre čestokrat ono, kar bi lepo vzklilo in donašalo sadove. To nam potrjuje žensko gibanje na vseh kra- jih in koncih sveta ; ženske so vzlic vsemu nasprotovanju najmočnejših faktorjev že odstranile mnogo zaprek, stopile so po- gumno v areno, kjer se bojujejo z najbolj- šim uspehom z »uma svetlim mečem« Pro- fesorice, zdravnice, s'ikarice, pisateljice, kiparice Zjedinjenih držav, Rusije, Anglije, Švice, Avstrije in druzih držav pričajo, da zmore ženska, ako se ji nudi zadostna izobrazba in se ji dovoli, svoje znanje praktično uporabiti, isto kot možki. Ali ženstvo nikakor ne namerava konkurirati z moštvom ali siliti tja, kjer ni njegovo mesto ; za višjo omiko teži le zato, ker mu je to vsled socialnih razmer duševna in telesna potreba, ker mora dandanes bojevati prav tako boj za obsta- nek, kakor ga bije možki, ako neče pogi- niti ali pa se — prodajati. Kakor kaže ljudsko štetje od 1. 1890., je samo v Avstriji en milijon udov in ločenih žen, od katerih se jih mora živiti Ó27.000 od dela svojih rok. Poleg- teh je pa še 300.000 deklet, ki so stara nad 40 let ter si tudi sama slu- žijo svoj kruh. Četrt milijona omoženili žen pa dela v tovarnah, ker obitelji ne zadošča zaslužek moža-delavca. Dolžnost vsake ženske je, da se iz- obražuje, najsi postane potem že pestunja, tvorniška delavka, kuharica, prodajalka, učiteljica ali zdravnica. Ako se omoži, ji je pa še tem bolj treba temeljite termno-. 90 gostranske izobrazbe, da more izvrševati I častno in koristno svoj poklic i kot soproga ¦ i kot mati. Izrek gospe Laure Marholmove : ! »Des Weibes Inlialt ist der Älann« imaj izvestno dokaj resničnega v sebi, a zato : naj vendar ne osredotoči ženska vso svojo j znanost in umetnost le na izbiranje moder- nih, navadno malo okusnih toalet, na flir- j tovanje, na slabo igranje kakega glasbila ter na še slabše govorjenje nemščine in francoščine. »Žena bodi v vsakem oziru vredna polovica celote, katere druga polo- j vica je mož.« Da temu doslej ni bilo tako, | so bili krivi v prvi vrsti možki sami. Go- j spodom je bila in je deloma še ženska; samo gospodinja ali pa igrača ; z njeno i telesno lepoto, toaletno eleg-anco ter z njenim denarjem se bahajo pred svetom. , Prav redkokdaj pa skuša razširiti mož svoji ' ženi obzorje, saj se razgovarja ž njo le o najplitvejših vsakdanjih rečeh, in ako že ' govori ž njo o resni, važnejši stvari, o višjih vprašanjih kulture, je vedno površen, ¦ brez vsake poglobljenosti in temeljitosti. ' Mož ne intormira svoje žene o svojih tež- njah, ona ne ve ničesar o njegovem poklicu, da, navadno žena niti ne sluti, kaj boli ali j veseli moža. In vendar bodi žena svojemu | možu najboljši, najrazumnejši pri_jatelj. Mož j in žena naj drug- druzega spopolnjujeta, le i potem bode zakon tak, kakoršen mora biti, i in otroci tega zakona bodo plemeniti po srcu in duhu, umni in nadarjeni. Seveda se naše ženstvo doslej veci-i noma ni moglo povspeti do posebno visoke \ stopinje izobrazbe, deloma vsled svojih : slabih gmotnih razmer, deloma vsled po- manjkanja praktično organizovanih šol, de- loma pa tudi zato, ker ženstvo samo pre i malo skrbi za svojo izomiko. Ko dovrši \ dekle 6 ali 8 razredov v samostanu ali | zavodu, ko napravi svoj trgovski ali poštni '. izpit, ko ima svoje maturitetno spričevalo I in spričevalo učit. sposobnosti, napravi v i svojem izobraževanju navadno debelo piko. j Njenega učenja je tedaj konec za vedno.| Treba si je služiti svoj kruh, vse drugo ji je deveta briga. Ako pa ima srečo, da dobi doktorja ali profesorja za moža, tedaj pa preide itak njegov naslov, njegov ugled, celo njegov vpliv tudi nanjo . . . Moda in noblesa je večini našega takozvanega inte- ligentnega ženstva malodane vse. Po naj- novejši modi ukrojeno, dragoceno, če le možno, svilnato krilo moraš imeti, in če si hči ali žena kakega odvetnika, zdravnika, inženerja ali vsaj kakega bogataša, ki pa sme biti tepec prve kvalitete, tedaj smeš in moreš prvačiti v vsaki družbi, če tudi si nevedna in plitka, bolj kot najponižnejša dutka. In vrhu vsega je še prav ta v svilo in baržun zavita puhlost strašno do- mišljava in ekskluzivna. Da, prav ta dotnišljavost in to kli- kovstvo je zakrivilo zlasti med Slovenci mnogo, mnogo škode, katere ne bo možno popraviti leta in leta. To bahaško izolira- nje, to povzdigovanje samega sebe nad druge je krivo, da je pri nas socialno življenje zlasti po mestih povsem uničeno. Občevanje je postalo neprisrčno, prisiljeno, nenaravno . . . To neutemeljeno klikovstvo si je naložilo na dušo veliki greh, da je pognalo ženstvo srednjih, zlasti pa nižjih, krogov k reakcionarnim strankam, katerih voditelji so si znali s svojo sebično ljubez- nivostjo pridobiti v narodnih družbah ignorirano ženstvo, da vplivajo ž njim tudi na moštvo, kar je s političnega sta- lišča največje važnosti. Ako se množi reak- cionarno ženstvo, se množe tudi reakcio- narne stranke, s tem pa se utrjuje tudi napredku sovražni politični sistem. Grehi proti ženstvu se tako maščujejo nad vsem narodom. Posledica dosedanjega zanemar- jenega našega ženstva, sad nebrižnosti moštva napram ženstvu je tudi sedanje sramotno nemškutarjenje, ki ima svoje močne korenine tudi mej našim najinteligentnejšim ženstvom, da, celo mej našimi paradnimi »prvakinjami«. Žalostno dejstvo je, da kram- ljajo naše najodličnejše dame najlažje, naj-, 91 iepŠe in najrajši v nemščini, da večina dopisuje le nemško, navadno celo iz uprav sramotnega vzroka, ker slovenščine niso dovolj zmožne. In tako se množe vrste slovenskih janičarjev ! Oče Slovenec, mati nemškutarica, sinovi in hčerke pa »trdni sinovi in pristne hčerke Germanije !« Vsakdo, ki opazuje od strani družabno naše življenje, vsakdo, ki hoče biti nepri- stranski, mora priznati, da so naše razmere res take. A k sreči je tudi res, da imamo vzlic vsemu še zavednih narodnih žensk. Zasluga našega požrtvovalnega ženstva je, da so se ustanovile ob mejah slovenske šole : večinoma ženske so zabranile že po nekaterih krajih ponemčenje ter polaho- njenje naše dece. Skoro le na ženskih ra- menih sloni družba sv. Cirila in Metoda. In to gotovo ni mala stvar. Ženske, zavedne Tržačanke, so ustanovile tudi prekoristno družbo sv. Nikolaja, katera rešuje sto in sto bitij gotove propasti. ».Slovensko splošno žensko društvo« pa bode vzbudilo v vseh ženskih slojih narodno zavest, veselje do čitanja, skr- belo bo za revne deklice ter sploh zbolj- šalo kolikor možno v vsakem oziru razmere slovenskega ženstva in naroda sploh. V to pa treba resne volje. Društvo si mora pridobiti zmožnih, delavnih, vztrajnih ter agilnih moči, le tedaj bode moglo vspe- vati ter reševati v polnem obsegu svojo nalogo. Tu se ne bo plesalo, zabavalo in dvorilo za »narodov blagor«, tu treba innogo, mnogo delati. A tudi možki naj bi smatrali to društvo kot nekaj resnega, zares koristnega in potrebnega. Pristopili naj bi v kar največjem številu kakor usta- novniki. V prvi vrsti pa naj postane vsaka žena in dekle, kateri je le malo pri srcu napredek slovenskega naroda, član tega prekoristnega društva, ki naj bi mu daro- vali zavedni .Slovenci tudi potrebnih lepo- slovnih in znastvenih knjig ter časopisov, po katerih bodo gotovo z veseljem segale Slovenko. 92