44 45 Notna priloga Domovinske 1 ali tudi patriotske 2 pesmi so tiste, ki opevajo lepoto domače zemlje, ljubezen do rodnega kraja, domovine in države ter spremljajo pomembne narodove zgodovinske dogodke: nje­ gova ponižanja, zasužnjenje in poraze; njegove napore in zmage. Največ patriotskih pesmi nastane ob velikih narodovih pretre­ sih. Pri nas, na Slovenskem, se je domovinska pesem razvila po revolucionarnem letu v sredini 19. stol. (1948) in v času naro­ dnoosvobodilnega boja (1941–1945). Domovinske pesmi so optimistične ali pesimistične, v durovski ali molovski tonaliteti. Optimistične vzbujajo navdušenje za narodno stvar, bude ljud­ stvu narodno zavest, kličejo k uporu ali zmagi, pesimistične pa razkrivajo domovinsko bedo, kažejo na žalostno narodovo pre­ teklost in izražajo strah za njegovo prihodnost. Poleg številnih anonimnih pesnikov so največji predstavniki slovenske patriot­ ske (literarne) lirike Valentin Vodnik, France Prešeren, Simon Jenko, Simon Gregorčič, Oton Župančič, Srečko Kosovel, Vladi­ 1 Domovina izhaja iz dežele ali/in države, v kateri se kdo rodi, v kateri prebiva, kamor se (občasno) vrača, iz katere izvirajo njegovi predniki, njegov rod. Lahko pa je to tudi dežela, območje, celina, iz katere izvirajo določene gmotne, družbene in duhovne prvine (Dolenjska – domovina cvička, Amerika – domovina krompirja, Anglija – domovina nogometa). Zavedanje domovinske pripadnosti in njeni odsevi na ravneh vsakdanjega načina življenja, tj. akulturacije (= prilagoditvi novemu okolju), so predmet etnoloških raziskav o slovenskih izseljencih, zdomcih, prebivalcih na manjšinskih območjih in območjih osrednjega slovenskega ozemlja. Izpeljanki v praksi sta ožja (npr. Slovenija) in širša domovina (npr. Evropa). 2 Rodoljubne; iz lat. patria, tj. domovina. mir Pavšič ­ Matej Bor, Karel Destovnik ­ Kajuh, France Balantič idr. Tako domoljubne ali domovinske pesmi opevajo vse, kar je povezano z domovino. Pri nas na Slovenskem ima tovrstna pe­ sem kot simbioza besedne, torej literarne in glasbene umetnosti kar precejšnjo tradicijo. Vzrok za to so zagotovo vse družbene in druge turbulence, ki obkrožajo naš narod že zelo dolgo, poleg tega pa tovrstna tradicija kar naravnost kliče k njeni aktualnosti. Ne le dejstvo, da so se je lotevali številni umetniki obeh umetno­ stnih provenienc, še več, z dandanašnjimi stvaritvami in opusi je ostala last naroda tudi v opusih dandanašnjih ustvarjalcev. Ne­ nazadnje o njeni aktualnosti priča tudi posebni Festival slovenske domoljubne pesmi (od leta 2012), za katerega je značilno, »da je poklon Domovini, kjer glasba združuje tudi na videz nezdružljivo. Presega najrazličnejše, praviloma umetne delitve in postaja stalni- ca, ki povezuje slovenski živelj doma in po svetu. Hkrati simbolično spominja in opominja na svetle dneve enotnosti slovenskega na- roda, ki je rezultirala v samostojni slovenski državi. Še kako je po- trebno, da se ustvarja in poje Domovini. Da se jo ceni in spoštuje. Vedno in povsod. Ker je ena sama in edina […].« Izmed številnih tovrstnih domovinskih citatov je morda ta še najbolj značilen tudi za vseh sedem tukaj objavljenih pesmi, ki so jih podpisali povsem novodobni slovenski pesniki in skladatelji (razen nekaj izjem): Za Slovenijo živim, / zame je edina. / Je kot pesem polna Domovinske pesmi v notni prilogi Franc Križnar 46 Domovinske pesmi v notni prilogi rim, / moja domovina. / Za Slovenijo živim / in me vodi tok, / v čustva z njo se potopim, / je moj smeh in jok. Pa še: Slovenija – od kod lepote tvoje? / Pozdravljamo te iz srca in srečni tu smo doma, / Slovenija – naj tebi pesem poje, / ne išči sreče drugod kot le doma (V . in S. Avsenik), Moja dežela, to je njena lepota. /Moja dežela mi smo njeni ljudje. / Lepota dežele je sloves njen, / in njeni ljudje smo njeno ime (O. Pestner) do Slovenec sem! Slovenec sem! / Od zibeli do groba / ne gane moja me zvestoba / ne gane moja me zvestoba! / S ponosom reči smem: / Slovenec sem, Slovenec sem! (J. Gomilšek in G. Ipavec). Katja Gruber Akademska glasbenica, rojena 1966, deluje na raznih zboro­ vskih področjih. Po končanem študiju na AG v Ljubljani je na­ daljevala študij solopetja in diplomirala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Kot zborovodkinja je vodila razne odrasle in srednje­ šolske sestave: Moški komorni zbor Celje, Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane, Mešani zbor Gorenje iz Ve­ lenja, Mešani mladinski zbor Škofijske gimnazije A. M. Slomška iz Maribora, Mešani mladinski zbor Šolskega centra Velenje idr. Njeno delo v zadnjem obdobju najbolj odmeva na področju otroške in mladinske zborovske glasbe. Poučuje v OŠ Nazar- je, kjer v petih pevskih sestavih prepeva polovica vseh šolskih otrok. O kakovostnem delu govorijo številna priznanja z doma­ čih in tujih odrov. Uspehov ne dosega s selekcijo pevcev, ampak z njihovo načrtno vzgojo pevcev od 1. do 9. razreda. Izdala je dve zbirki upevalnih vaj za razvoj večglasja na začetni stopnji. Z uvajanjem večglasja med otroke želi ohranjati prvobitno sloven­ sko lastnost, to je občutek za večglasje. Jani Golob Rojen 1948 v Ljubljani, piše kot plodovit in vsestranski sklada­ telj orkestralno, koncertantno, komorno, operno, baletno (Dragi Miha in Matiček se ženi), scensko in zabavno glasbo; mdr. kar dve operi (Krpanova kobila in Medeja). Poglavitno ustvarja za godala. V skladateljskem delu se navezuje na tradicionalni način izražanja, pogosto pa združuje elemente resne in zabavne glasbe. 1971 je diplomiral na AG (1971 iz violine in 1978 iz kompozici­ je). Najprej je bil violinist v orkestru Simfonikov RTV Slovenija (1972–1987), nato glasbeni urednik na TV SLO (1987–1998), potem pa vseskozi profesor na AG v Ljubljani (od leta 1998; od leta 2007 kot redni profesor) vse do dandanes kot zaslužni pro­ fesor UL. Od 1992 je član Evropske akademije znanosti in ume- tnosti v Salzburgu. L. 2000 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Katja Gruber. Vir: osebni arhiv skladateljice. Jani Golob (foto: Tihomir Pinter). 47 Notna priloga Benjamin Ipavec & Damijan MoËnik Za skladatelja in zdravnika (1829–1908) B. Ipavca so najznačil­ nejši samospevi (tudi z domovinsko vsebino), zbori in kantate za razne slovesnosti, je pa tudi avtor spevoigre Tičnik in prve slo­ venske romantične opere z zgodovinsko snovjo T eharski plemiči. Skladatelj, zborovodja in pedagog D. Močnik (roj. 1967) je av­ tor pretežno vokalnih in vokalno­ inštrumentalnih del s pro­ stim izborom glasbenih sredstev in uspešen pedagog in zbo­ rovodja. L. 1991 je diplomiral na ljubljanski AG, od 1993 pa je glasbeni pedagog in zborovski dirigent v Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani, od leta 2000 še umetniški vodja (vseh) glasbenih dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava. Kot zborovodja deluje tudi v domačih Cerkljah, ki ima tam tudi družinsko tradicijo. Tako je z zborovodstvom tesno povezan tudi večin­ ski Močnikov skladateljski opus. Precej se posveča zborovski sakralni glasbi, sklada pa tudi orkestralna in druga dela. Velja za enega najbolj izvajanih slovenskih sodobnih skladateljev. Za svoje delo in izvedbe je prejel številne domače in medna­ rodne nagrade. Leta 2019 mu je JSKD podelil srebrno plaketo za pedagoško delo ter obsežen in izvrsten glasbeni opus. Jakob Aljaž & Damijan MoËnik Duhovnik, planinski organizator in skladatelj (1845–1927) je bil največ časa duhovnik na Dovjem in pobudnik in gra­ ditelj slovenskih planinskih postojank – koč v Triglavskem pogorju. Ljubezen do gora je izražal tudi v romantičnih zbo­ rovskih skladbah: Oj, Triglav, moj dom, Slovan na dan, zbirka Slovenska pesmarica (1896) idr. Damijan MoËnik (foto: Tihomir Pinter). Benjamin Ipavec, portret, lesorez. Avtor: Saša Šantel. Vir: Saša Šantel (19??). Benjamin Ipavec. URN:NBN:SI:IMG- YSN5AB73 from http://www.dlib.si (dostop: 14. 11. 2019) Jakob Aljaž, portret, lesorez. Avtor: Saša Šantel. Vir: Saša Šantel (19??). Jakob Aljaž. URN:NBN:SI:IMG- JL841OZ7 from http://www.dlib.si (dostop: 14. 11. 2019) 48 Pavel Dolenc Rojen 1968, izhaja iz Poljanske doline nad Škofjo Loko. Po končani gimnaziji in Orglarski šoli v Ljubljani je študiral glas­ beno pedagogiko na AG v Ljubljani, kjer je leta 1995 diplo­ miral. Študiral je tudi solopetje na SGBŠ, ki ga je uspešno končal leta 1999. Prepeval je v več zborih (Ave, APZ »To- neta Tomšiča,« Komorni zbor RTV SLO, Lubnik idr.). Želja po ustvarjanju in novem znanju ga je vodila na študij kom­ pozicije, kjer je na AG v Ljubljani leta 2008 diplomiral. Piše predvsem zborovsko in komorno glasbo, ki so jo izvajali v Sloveniji (Orkester Slovenske filharmonije, Pihalni orkester AG, APZ Toneta Tomšiča, razne komorne skupine in soli­ sti, različni slovenski zbori in vokalne zasedbe).Veliko tudi prireja in se ukvarja s pedagoškim, zborovodskim in produ­ centskim delom ter zabavno glasbo. Domovinske pesmi v notni prilogi Tomaž Habe Rojen 1947, deluje kot glasbenik: skladatelj, dirigent in pe­ dagog. Poučeval je v GŠ Domžale (1964–1975), OŠ Preserje (1975–1983), na Srednji glasbeni in baletni šoli, današnjem Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pa glasbenoteo­ retske predmete, zbor in orkester (1983–2012). V njegovem kompozicijskem opusu so vokalno­inštrumentalna in zbo ­ rovska glasba, simfonična ter orkestralna glasba (za pihalne, mandolinske in harmonikarske orkestre) pa tudi muzikali, filmska, scenska in didaktična glasba. Za svoje več kot preda­ no delo na glasbenem področju je doslej mdr. prejel nagrado RS na področju šolstva (1997), Škerjančevo nagrado (KGBL, 2002), Gallusovo plaketo in Adamičevo listino (oboje JSKD, 2007), najvišjo stanovsko Kozinovo nagrado za zaokroženi kompozicijski opus (DSS, 2014), Gerbičevo nagrado (ZGŠS in ZDGPS) idr. Pavel Dolenc. Vir: osebni arhiv skladatelja. Tomaž Habe (foto: Tihomir Pinter).