Didakta 192 45 PODJETJA IN IZOBRAŽEVALNE INSTITUCIJE Z ROKO V ROKI - STROKOVNO USPOSABLJANJE IN DVIG POKLICNIH KOMPETENC UČITELJEV V PODJETJU / Avtorica: Vesna Trančar, dr. znanosti – programa »Ekonomija in poslovne vede« / ŠC Ptuj Kako ustvariti aktualno izobraževalno okolje in kako v izobraževalnem procesu prepričati mlade, da so znanje, ustvarjalnost, pro-aktivnost, vztrajnost in čustvena inteligenca tiste lastnosti, ki vplivajo na človeški potencial in odločajo o zaposljivosti, zlasti generacij Z, je vprašanje vsakega pragmatično usmerjenega učitelja. Da pa učitelj lahko razvija kompetence pri učencih, se jih mora tudi zavedati in poznati. Najlažje jih na učeče se prenaša takrat, ko izhaja iz svojih izkušenj in refleksij o delu v podjetju in poučevanju na šoli. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE INSTITUCIJE NISO EDINI TVOREC ZNANJA Pomembna komponenta, na katero že leta opozarjajo vzgojno-izobraževalne institucije, je, da šola ni edini tvorec znanja, zato je povezanost med teore- tičnim in praktičnim znanjem nujna. Povezovanje teoretičnega in praktič- nega znanja lahko sicer res dosežemo z interdisciplinarnostjo, avtentičnim poukom in problemskim učenjem, vendar se poraja vprašanje, ali je tre- nutno delovanje v šolskem okolju, pri katerem je največji poudarek eksplici- tno znanje, dovolj, da mlade pripravi- mo na dejanske življenjske situacije. Zaposljivost že danes ni več odvisna zgolj od trenutnega znanja posame- znika, temveč od tega, kar bo najbolj verjetno, da se bo posameznik naučil v najkrajšem času. Pravilna kombi- nacija ljudi, znanja in tehnologije so namreč ključ do uspeha tako za pod- jetja kot tudi za tiste, ki v njem delu- jejo. Zaradi slednjega je treba v sam pouk vključevati aktualne probleme iz okolja, skrbeti za implementacijo praktičnih izkušenj v teoretični del izobraževanja in ohranjati izmenjavo znanj med podjetji in izobraževalnimi institucijami ter razvojno-raziskoval- nimi institucijami. Navsezadnje se je treba zavedati, da informacijska post- moderna družba poleg uporabnosti znanja poudarja tudi védenje, kako pridobiti potrebno znanje. S transpa- rentnim uvajanjem praktičnih novosti in dobrih praks izpeljanih projektov v izobraževalne procese lahko dijaka oz. študenta izoblikujemo v kompetentne- ga, kreativnega in odgovornega posa- meznika, ki bo na svetovnem trgu de- lovne sile lahko konkuriral pri hitrem preizkušanju in razvijanju svojih znanj in spretnosti. Trajno medsebojno sodelovanje med podjetji in izobraževalnimi instituci- jami obstaja v sekundarnem in terci- arnem izobraževanju v obliki delovne prakse, ki predstavlja tudi redno štu- dijsko obveznost dijaka oz. študenta. Tako se pospeši prenos znanja, krepi razvojno delo dijakov in študentov ter se jih pripravlja na samostojno kari- erno pot. Povezanost izobraževanja z delovnim okoljem je že v času študija pomemben del pridobivanja in razvija- nja specifičnih strokovnih kompetenc, ki so usmerjene k večji zaposljivosti diplomantov, saj omogočajo prenos pridobljenega znanja in informacij v prakso. Praktično usposabljanje v podjetjih in drugih institucijah nadgra- juje že pridobljeno teoretično znanje in razprostira možnosti preizkušanja avtentičnih učnih situacij, vpogleda v realne delovne razmere in pogoje dela. Obenem omogoča presojo pod- jetja skozi oči učečega se dijaka oz. študenta, kar vpliva tudi na poznejše odločitve o izbiri poklicne poti. Nepo- sreden stik dijaka oz. študenta z realni- mi delovnimi nalogami in operacijami nedvomno omogoča prepoznavnost kompetenc, znanj in veščin, ki jih trg potrebuje, in skozi njih tudi možnost samoocenjevanja. DVIG POKLICNIH KOMPETENC UČITELJEV Ker danes velja, da je vse nestabil- no in dinamično, in da je nekaj, kar smo se v času izobraževanja naučili, v stvarnosti hitro zastarano, se mora učitelj tej dinamiki prilagoditi. Biti mora konstruktiven in se tudi sam nenehno učiti. Postati mora vzvod za iskanje novega, boljšega, usmerjenega v prihodnost. Prepoznati mora motive za učenje določenih vsebin in jih čim bolj slikovno umestiti v učne vsebine. Kakšne možnosti za kakovostno ob- vladovanje družbenih sprememb in sledenja sodobnim poslovnim pra- ksam pa ima učitelj? Veliko možnosti za kontinuirano vključevanje v real- ne, praktične in aktualne projekte v podjetjih učitelji srednjih poklicnih in strokovnih šol nimajo. Boniteto iz tega naslova uživajo profesorji na uni- verzah; sodelovanje med univerzo in gospodarstvom je bolj poglobljeno, ciljno usmerjeno in trajnostno narav- nano. Na univerzitetni ravni se lahko cilji za soustvarjanje in povezovanje znanosti, izobraževanja, gospodarstva ter širšega družbenega okolja z aktiv- nim, inovativnim, kreativnim in podje- tniškim sodelovanjem ne le študentov, temveč tudi profesorjev, uresničujejo na nacionalni in mednarodni ravni. Tako sledijo prepričanju naprednih multinacionalk, da je v družbi znanja človeški kapital najpomembnejši. Slika 1: Učiteljevi viri znanj in kompetenc Vir: Educational Technology (2017) 46 Didakta 192 Usposabljanje učiteljev, ki strokovno plemeniti znanje in nadgrajuje kom- petence učiteljev srednjih poklicnih in strokovnih šol, ponuja tako imenovani program »Dvig poklicnih kompetenc učiteljev«. V programu je izpostavljen cilj, ki se kaže v pridobivanju novih znanj in možnosti za povezovanje učne snovi s primeri iz prakse ter pridobi- vanju novih izkušenj, zlasti socialne- ga kapitala za širjenje zaposlitvenih možnosti vseh v program vključenih udeležencev. Izhodišče programa je povezovanje izobraževanja in gospo- darstva na temelju posebne oblike krožnega zaposlovanja. Ta učiteljem srednjih poklicnih in strokovnih šol omogoča, da se usposabljajo v realnem delovnem okolju; tako lažje ohranjajo korak z razvojem tehnologij, novih organizacijskih oblik in metod dela ter sledijo spremembam na strokovnem področju in temu prilagajajo poučeva- nje. Le z nadgradnjo kompetentnosti, strokovne usposobljenosti učiteljev in drugih nosilcev izobraževalnega pro- cesa lahko trajno zagotavljamo kako- vost izobraževanja v srednjih poklicnih in strokovnih šolah ter ohranjamo di- namičen koncept učenja. Usposabljanje v realnem delovnem okolju ima med drugim tudi sinergij- ske učinke. Na eni strani učitelji ob permanentnem vključevanju v na- cionalne projekte, izobraževanja in aktivnosti mednarodnih razsežnosti nadgrajujejo, dopolnjujejo in osve- žujejo svoja znanja. To ne velja zgolj na pedagoški ravni, marveč tudi na strokovni. Na drugi strani pa imajo podjetja, ki so odprta za partnersko sodelovanje z izobraževalnimi insti- tucijami in sprejemajo učitelje tudi na večmesečno usposabljanje, ideal- no priložnost za izpeljavo specifičnih projektov, pri katerih se potrebuje več akademskega znanja in veščin. Podje- tja imajo pri sodelovanju z izobraževal- nimi institucijami idealno priložnost, da lahko učitelju neposredno podajo svoja priporočila o tem, katera znanja, veščine, kompetence, spretnosti pri dijakih oz. študentih pričakujejo in katerih novodobnih mehkih veščin jim najbolj primanjkuje. NAMESTO SKLEPA Današnja družba in gospodarstvo daje- ta prednost hitrim rezultatom, ki jih je mogoče predvsem tržno izkoristiti. Da lahko tej hitrosti sledimo, so potrebne kompetence, spretnosti in prilagodlji- vost nenehnim spremembam, prav tako pa sposobnost agilnega razmi- šljanja in vseživljenjska zavezanost posameznika k učenju in učljivosti. Adekvatno temu se zahtevnost peda- goškega procesa in dela učiteljev skozi leta povečujeta, saj je učitelj prvi in pogosto edini, ki pri učencih razvija oz. nadgrajuje omenjene veščine, jih pripravlja na fleksibilnost in prilago- dljivost v delovnem okolju. Da bo lahko učitelj pri učencih udejanjil razvoj tako formativnih kakor tudi neotipljivih oz. tihih znanj, mora v pedagoški proces kontinuirano vnašati praktične izku- šnje, poskuse in novosti. Za slednje je treba imeti tudi stik z realnim de- lovnim okoljem, to je s podjetji in ra- zvojno-raziskovalnimi institucijami. Ob tem je treba opozoriti na dejstvo, da je to možno le, če uresničimo določene pogoje, med katere zagotovo spada- jo izboljšanje odzivnosti vzgojno-izo- braževalnega sistema na potrebe trga dela, omogočanje lažjega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev ter krepitev kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja tudi z dopolnitvijo učnih načrtov, metod dela in razvojem sis- temov za učenje na delovnem mestu. Navsezadnje bodo v skladu z razvojem digitalizacije in spremenjenim nači- nom poslovanja v podjetjih nujni tudi hitri premiki na področju kreiranja novih poklicnih profilov ter temu pri- lagoditve novih izobraževalnih progra- mov. Denimo, izobraževanja za naziv direktorja digitalnega razvoja še ni, čeprav potreba v hitro razvijajočih se panogah že obstaja. Če bomo sledili partnerskemu sodelo- vanju med gospodarstvom in izobra- ževanjem, bomo s skupnimi močmi premikali meje razvoja in uspešnosti delovanja družbe, gospodarstva in po- sledično vsakega izmed nas. Literatura in viri Bedürftig, Malte et al. 2015. How bu- siness and government can bring young people into work . prirejeno po: http://www.mckinsey.com/in- dustries/public-sector/our-insights/ how-business-and-government-can- -bring-young-people-into-work (27. 3. 2017) Blignières-Légeraud et al. 2002. Va- lidation of competences and the professionalisation of teachers and trainers. Luxembourg: Office for Of- ficial Publications of the European Communities. Educational Technology. Connec- ted Teaching Builds New Com- petencies and Expertise. Prireje- no po: https://tech.ed.gov/netp/ Slika 2: Ključni koraki pri izobraževanju in poklicnem življenju mladega človeka Vir: Prirejeno po Bedürftig (2015) Didakta 192 47 teaching-prepare-and-connect/ (23. 3. 2017) Jerina, Barbara. 2011. Konstruktivistič- ne vzgojno-izobraževalne prakse. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Kunter, Mareike. 2013. Professional competence of teachers: Effects on instructional quality and student de- velopment. Journal of Educational Psychology, Vol 105(3), str. 805–820. Peklaj, Cirila. 2009. Učiteljske kompetence in dosegan je vzgojno-izobraževalnih ciljev v šoli. Ljubljana: Znanstvena založba Fi- lozofske fakultete. Univerza v Ljubljani. 2017. Sodelovanje z gospodarstvom in širšim družbe- nim okoljem. Povzeto po: https:// www.uni-lj.si/sodelovanje_z_gospo- darstvom_in_sirsim_druzbenim_ okoljem/ (17. 3. 2017) Visoka šola za upravljanje in poslova- nje novo mesto. 2013. Priročnik za mentorje študentom na strokov- ni praksi. Povzeto po: http://fupi. vsnm.si/uploads/pripone/razno/ prirocnik_za_mentorje_studen- tom_na_strokovni_praksi.pdf (12. 1. 2017) Žnidarič, Helena et al. 2015. Poročilo o izvedbi programa Dvig poklic- nih kompetenc učiteljev. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževa- nje. Povzeto po: http://www.mizs. gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/page- uploads/podrocje/vs/Gradiva_ESS/ DPKU/DPKU_Porocilo.pdf (23. 3. 2017)