St. 33 Maribor, dne 15. avgusta 1912. Tedaj XLVL Ust ljudstvu v pouk in zabavo. &£a]i vsak četrtek in velja s poštnino vred In m Maribora ■ pošiljanjem na dem za celo leto 3 K, pol leta 2 K In za četrt leta I K, Naročnina za Nemčijo 5 K, za droge IzvenavatrilaSa Idtol« 6 K- Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S K« Naročnina se poSilja na: IJpravnlštvo „Slovenskega Gospodarja" * Maribora, >-i List se dopoSilja fla odpovedi, Udje „Kat»V jmkamega draštva" dobivajo list bres posebne narofinlnej Eosamezni listi stanejo 10 vin? Uredništvo: Koroška cesta štev* fi, —, Eokopisi se ne vračajo, »-« Bpravništvo: Koroške cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, Inserate se plačnje od enostopno petitvrste %st enkral IZ sdu® u dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primer*» popust, Inserati se sprejemaj^ da srede zjutraj, m 15« zaprte reklamacije so poštnine proste. Oanagnl» Številk* obsega 10 strani; Dan naše mladine. Lep dan je imela naša mladina, združena v Orlu, zadnjo nedeljo, dne 11, avgusta v St. Juriju ob južni železnici. Vreme je sicer nagajalo, oblaki so zakrivali solnce, dež je lil iz neba, toda v srcih mladih ljudi je bil dan, solnce ljubezni do vere in naroda je žarelo z visokim plamenom v dušah slovenskih mladeniče v. In čmerno vreme je uvidelo, da njegova nagajivost ne more pokvariti slavnostnega dne, zato je popoldne odplulo s svojimi oblaki v druge kraje in svetlo solnce se je zasmejalo nad nami. Mladina je ob najlepšem vremenu končala svojo slavnost, pri kateri se je zaobljubila, slediti naukom velikega mladi-noljuba škofa Slomšeka, Slavnost se je pričela s sprejemom na kolodvoru ob 10» uri dopoldne. Orli so stali v vrstah in pred nje sta stopila župana tržke in okoliške občine Šentjurske, g, P i s a n e c in g. R a t e j ter pozdravila v prisrčnih besedah telovadce, Odgovorila sta predsednik štajerske podzveze Orlov, dr* Verstovšek, in nar Čelnik Zveze vseh Orlov, Jeločnik, Potem so se Orli uvrstili in z višnjevaško godbo na Čelu odkorakali proti cerkvi. Bilo jih je V kroju blizu 200. Lepo je bilo gledati Čvrste mladeniče v rudečih srajcah in s ponosnimi orlovimi peresi na Čepicah. Nepregledna množica navdušeno razpoloženega ljudstva jih je spremljala, Hiše naših pristašev v trgu so bile okrašene z narodnimi trobojnicami. V cerkvi je naš mladinski organizator dr* H o h-n j e c govoril v vznesenih besedah o verskih dolžnostih slovenskega mladeniča, kakor jih je v svojih spisih polagal Škof Slomšek tako priprosto in prikupno mladini na srce. Potem je daroval sveto mašo, pri kateri sta mu stregla dva Orla v kroju. Ljudstvo se je vzgledovalo nad lepim vedenjem slovenskih Orlov ter jih primerjalo z liberalnimi organizacijami, a primera ni izpadla v korist liberalcev. Po cerkvenem opravilu je bilo slavnostno zborovanje v Katoliškem Domu. Vodil je zborovanje predsednik štajerske Podzveze Orlov,, državni in deželnj poslanec dr. Ve r s t o v Š e k ter pozdravil zastopnika Zveze Orlov, JeloČnika, zastopnika štajerske S. K. S. Z., dr. Holinjeca, poslance Gostinčarja, dr. Korošca, VreČkota in Terglava, ter vse domače in od drugod k slavnosti prihitelo ljudstvo. Govorili so nato: načelnik Zveze Orlov, Jeločnik iz Ljubljane, ki prinaša pozdrave kranjskih Orlov, ter pravi: Zunaj dežuje, megle se pode po naših hribih, a v naših srcih sije solnce veselja radi vedno močnejše paše organizacije. Poslanec dr. Korošec: Vesela je doba, v kateri živimo, naše vrste so od dne do dne več' je. Delujmo v Slomšekovem duliu; on je vstvaril naši lavantinski vladikovini nove meje, naše delo pa naj stremi za tem, da dobimo nove meje za našo slovensko in hrvaško domovino pod mogočnim habsburškim Orlom, Junaki ne marajo robstva in suženjstva. Naša srca bijejo za prostost. Suženjstva nikdar, ampak naprej do svobode, prostosti naše domovine! D r. H o h-n j e c: Mladeniči, Orli, pojdite vedno naprej po belih cestah, katere vam je začrtal nesmrtni Slomšek in ki vam jih kaže naša organizacija. Kropiv liberalnih in nemškutarskih, ki rastejo ob cestah, se izognite. Drž. poslanec G o s t i n Č a r iz Kranjske vspodbuja mladino k vstrajnosti in možatosti. Domači kaplan Kavčič pozdravlja zbor Orlov imenom šentjurskih naših društev in vseh pošteno mislečih Sentjurčanov. P i -par, zastopnik graškega „Kresa" in Orla pozdravlja imenom graških Slovencev. Šetinc iz Brežic navdušuje mladino za treznost in prinaša pozdrave mladine iz Posavja. Kaplan G a b e r c iz Rajhenbur-ga pravi: Nemškutarji so bili že pred več kot 100 leti in so Še danes, a naša organizacija se jih pe boji. Mladeniči, bodite vzgled drugim, pritegnite Še druge v naše vrste. Kaplan B a z n i k iz Hoč pozdravlja i-menom mariborskega orlovskega okrožja. Mladeniči, bodite vstrajni v boju z našimi nasprotniki ter gojite lepo slovensko pesem. Deželni poslanec T e r -glav: Naši organizaciji je treba pomoči od zgoraj, čo hočemo uspehov; zatorej se vojskujte mladeniči v znamenju križa in zaupajte v Boga! Končno besedo spregovori dr. Verstovšek", ki omenja, da je St. Jurij zgodovinski kraj.Tukaj so se vršili nekdaj hudi boji za slovenski značaj ¿rga, S pomočjo našega vrlega kmečkega ljudstva je ohranil trg svoje lepo slovensko lice. Trg in okolica sta danes v rokah mož naše stranke. Skrbimo, da bo tudi v bodoče ne samo v St. Jurju, ampak povsod na Slovenskem tako. Vzgojujmo se, da ne bomo puhli o-troci slovenskega naroda, ampak trdni, resni, značaj ni, Skrbimo nadalje, da bo vsak' Član naše organizacije zdrav po duši in zdrav po telesu. Nato se je izvolil odbor Podzveze Orliov. Predsedstvo je sledeče: predsednik dr. Karol Verstovšek; podpredsedniki: Stuper, Moškon in KoŠtomaj; tajnik Simonič, blagajnik Pintar; odborniki so vsi predsedniki štajerskih okrožij. Načelstvo: Culk, načelniki; PiŠek in Majcen, podnačelnika; voditelji: Simonič, Moškon, Mirnik in KoŠtomaj. Po zborovanju smo se razvrstili po gostilnah k obedu. Deževalo je neprestano. Mnogo ljudstva, ki je čakalo na popoldansko slavnost, je radi slabega vremena odšlo domov. Po večernicah so naši Orli, kljub temu, da je deževalo, začeli s prostimi vajami pod poveljstvom načelnika Zveze, brata Jeločnika. Kljub deževju se je na travniku vrlega posestnika Gerzipa, kjer se je vršila telovadba, zbralo lepo število gostov, ki so občudovali krasen nastop naših Orlov. Okrog 4, ure se je vreme zjasnilo, solnce je posijalo s svojimi žarki na telovadišče, Telovadbe se je udeležilo nad 90 Orlov. Proste vaje in vaje na orodju so zelo lepo izpadle. Posebno dobro so izvršili Orli .slikovite skupine in sabljanje „moreška", Prvi večji javni nastop štajerskih Orlov je izborno izpadel. Ponosni smo na naše orlovske vrste. Po telovadbi se je.2;ačeji veselica s prosto zabavo v Katoliškem Domu in na veseličnem prostoru. Vrstila se je slovenska pesem, godba je igrala, tam-buraši so udarjali, zabava je bila neprisiljena. Slavnostni dajn v čast velikemu rodoljubu Slom-Šeku je minul, za našo orlovsko organizacijo častno minul. Sedaj po Šumu slavlja in navdušenja se je zopet treba podati na trezno delo. Pregledovali smo na-uise krajev, od koder so prihajali orlovski odseki. Mnogo odličnih krajev, kjer so podani vsi predpogoji za ustanovitev telovadnih odsekov, je manjkalo. Z žalostjo smo posebno opazili, da Mursko polje še nima nobenega Orla, ravpo tako ne Slovenske gorice. Toda tarnanje ne pomaga nič, ampak le delo, Zato na novo delo, da se naša lepa in ponosna organizacija Orlov razširi po vsem Slovenskem Stajerju! Na slavnost so poslali brzojavne pozdrave: državni in deželni poslanec PiŠek iz Slivnice, Dekorti, Regalat in Jurak iz Ljubnega; dr, Pregel, Puntar in dr. Božič iz Idrije ter p, Rantaša iz Ptuja. Politični ogl — Dne 9. avgusta: Cesar je včeraj v polurni avdijenci sprejel skupnega finančnega ministra Bilinskega, — Pri včerajšnji obravnavi zoper napadalca Jukiča v Zagrebu je po končanem zaslišanju prič in govorih govornikov govoril državni pravdnik dolg govor ter je končno predlagal, naj se obsodi Jukiča n a s m r t, njegove soobtožence pa na 10 do 20 let težke ječe, Med govorom državnega pravdnika se je odigral mučen prizor, ki je napravil na vse navzoče mogočen vtis. Med strastnim govorom državnega pravdnika je namreč vstal 151etni obtoženec Bublič ter pričel kričati in vikati: „Gospod predsednik, pustite me ven, jaz ne morem več poslušati, srce me boli!" Veliko gibanje se je pojavilo med občinstvom in ne le na zagovornike, temveč tudi na sodni dvor sam je napravil ta prizor kar najmučnejši in najgroznej-ši vtis. Predsednik je dal nato odpeljati ubogega dečka iz dvorane. — Med Srbijo in Bolgarijo se pripravlja nova zveza, katere namen je, da se obe državi v slučaju homatij podpirate, — V Albaniji se vrše dan za dnevom hudi nemiri. Na semanji dan sta se na trgu v Kočanih razleteli zapored dve bombi, ki sta ubili 10 oseb. Ljudje so se prestrašeni razpršili, tako, da je bil trg mahoma prazen. Se-le po preteku kfjke pol ure se je trg zopet napolnil. V tem trenotku je prišlo od ene strani vojaštvo, od druge strani pa o-rožništvo, Tako vojaki kakor orožniki so brez vsakega povoda naskočili z bajoneti množioo, ki se ni mogla nikamor umakniti, Divjajočim vojakom so se pridružili Še cigani, ki so z revolverji streljali na ljudstvo, ki je bilo vse po pretežni večini bolgarske na- rodnosti, Začelo se je m e s a r s k o k 1 a n j e , ki je trajalo od 3. ure popoldne do 10. ure ponoči. Se-le ob tem času je napravil vojaški poveljnik konec groznemu klanju ter poslal vojake v kasarne. Vojaki so med potom ropali in plenili krščanske prodiajalnice. Ubitih je bilo 45 Bolgarov, 185 pa težko ranjenih. Po tem krvavem dogodku je poklical poveljnik k sebi zastopnika bolgarske duhovne oblasti ter ga prisilil, podpisati izjavo, da je bilo vseh 45 Bolgarov ubitih pri r.az-strelbi dveh bomb na trgu. Angleški listi pišejo, da je bilo ubitih celo 200 Bolgarov. Razburjenje v Bolgariji radi grozodejstev v Kočanih je tako veliko, da se je jela bati vlada, da ne bi prišlo do dejanskega izraza ogorčene ljudske volie. Zato je poklicala pod zastavo rezerviste zadnjih letnikov na Gtedenske orožne vaje, — Dne 10, avgusta: Listi poročajo, da bodo sklicane delegacije za 23, septembra. Istočasno bo zborovalo tudi več deželnih zborov, da rešijo najnujnejše zadeve. Državni zbor bi potem začel začetkom oktobra jesensko zasedanje. — Izpustili so iz zapora voditelja hrvaške kmečke stranke, Stepjana RadiČa, radi bolezni njegove soproge. Radič ima sedeti v zaporu Še tri mesece, a so ga začasno izpustili na svobodo. — Obsodba JukiČeva bo izdana v ponedeljek. — Ob turš.k.o-črnogorski meji se je vršilo zadnji Čas več resnih bojev in spopadov med Turki in Črnogorci. Pri Veliki se je bil dne avgusta vroč boj med Črnogorci in Turki. Po celodnevni krvavi bitki so bili Turki premagani. Junaški Črnogorci so sovražnika skoraj popolnoma potolkli. Črnogorska vlada se namerava obrniti s posebno okrožnico do evropskih vele-vlasti, v kateri bo zahtevala, da se meje med Turčijo iz Črno goro uredijo. Rod Malisori se v Albaniji splošno bojuje proti Turkom. Med Bolgari se opazuje veselje do vojske s Turčijo. — Na otoku Haiti v Ameriki je izbruhnila vstaja. Vlada Združenih držav je poslala na Haiti vojne ladje. — Dne 11. avgusta: Ministrski predsednik grof Stiirgkh je že toliko okreval, da sempatje sme nekaj čitati. — Sodišče ni dovolilo, da bi poslanca Kovača, ki je v ogrski državni zbornici streljal na predsednika, spustili na prosto; ostati mora v zaporu. — Turški ministrski svet je sklenil, ugoditi opravičenim zahtevam Albancev. Na pritisk Rusije se je spor med Črno goro in Turčijo mirnim potom poravnal. V poslopje avstrijske pošte v Solunu je nekdo položil tako-zvani „peklenski stroj" ali razstreljivno kroglo, ki se je razpočila; poslopje je zelo poškodovano, dva uradnika sta lahko ranjena. — V Curiliu na Švicarskem se vrše pogajanja med turškimi in italijanskimi politiki, ki so bila kratek Čas prekinjena. Pogajanja vodi sedaj italijanski poslanik v Petrogradu. Povod za zo-petna pogajanja je dala baje sedaj popustljivejša Turčija, ki se boji, da bi se ne mogla vojskovati na dve strani: proti Italijanom v Tripolisu in vstašem v Albaniji, — Dne 12. avgusta: V Achenu na Nemškem se vrši te dni velik nemški katoliški shod. Nad 100 posebnih vlakov je pripeljalo udeležence na shod. — Francoski ministrski predsednik je obiskal Petro-grad in je bil od cesarja Nikolaja in ruskih ministrov prisrčno sprejet. Med Rusijo in Francijo obstoji posebna zveza. — Turški častniki so morali priseči, da ne bodo pripadali nobeni javni ne tajni politični stranki. — Francoska vlada je ne|koliko nehala preganjati cerkev in bi rada imela zopet dotiko s sv, očetom. — Italijansko-turŠka vojska ne nudi sedaj posebnih zanimivosti, Lahi imajo sedaj v oblasti vse tripoliško o-brežje, ker so vzeli Turkom mesto Zuaro, Arabci so postali baje precej zbegani in blodijo po puščavah v razkropljenih1 četah. — Jukič obsoien na smrt. Zagrebško sodišče je v ponedeljek, dne 12, avgusta, izreklo sodbo nad napadalcem 'Jukičem in njegovimi tovariši. Velika množica ljudstva je čakala pred sodiščem na izid obsodbe. Ko so pripeljali Jukiča v dvorano, je zaklical: „Živela sloga Hrvatov, Slovencev in Srbov!" Ob 11. uri dopoldne so vstopili v sodno dvorano sodniki, ki so bili oblečeni v črne obleke, kar je znamenje, da bodo izrekli smrtno obsodbo. Občinstvo je z nestrpnostjo čakalo izida. Obsodba se glasi: Luka Ju-kič se obsodi na smrt naveŠalib, Gju-ro Cvijič na 5 let ječe, Avgust Cesarec, Dragotin Bublič, France Neidhard, Kamilo Horvatin, vsi na 5 let ječe; Roman Horvat na 6 let ječe, Vladimir Bada-lič, Dušan Narančič, Vatroslav Dolenc, vsi oprode. ni; Josip SariniČ na 6 mesecev ječe, Stjepan Galogaž oproščen. — Branitelji so vložili proti obsodbi priziv. JukiČ pa je klical: „Čuvaj je kriv, njega ima zadeti kazen. Smrt izdajalcem!" Obtoženci so .nato v dvorani zapeli: „Liepa naša domovina!" Gospe so na obsojence metale cvetlice. Strašen potres je divjal dne 10. avgusta v Turčiji, posebno ob Dardanelah in Marmara-morju. Potres se je ponavljal še tudi naslednje dni. Uničenih je IS mest in več sto vasi in trgov. Kakor trdijo novejša poročila, je ubitih okrog 1000 oseb, ranjenih pa nad 3000. Vsled prevrnjenih svetilk je nasta-lo mnogo požarov. Zemlja se je na več krajih odprla, pojavili so se iz razpoklin petrolejni vrelci. V Carigradu je porušenih mnogo mošej (mohamedanskih cerkev), usahnilo je vsled potresa tudi mnogo studencev. Prebivalstvo je brez vode. Ljudstvo prebiva na pro-stem. Potresni sunki se Še vedno ponavljajo. Velika nesreča v rudniku na Nemškem, V Bohumu na Porenskem v Nemčiji, kjer se nahajajo zelo veliki rudniki, se je v četrtek, dne 8. avgusta dopoldne, dogodila velika nesreča» V rovu „Loth-ringen" so se vneli plini, nastal je v rovu požar, na to pa strašen razpok, vsled česar se je velik del rova "porušil. Ob Času nesreče je delalo v rovui več sto rudarjev. Večinoma vse rudarje je zasulo, obzgalo in zadušilo. Po najnovejših poročilih je mrtvih 140 rudarjev, težko ranjenih so izvlekli iz rova 23 o-seb. Ko se je zgodila nesreča, se je stresla zemlja več kilometrov na okrog. Takoj se je začelo z rešilnimi deli, ki pa so bila silno težavna, ker je v rovu, kjer se je zgodila nesreča, in tudi sosednjih rovih divjal požar. Le z velikim naporom se je posrečilo pogasiti pod zemljo divjajoči ogenj. Pred rudnikom so se odigravali strašni prizori. Ljudi je bila skrb in žalost radi negotovosti svojcev, ki so odšli v podzemeljske rove. — Srce pretre-sujoči so bili prizori na obupano tarnajoče žene, na jokajoče matere in na groze in strahu jokajoče otroke, Med žrtvami nesreče je bilo nič manj kot 82 ože-njenih in znaša število osirotelih otrok okroglo 200, Trupla, ki so se spravila iz rovov, je bilo večinoma težko spoznati. Bila so popolnoma sežgana in razmesarjena, tako, da jih je bilo strahota pogledati. Iz lege trupel ponesrečencev se je dalo sklepa-ti, da so se morali v rovu, kjer je nasštal razpok, odigravati grozni prizori. Pri izhodu so se rudarji paj-brže silno borili, kdo da pride prej na prosto. Pri e-nemu izmed mrtvih rudarjev so našli šop las, ki jih je držal v rokah in katere je v obupnem boju izruval svojemu tovarišu. Rešilo se je 40 rudarjev. Pretresljivi prizori so se vršili, ko so izpreme-nili shrambo za gasilno orodje v mrtvašnico in ko so na njej izobesili Črno zastavo, 50 trupel, ki so jih le s težavo očistili od saj in premogovega prahu, so položili v rmene kovinaste krste in jih po vrsti postavili v začasno mrtvašnico, V kolikor so mogli dognati i-mena mrtvecev, so nabili imena ponesrečencev na krste, Ko so sorodnike žrtev spuščali v posameznih skupinah v mrtvašnico, so se dogodili v srce segajoči prizori in le z velikim trudom in pregovarjanjem so jih mogli pripraviti, da so zapustili krste. Tudi nemški cesar se je pripeljal na kraj nesreče in tolažil zapuščene. Med rudarji v ponesrečenem rovu se je nahajalo 50 Av s t r i j c e v , od teh je našlo smrt 40, ostali se nahajajo težko ranjeni v bolnišnici. V bo-humskem rudpiku delajo tudi Slovenci, Se je li ponesrečil tudi kdo izmed naših. Še ne vemo. Pri nesreči dne 15. julija 1908 v istem rudniku je našel nepričakovano smrt Slovenec Jožef Bogatin iz Zreč pri Konjicah. Pogreb žrtev nesreče se je vršil v ponedeljek. Sprevoda se je udeležilo okrog 100,000 oseb, Nemškega cesarja je zastopal pri pogrebu princ Henrik, Katoliške cerkvene odredbe je izvršil Škof iz Paderborna. dr, Schulte. Rakve so djali na pokopališču v dva velika skupna groba; eden je bil za delavce-katoličane, drugi za protestante. Pretresljiv jok zapuščenih sorodnikov in otrok se je razlegal po mirodvoru, ko so zagrebli rakve. Od vseh strani Nemčije pošiljajo darove za rodbine ponesrečenih rudarjev. _ Razne novice. » Godovi prihodnjega tedna: 18. nedelja: 12. pobink. Joahim. 19. pondeljek: Ludorik Tol., škof; Julij. 20. torek: Bernard, op.; Štefan, k. 21. sreda: Ivana Fr„ vd.; Adolf, s. 22. četrtek: Timotej, muč.; Hipolit. 23. petek: Filip sp.; Bogovoljka. 24. sobota: Jernej, ap.; Ptolimej, šk. Duhovniške vesti. Premilostljivi knezoškof je i-menoval g. provincijala kapucinov, o. Donata Zupančič v Celju, za konzistorialnega svetovalca, in č, g. gvardijana celjskih kapucinov, o. Ladislava Hazema-li, za duhovnega svetovalca. * Slomšekova obletnica na šolali. Deželni šolski svet kranjski je naznanil vsem Šolskim vodstvom, da je dan 24, septembra kot obletnica smrti nepozabnega Škofa SlomŠeka pouka prost dan, ako pritrdijo temu krajni šolski sveti. Kaj pa na Štajerskem? * V Št. Ili! Danes, iia Veliko Gospojnico, dne 15. avgusta popoldne priredi Slovenska dijaSka zveza v St, Ilju v Slovenskih goricah v Slovenskem Domu ijl tamošnjih slovenskih gostilnah Slomšekovo sLav-nost. Pohitimo danes popoldne k naši mladini! Ne pustimo jo samo! Slavnostni govor ima mladi doktor A, Ogrizek. * Nova slovenska stranka. Mladim liberalcem samim se gabi pred sedanjo liberalno stranko. Zato so si pretekli teden ustanovili v Ljubljani novo stranko, ki so jo krstili za narodno-socialno stranko. Njihovo glasilo bo „Dan", Tudi med štajerskimi mladimi liberalci ima nova stranka veliko pristašev, ker so pametnejši mladini z neumnim celjskim vodstvom že dolgo skrajno nezadovoljni. Med starimi in mladimi liberalci se vsled tega upora bijejo v ljubljanskih časopisih ostri boji. Med liberalci vlada sedaj poleg, neumnosti še velika zmešnjava. Uvidijo, cla^ delajo krivo politiko, in sedaj iščejo novih potov, po katerih bi potegnili zavoženo stranko iz blata. Mlajše miši zapuščajo pravočasno staro, potapljajočo se ladjo. * Kmete in viničarje javno psujejo liberalci v svojih časopisih za nestalne in pokvarjene ljudi, kakor smo v zadnji Številki na uvodnem mestu z dobesedno objavo dokazali. Liberalcem je bila ta objava zelo .neljuba, ker so morali od lastnih pristašev slišati mnogo očitkov, da liberalni časnikarji tako neprevidno izdajajo tajne misli svoje stranke. Odkod pa mi to izvemo? Iz poročil novih naročnikov, ki so z o-zirom na taka nezaslišana psovanja kmečkega in delavskega stanu obrnili hrbet liberalni stranki. * Liberalcem. Iz celjske okolice smo dobili sledeče vrstice: Sedaj torej vemo kmetje in delavci, kaj smo. „Nestalni ljudje in pokvarjeni elementi." Tako stalni seveda nismo kot različni Kukovci, Spindlerji, LesniČarji, ki kot študentje jedo iz duhovniškega korita, potem pa so najhujši nasprotniki našega duliov-ništva. Tudi tako nedolžni ne moremo biti, kakor se sliši o nekaterih odličnih liberalcih v celjskih vrstah. Pokvarjeni smo ip nestalni! Vendar pa smo dobri, da pri občinskih volitvah gremo z liberalci skupaj in pomagamo liberalcem na častna mesta. Ob vsakih volitvah nas obletavajo celjski liberalci ter se nam dob-rikajo, nam nestalnim in pokvarjenim elementom. Toda, naj -Še pridejo tedaj k nam, pa se bomo drugače pogledali. Zahtevamo od naših voditeljev, da ne skle' pajo z našimi sovražniki, liberalci in nemškutarji, ki imajo v mirnih časih le psovke ip preziranje za pas, nobenih kompromisov. Mi hočemo iti svoja pota! — Okoliški kmet, po liberalnem govoru nestalen in pokvarjen človek, * Strašen čin našega poslanca! V „Narodnem Listu", ki ga izdajajo in plačujejo celjski liberalci, da bi ž njim vjeli kaj kmetov na svojo stran, prinašajo iz Ponikve ob južni železnici strašno vest, da je prišel k poslancu VreČkotu nenapovedan inženir iz Dunaja radi ponkovškega vodovoda ter ga našel, da je bil v gatah in ves Črn, ker je ravno mlatil. „Nar. List" očetovsko opominja poslanca Vrečkota, da bi se moral zavedati tudi svojih drugih dolžnosti, ne samo kmečkih. Kajpada, nadutemu liberalcu postaja v Celju kar slabo, če samo pomisli, kako je kmet pri svojem delu večkrat ves črn in zaprašen, Liberalnemu frafcarju se kiar zgraža, da bi moral s takim Človekom govoriti. Pametni ljudje sodimo drugače. Vsako pošteno delo člasti Človeka in tudi liberalni advokatje v Celju naj Boga hvalijo, da imamo še od težkega dela zaprašene in Črne kmete, kajti hudo bi predlo tudi njim, ako bi ne bilo med nami več tega pridnega in delavnega stanu. Kmetje, Vsepovsodi boj liberalni stranki in njenemu časopisju! * Soc. demokratje so res — brezverci. Dunajski socialni demokratje, ki so duševni voditelji tudi slovenskih rdečkarjev, so začeli delovati med katoličani za odpad old vere. Silno jih bode evharistični shod. Te dni so imeli na Dunaju posvetovanje, kako bi v dpeh pred evharističnim shodom dovedli kar največ ljudi v brezverstvo. RdeČkarski agitator Bernhart je podal na tem shodu sledečo izjavo, ki jasno kaže, kako daleč je zašla socialna demokracija: „Ali ni" — tako je rekel Bernhart — „socialna demokracija najbližja brezverstvu? Ali ni dolžnost socialnih demokrat tov, da postanejo po naukih' in načelih stranke brezverci ? V tem smislu hočemo nastopati povsod in dela-ti javno za brezverstvo." — To izpoved voditelja rdečkarjev si hočemo dobro zapomniti, posebno tedaj, ko se bodo v Posavju zopet delali pobožne kristjape, ka-kor pri zadnjih volitvah v državpi zbor. * Narodna stranka bo dne 0. oktobra v Celju preštela svoje vrste. Gospodje, ki se količkaj razumejo na „bilance", pravijo, da bo bilanca Narodne stranke skrajno neugodna. * Liberalci za vinski davek. Kakšni prijatelji našega ljudstva, posebno naših vinorejcev, so liberalci, nam spričuje dejstvo, da se liberalci na Kranjskem, to so očetje naših ubogih Štajerskih liberalcev, izrekajo zadnji čas za vinski davek. Glasilo liberalnih gostilničarjev, „GostilniČarski Glasnik", se v svo ji letošnji 14. Številki z dne 29. julija izreka za uvedbo splošnega davka na vino. Tako so liberalci zopet enkrat pokazali v pravi luči svojo ljubezen do kmeta-vinorejca. In ob volitvah si upajo ti ljudje se hliniti za prijatelje ljudstva! Hinavci! Na rame naših davkoplačevalcev bi še radi navalili nova bremena, novo davke! Ljudstvo slovensko! Ob volitvah pomoli liberalnemu agitatorju pod nos njih željo po novem vinskem davku! * Minister Trnka si je dne 6. avgusta ogledal na Završnici na Kranjskem deželne osrednje električne naprave. Navzoč je bil kranjski deželni glavar dr. Ivan Susteršič in več drugih odličnih mož. Minister se je zelo pohvalno izrazil o vseh, res naprednih delih kranjske dežele. Pri skupnem obedu se je zahvalil ministru dr. Susteršič. Minister Trnka je v Češkem jeziku povdarjal, da imajo danes le narodi, ki so se gospodarsko osamosvojili, možnost opstoja in da je prepričan, da se bo to Slovencem, ki se morajo težko boriti za svoj obstoj, potom gospodarskega dela posrečilo, Veseli ga. da zavzema slovenska dežela v tem oziru vodilno mesto in služi za vzgled vsem drugim avstrijskim kronovinam. Prepričan je, da uspeh ne bo izostal. NajprisrčnejŠe je čestital kranjski deželi, da ima v dr, SusterŠiču tako žilavega deželnega glavarja. * Poostritev varnostnih odredb pri straženju skladišč za smodnik. Ker je bilo napadenih več skladišč smodnika v Avstro-Ogrski, je poostrila vojna u-prava določila za straže pri skladiščih smodnika. Puške morajo straže namesto z eno nabiti s petimi pa-troni. Straže zakličejo le enkrat „Stoj!" (dozdaj dvakrat), in če se na klic ne odgovori, morajo takoj streljati, * Za vojaške novince. Vojni minister Auffen-berg je določil glede nabornikov sledeče: Za vojake nesposobni so samo oni mladeniči, ki so ali na obe o-Česi slepi, ali gluhonemi, ali niso pri zdravi pameti. Za vojno službo pa je sposoben vsak drugi. Na napake kot so: nepravilna glava, ena noga krajša kot druga, jecljanje, gluh na eno uho, ali če si je kdo zlomil kost, pa se mu je zacelila, ako mu manjka en prst itd., se od sedaj naprej ne bodo nič več ozirali. Tretji lOmesečni tečaj na deželni kmetijski šoli v St. Jurju ob južni železnici se bo končal z javnim izpitom, ki se začne dne 22» t. m. ob Jill, uri dopoldne. Otvoril se bo s petjem, pozdravom in letnim poročilom ravnatelja. Nato bodo izpraševali pomožni in stalni učitelji iz raznih pomoČnih, utemeljevalnih in strokovnih predmetov. Končno se bodo razdelila spričevala; po nagovorih se bo sklenil izpit s cesarsko pesmijo. Ta izpit naj pokaže javnosti uspehe tega tečaja, naj pa tudi nudi navzočim gostom, kmetovalcem, kaj zanimivega v obče. Udeležba gostov bo pokazala, zanimanje za ta najneposrednjim potrebam spodnještajerskega kmetijstva služeči zavod. Vabljeni so torej ne samo roditelji učencev, temveč vsakdo, ki se zanima za to, posebno pa vsi pospeševatelji zavoda, * Čebelarska razstava od 15. do 19. septembra t, 1. v Celju. Za razstavo se kaže živahno zanimanje. Tudi glede dobre paše v planinskih in hribovskih hribih prihajajo ugodna poročila. Upanje je torej, da bo medu obilo na razstavi, kar je seveda potrebno in glavna stvar. Kdor še ni prijavil svojih predmetov, naj to takoj danes Še stori, menda še ni prepozno. Začetkom prihodnjega meseca se prične z odpošiljanjem razstavnih predmetov. Vsaki pošiljatvi se pridene natančen seznamek vseh predmetov, uvrščenih po skupinah ; ravno tak seznamek se istočasno pošlje po pošti razstavnemu odboru. Naredita se torej dva enaka seznamka. Prostor za razstavljene predmete bo do 54 kVadr. metra na mizi in do lkvadr, meter na tleh brezplačen; kdor zahteva pa več prostora, plača od 1 kvadr, metra na mizi s pripadajočim delom stene 5 kron, — Med je dovoljen razstaviti le udom Slovenskega čebelarskega društva za Spodnje Štajersko, vse druge predmete pa vsakemu brez izjeme. Zato naj udje Čebelarskega društva, kadar naznanjajo med za nazstavo, priglasnici priložejo legitimacijo, to je oni zeleni listek, ki so ga dobili s priglasnico vred. Legitimacijo razstavni odbor potem vrne, ko vsakemu vpošlje vstopnico. Steklenice za med se naj naročijo pri Fr, Strupi, trgovina s steklom, v Celju, Želeti je namreč, da bi imeli vsi ra.zstavljalci enake steklenice, ker to na opazovalce kaj ugodno vpliva. Steklenice so po Vi in 1 kg vsebine; sicer se pa lahko zahteva najprej cenik. Tudi naročilu steklenic se pridene legitimacija, ker Člani imajo ugodneje cene. Zraven steklenic se naj naroČijo tudi „etikete", to so listki, ki se prilepijo na steklenice in na koje se zapiše ime razstavljalca, kakovost medu, letnica itd. Podružnice naj naročujejo steklenice skupno, da si prihranijo stroške; v tem slučaju seveda priložijo le eno legitimacijo. Priporoča se, da ne samo pošljemo predmete na razstavo, temveč se iste tudi osebno udeježimo.Torej dne 18. septembra v velikem Številu v Celju: Na svidenje! Za razstavni odbor: Iv. Jurančič. * Današnji številki je priložen letak o Tomaževi žlindri, * Sneg. Po več krajih Tirolske in Švice je zapadel v zadnjih dneh' pretečenega tedna debel sneg. Na najvišjih gorah je novi sneg celo en meter visok. * Z a Slomšekovo proslavo. Opozarjamo vsa naša društva in organizacije, da dobe vse podrobnosti za Slomšekovo proslavo lahko v pisarni Slo.'. Straže v Ljubljani. Na razpolago so govori, deklamacije, prizori in tudi nova slavnostna kantata Foersterja, ki je eden najlepših slovenskih moških zborov. Kjerkoli imate moški zbor, naučite se te slovenske bojne pesmi, ki se lahko rabi tudi pri vsa^i drugi priliki. Cena partituri je 2 K. Slov. Straža je poslala na svoje podružnice in nekatera druga d uštva okrožnice. K tem okrožnicam če priporočamo, naj bi zbori imeli na vsp> redu tudi lepi Vodopivčev mešani zbor „Slovenski Straži". Cena posameznim glasovom je 20 vin. ter se dobe pri Slov. Straži. — Ravnokar j« Izšel za SlomšeMvo proslavo tudi prekrasen dramatični prlior „Vesall god", ki je ves prepleten z globokimi nauki Slomšekovimi in je biser v literaturi nar dno verske vzgoje ljud-. stva. Vsak'i večje društvo naj bi si naročilo ta prizor, se ga dobro naučilo in predstavljalo! Frizur je pripraven za vsak oder, tudi za oder na prostem. V prizoru nast p jo Blaže, Než ca, oče, mati, učitelj, duhovnik, tujec in zbor (n«r< d). Prizor z posameznimi tiskanimi vlogami za vseh sedem nastopajočih oseb velja skupno 2 K 80 vin., torej pride za vsako nastopajočo osebo samo 40 vin., mnogo ceieje kot bi se pa vloge prepisovale. — Naročila na Slovensko Stražo. Mariborski okraj. m Maribor. Radi stavbe novega dravskega mostu sta se pred dnevi na Glavnem trgu hudo sporek' la dva mestna očanca. Prvi, obrtnik, je dokazoval drugemu, da je učinila občina veliko peumnost v Skodlo davkoplačevalcev, da se je začel most staviti na tem prostoru. Več kot en milijon kron bi se bilo prihranilo, če bi se stavil most blizu Narodnega Doma. To je učenega doktorja tako razjezilo, da je začel obkladati obrtnika s čednimi priimki. Le s težavo so razjarjena možakarja spravili narazen. Slabo nemško gospodarstvo pri našem mostu dela sivo glavo celo marsikateremu Nemcu. — Nemškutarski trgovci so na porcijunkolovo, ko pride v naše mesto mnogo pobožnih slovenskih romarjev, bili naenkrat vsi najhujši Slovenci in najboljši katoličani. Nekateri so dali tiskati posebne letake s papeževo podobo in jih s podobami svetnikov vred delili med mimo idoče ljudi. Na ta način hočejo naši nasprotniki slepiti naše ljudi in izvabiti iz njih denar. m Maribor. V ponedeljek, dne 12. avgusta o-krog 6. ure zvečer je pri stavbi novega mostu ponesrečil tesar Anton Zavrnit, doma iz Studencev pri Mariboru. Padel je na levem bregu z visokega odra v globocino na kamenje ter se je tako hudo pobil, da je Čez četrt ure umrl. m Sp. Sv. Kungota. Na tukajšnji šoli se je zaradi hudega kašlja, ki se širi med otroci, prenehalo s šolskim poukom za 8 dni. m (Jočova. Fina olika naših liberalcev je svetovno znana. Tudi naš liberalni general, kateri pa sicer pravi, da ni ne „klerikalec" ne liberalec, se odlikuje v teh liberalnih Čednostih, Ubogi „klerikalec" je izpostavljen njegovim, oziroma njegove milostljive čudnim opazkam, ako mora iti mimo njegove hiše; pa tudi v Šentlenarškem trgu kriči iz nemške gostilne svoj hripavi „na zdar" na mimogredoče. Kaj bi k temu „na zdar" rekli njegovi ožji štajerčijansM zavezniki, kakor n. pr. Schütz itd. Sicer pa temu možu svetujemo, da si naroči „Olikanega Slovenca", akb mu ni morda ljubša kaka taka nemška knjiga. Dobro bi bilo pa tudi za njega, da bi prečital „poselski red". No ja, štajerčijansko-liberalna izobrazba na nemški podlagi iz Cmureka. m Sv. Benedikt v Slov, gor. „Ho-hö-hö . . . Ke-ri ga je pa trüca, da ga je dau v Šoulu. Ci bi tak bi-lou, da bi nam gmajna decu Soulalaj te bi jaz nagega Matjažeka tiidi dala vičit, fse še nima tak tumaste glave." „No Mičika, epa si te denu nej v baraki preveč ohtlcuv preštejla, da se tak režiš pa po stezi sar ma s sebu gučiš? No dobru jiitru sen ti tiidi skoru pozabla povedati." „Boug daj Boug! GerČka! Kaj bi se te nebi tou jeza! Mi bi še zaj za ludsku decu mogli plačevati, da bi nah lehku guspoude Špilali, pa Še svoje nimamo s čim ublejčti." „Za svetega Buga volu, kaj te je." „Si Še nič nej čiila? VejŠ kaj mi je pravla Zvujzdečuva Treza?" „Kaj ti je pravla?" „Nadučitelj pre Če, da bi mogla naša gmajna bedenička še za je-guvega študenta plačevati. Sest rajniš pre na mej-senc! Tou je že za tak ena lejpa šuma." „Ci pa ga mejni dati šoulati, te pa naj le sam plačuje za jin." „Tak je ja. Ci pa nima gej sin zeti, pa ga naj s šou-le vün zeme nu ga ta da, gej de ga lehku stalu." „Zatou bi te bili dobri sluvenski pejnezi, da bi nah lehku svoju posilipemštvo po bedeničkem piirgi udda-va. Pre že tali neče več znati sluvenski." „Se je tou tak rejsen- Pa srečnu, morem iti." m Sv. Benedikt v Slov. gor. Vojaško veteransko društvo je imelo nedavno svoj prvi občni zbor. Udeležba je bila obilna. Vršila se je volitev na-Čelstva. Franc Kocuvan v Trotkovi, ki je storil prvo črto ter uprizoril celo stvar, je odklonil to častno mesto ter sprejel mesto podnačelnika in tajništva, načel-stvo pa Franc Kaučič v Ihovi. Kot odborniki so: Anton Šiško, Trotkova; Janez Kermek, Sv. Benedikt; Janez Eilec, Ihova; Franc Kocbek, Lukavci in Franc Kranar, Sčavnica. Društveno sodišče: Veleč. gosp. Zmazek Franc, župnik pri Sv, Benediktu, kot predsednik društvenega sodišča; namestnik Franc Caf, Sv. Benedikt; odborniki: Jakob Vakaj, Sv. Benedikt; Janez Eibl, Fr, RoŠkar, Jakob Senekovič Sčavnica in Kožar Franc, Radvenci. Blagajničarji: Janez Kermek, Sv. Benedikt, kot blagajnik; Anton SiŠko, Trotkova in Jože! Senekovič, Trstenik, kqf računska preglednika. Posluje se vse slovensko. m Sv. Ana na Krembergu. Tukaj se je obesil dne '5. avgusta Alojz Senekovič, Že nekaj Časa sem je bil nekako čuden in otožen. Usodnega dne se je Še napil do pijanosti žganja in še v tem stanu grozil z nožem očetu. V omenjenem Času ga pa najdejo domači obešenega na podstrešju. Zapušča ženo in dva ne-dorastla otroka.. m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Znižane občinske doklade! Na pritožbo 12 slovenskih posestnikov in obrtnikov je deželni odbor štajerski z odlokom z dne 18, julija 1912, št. 26. 861, 29.564, občinske doklade v trgu znižal od 99 na 72%. m Sv. Lovrenc nad Mariborom, Dne 8. avgusta t. 1. je pri občinskih volitvah v Recenjaku (Krecen-bah) zmagala slovenska kmečka stranka. m Sv. Lovrenc nad Mariborom, Najden! Od 3. novembra 1911 v Radolniških planinah pogrešanega drvarja Janeza Ovčar so dne 14. julija 1912 našli na „Vrelingu" na Peitlerjevem posestvu samo Še raztresene kosti, obutev in nekaj raztrgane obleke. Imel je „valentinovo" bolezen, je brez pomoči umrl, in lisice so mrtvo truplo raztrgale. m Puščava. Dne 1. avgusta smo tukaj pokopali blagega moža Ivana Lampreht, ki je bil 35 let tajnik v občini Smolnik in 30 let v občini Cinžat in Ku-men. Bil je vedno zvest sv. cerkvi in svojemu narodu. Da je bil povsod priljubljen, je pokazal njegov pogreb. N. v m. p.! m Hoče. Pogreb našega vrlega Jožefa Rojkota se je vršil v petek, dne 9, t. m, Ubeležba je bila ogromna. Prišli so pokojnikovi znanci in prijatelji od vseh strani. Med navzočimi smo opazili državnega in deželnega poslanca g. Fr. Pišeta, župana g, Crneja iz Frama in domaČega Župana g. Vernika ter mnogo drugih odličnih mož. Pred hišo je domači pevski zbor zapel pokojniku v slovo žalostinko „Nad zvezdami". Spored je vodil vlč. g. dekan Grušovnik ob spremstvu čč. gg. kaplanov Jos. Krajnca iz Žetal in domačih Konrada Seškota ter Iv, Baznika. Maše-zadušni-ce so v cerkvi darovali hkratu trije gg. duhovniki. Krsto so nosili tovariši-gostilnicarji. Bralno društvo je poklonilo svojemu dobrotniku v spomin lep venec s širokim trobojnim trakom. Ob gomili so pevci še zapeli dve žalostinki. Vič. g. dekan pa je spregovoril pokojniku slovo ter posebno povdarjal, da je bil rajni res blag mož, vrl sosed, veren katoličan, vnet Slovenec in skrben oče. — Res, z Rojkotom smo pokopali vzor moža^poštenjaka. Rajni je bil popolnoma naš. Pri vseh volitvah je stal tridno na na&i strani in se kot gostilničar ni bal zamere nemškutarjev. Svoje otroke je vzgojil vse v narodnem in katoliškem duhu. V njegovi gostilni si vedno našel „Slov, Gospodarja"., „Stražo", „Slovenca" in Še druge liste. Svetila vrlemu možu večna luč! m Hoče. Dne 5. t. m. se je poročil v Hočah g. Ivan Verdnik, c, kr,. poštni uradnik, sin' veleposestnika g. Pavla Verdnika, z gdč* Reziko Hergouth iz znane Hergouthove hiše iz Spodnjih HoČ. Na gostiji se je nabralo za hočkega Orla 5 K 40 vin. Po poroki smo napravili izlet v krasni vinograd v VinŠeke, last žemnovega očeta, kjer raste znana izvrstna kapljica. Z izletom smo bili vsi zadovoljni, Novoporočencema kličemo na mnoga leta! m Slivnica pri Mariboru. Dne 18. avgusta se vrši za dekanijo Dravsko polje mladeniški shod v proslavo 501etnice smrti SlomŠpkove in cesarjevega rojstnega dne. Fantje Dravskega polja in zelenega Pohorja, skrbimo, da bo ta dan eden najlepših, kar jih je videla naša dekanija. Pokažimo, da se zavedamo, kaj smo dolžni našemu nepozabnemu škoiu Slomšeku in da smo tudi zvesti sinovi našega deželnega očeta presvetlega cesarja. Dopoldne se bo začela slavnost v cerkvi; po cerkvenem opravilu bo velik mladeniški shod na prostoru pri cerkvi, govorijo razni znani govorniki, Popoldne po večernicali bo velika veselica v gostilni in na vrtu g. Lesjaka, Mariborsko okrožje Orlov bo imelo na bližnjem travniku javno telovadbo. m Makole. Dne 12. avgusta sta tukaj slovesno obhajala svojo zlato poroko g, Jakob Sajko, bivši mlinar ip posestnik v Mostečnem, občina Pečke, star 78 let, in Marija, rojena Paj, stara 73 let. Zbrano je bilo lepo število odlične rodbine od blizu in daleč. Bog ohrani in blagoslovi stare in mlade! Na mnoga leta! m Makole. Pri zadnjem neurju dne 6» t. m. je bila najhujše zadeta naša tukajšnja občina Dešno in deloma Sv. Ana, Po ostalih občinah Še smemo reči: Bog zahvaljen in ljuba Mati božja, da ni bilo hujše! m SUv6njbistri$ki okraj. Veliko SI mšekovo slavnost priredi skupno celi okraj dne 26. avgusta ob pol 4. nri popoldne v hotelu „Austria". Vspored te slavnosti bo sledeči: 1. Pozdrav predsednika podružnice Sio-. Straže. 2. Slavnostni govor, govori odposlanec Slov. krščansko socialne zveze. 3. Deklamacije v čast Sl< mšeku, zložil veleč, gospod Pankracij Gregorc, in sicer: l. 81omšeku pesniku. 2. Poklonitev šolske mladine. 3. Mladeniška kor»£nica. 4. Dekliška daritev. 5. Slovenka na tujem. 6 Shmšek bud telj. 7. Na Slomšeknvem grobu. Dekla-muje venčelska mladina. 4. Nast pi poljfcanskega, makolskega in lapor-skega pevskega zbora. 5. F. S. Finžgarjeva rNaša kri". Igra v štirih dejanjh. Priredi slovenjbistriška mladina. H. Pro ta zabava, šaljiva pošta, godba itd. Slarnost obe'a biti velikanska, točke bodo vsestransko dobro rešene. Za pravo, dobro voljo pa bo peskrbela dobro izurjena godba. Za slavnost delajo in se pripravljajo vsi« župnije v celem okraju. Torej, prijatelji Slonašekovi, od blizu in dalfč, ne pozabite priti na Jernejovo nedeljo dne 25. t. m. v dlov. Bistrico. m Silnic». Tukaj se je ustanovilo novo veteransko društvo, ki bo ob priliki rojstnega dne presvitlega cesarja prvokrat nastopilo. Popoldne bo p» pri Doplerju veteranska veselica, na katero se uljudno vabijo vsi prijatelji mladega društva. m Sv. Krti wl MariBoru. Vedno bliže nam prihaja dan 25. avgusta, ko se »rši pri nas ra prijaznem Kozjaškem hribu Sv. Križa pri Mariboru redka slovesnost 25 letnice tukajšnjega bralnega društva, združena s še redkejšo slavnostjo 50letnice Slomšekove smrti. Priprave za to znamenito slavje so v najboljšim teku t-r obeta biti pomenljiva ta priredite? Dad vse sijajna in veličastna. Vab mo ponovno brate Slovence od bi zu i» daleč, zlasti še slavna društva kakor tudi naše dija tvo, da ta dan zanesljivo pohitite med Bvoje obmejne brate. Posebej opozarjamo prijatelje hribov, da porabijo to priložnost, ter pridejo si ogledat to lepo točko Kozjaškega gorovja, od koder se vidi lep kos krasne Hiovenske zemlje, ob enem se pa tudi z nami porazveselit. Za dobro in vsestransko zabavo bo vsestransko preskrbljeno, posebej op« zarj'mo že zdaj, da nas vrli „Orli" mariborskega okrožja iznenadijo z javno telovadbo. Natančen vspored ee pravočasno objavi. Kdor bi mnrla želel prenočišča, naj to javi na naslov: Bralno društvo pri Sv. K lžu. p. Gornja Sv. Kungota. Dne 25. avgusta torej vsi k Sv. Križu nad Mariborom, ta dan bodi tukaj veličasten skupen pra>nik obmejnih Slovencev! m Sv. Lenart v Slov. gor. Dne -ib. avgusta v nedeljo, be videl Sv. Lenart gotovo velikansko množico zaveduih slov mladenk, ko se bo vršil dekliški shod. Tudi na ta shod se že sedaj opozarjajo mladenke Slov. gor. «hod se vrši ob 11. uri takoj po pozni službi božji, ki jo opravi g. dr. Hohnjec. Po večernirah istega dne pa se vrši občni zbor podružnice Slov. Straže za šentlenartski okraj, združf-n s Slom-šekovo slavnostjo, z govori, petjem, igro „Tri sestre" itd Shod in Slomštkova slavnost se vršita ob vsakem vremenu v Arnuševi dvorani. Natančnejši spored se objavi pravočasno. Sedaj pa na delo, mladenke! Ptujski okraj. p Ptuj;. Naglo je umrl na Ptuju dne 11. avgusta g. Leopold Petek, davčni oficijal; ko je Šel zjutraj k umivalniku, da bi se umil, ga je zadela kap; bil je kmalu mrtev, — Kako nas ljubijo! V svoji zadnji seji je mestni občinski svet protestiral proti mestnemu župnijskemu uradu, ki si je drznil brez poseb- nega dovoljenja mestnega urada neko spremembo nedeljske službe božje oznaniti na cerkvenih vratih tudi v slovenskem jeziku Ako se pomisli, da pripadajo v to župnijo večinoma Slovenci, kateri pa tu ne slišijo niti ene slovenske besede, se lahko vidi, komu je za hujskarijo in komu za „sveto katoliško vero". Pričakujemo sedaj od mestnih očetov ptujskih, da protestirajo, ako hočejo biti dosledni, z vso odločnostjo proti temu, da obiskujejo Slovenci nemške ptujske trgovine! Vsaka sila do vremena! — Na vinogradih, ki jih je toča dne 6. avgusta tako neusmiljeno oklestila, se je prikazala sedaj tudi plesnoba. Ubogi kmet. — Na Ptuju se mudi te dni večji oddelek topničarjev. p Ptuj. Iz Celja se je preselil k nam neki dr. Leo Brunčko; eden kaprolov Narodne stranke. Mož bo tukaj gotovo skušal ubiti ŠtajerČijansko Šnopsari-jo, Če se mu pa to ne posreči, se bo pa vrgel na „klerikalce". Obilo sreče! p Haloze. Poslanec Brenčič je storil takoj vse potrebne korake za po toči poškodovane posestnike v občinah Stoprce, Sitež, Grdino, Sveči, Sv. Bolfenk, Ptujska gora, Sv. Vid, Sv, Barbara, Zavrč itd. Na pristojnem mestu je zahteval, da se davčpe eksekuci-je ustavijo, davek odpiše in se velikanska Škoda tajkoj ceni, da se podeli prizadetim posestnikom izdatna podpora. Tudi si je gospod poslanec sam ogledal Škodo, kolikor mu je Čas dopuščal, p Vurberg. Občinske volitve se nam bližajo. Za^ to so imeli štajerčijanci zborovanje v Karčevinah pri Doli.nšku. Za župana so določili Franca Zelenik iz Karčevin. Sicer bi tudi drugi to čast zelo radi imeli, pa so rekli, da je vendar Zelepik za to najbolj sposoben, ker je največji sovražnik župnikov. Tudi je baje rekel, da nima slame v glavi, za,to je res upanje, da bo prišel do te Časti. Zdaj agltira, obleta vse hiše, katerih prej še pogledal ni, pozneje pa jih tudi ne bo. Zelenik ima v delu moške, Horvat se je pa vrgel na pooblastila pri ženskah. Ta mož je namreč zelo u-ljuden in velik prijatelj žensk, zato je za tako delo kot nalašč ustvarjen. Več o tem bi lahko povedal netk-danji oskrbnik Adamec, Mi pa rajŠe to reč pri miru pustimo, ker take reči spadajo v „Štajerca". Ker neki ljudje go\Ore, da je Horvat imeniten dopisnik „Star jerčev", zato upamo, da nam bo enkrat tam vse natančneje pojasnil. Tudi Horvat hoče imeti eno šaržo v novem občinskem zastopu. Katero bo dobil, boste ob-priliki že zvedeli., p Sv. Marko niže Ptuja, Dne 10. t. m. smo položili v naročje matere zemlje mladega, komaj 30 let starega, nadepolnega kmeta gospodarja Lovrenca JanžekoviČ iz Prvenec. Komaj 1% Ma oženjen, zapušča mlado vdovo in pol leta starega sinčka. Umrl je en dan pred svojim rojstnim dnem ip je bil pokopan na dan svojega godu. Kot mladenič se je odlikoval po svoji gospodarski izobraženosti in svojem verskem in narodnem značaju, in Če bi dalje živel, bi bil gotovo postal odličen in merodajen mož v svoji občini. Bil je vedno pristaš naše stranke. Bodi mu žemljica lahka! Kako je bil spoštovan, kazalo je veliko število udeležencev pri pogrebu! Njegov dedekj je najstarejši mož v celi iari in se pritožuje, da njega smrt ne vidi. p Sv. Trojica v Halozah, Naša Mladeniška zveza lepo napreduje; mesečnih shodov se udeležujejo vsi pri ustanovitvi vstopli mladeniči in njih število raste, Zdaj se pripravljajo za igro in Slomšekovo slavnost, katera bo dne 25. avgusta-. Bralno društvo postavi nov, zložljiv oder, tako, da bo imelo odslej slavnosti in igre zunaj na prostem, vendar obenem v deževnem vremenu na pokritem. Za dobro, pošteno in koristno zavzetih mladeničev Število naj Še narašča, da v,as bo enkrat močna četa, pripravljena za javnost, da naša občina v bodoče ne bo tako tužna sirota, kakor je zdaj, ko je vsled malomarnosti domačinov, ki niso prišli volit, vodijo nasprotniki. p Vlčanci pri Veliki Nedelji, Posledice žganjepit-ja. Dne 5. t. m. smo pri posestniku Martinu Kociper v Vičancih strojarili oves ter se po večerji dobre volje razšli.. Gospodar Martin Kociper, ki je bil od žga-njice precej naltrkan, se je podal ob '/zli. uri ponoči v gostilno. Kakih 120 metrov od doma ga je našel v krvi na cesti nezavestnega okoli /412, ure ponoči Iv. Škof in .njegov hlapec. Spravili so ga na dom; podeliti se mu je zamoglo le samo sv. olje, in ob 2, uri po polnoči je že umrl. Preiskava je dognala, da je dobil s kladivom 4 smrtne udarce na glavo, ker je bila Črepinja na štirih krajih pretrta. Orožniki pridno zasledujejo morilca, pa do ponedeljka neznanega hudobneža še niso dobili. Zagrizeni Šnopsarji pa trdijo, da je tudi pri tej smrti žganjica nedolžna, p Sejanca pri Sv. Tomažu. V petek, na dan 9. t. m., je odvedel orožnik pod ključ ormožke sodnije deklo Jakoba GašpariČ, posestnika na Sejanci, ker je spravila svojega nezakonskega novorojenčka iz sveta. p Sv. Tomaž pri Ormožu,. Letošnje leto je posvečeno nepozabnemu Slomšeku. Vsako nedeljo se vr-Še prireditve, oziroma shodi, v proslavo nepozabnega vladike Širom cele Slovenije, A smelo trdimo, da je gotovo zelo malo zborovanj, ki bi bila tako sijajno obiskana, kot je bilo ono pri Sv. Tomažu prejšnjo nedeljo, Navzlic temu, da so oblasti sporazumno z gotovimi osebami napele vse sile, onemogočiti naš mladeniški tabor, se nam je vendar-le s pomočjo naših vrlih poslancev posrečila dovolitev istega. Grozno je razjezilo tukajšnje liberalce in nemškutarje, ko so v soboto na večer opazili prihod vlč. g. dr. Hohnjeca. To brihtne glavice so si omislile takoj maščevanje, katerega so izvršili v obliki tega, da so v poznih nočnih urah z raznimi dišečimi tvarinami poslikali žup-nišče. Skrajno slabo za stranko in nje pristaše, ki iz- vršujejo sodpijsko prepovedalo obrt. — Mladina pa je dala tem hinavcem odgovor s tem, da se je v tako ogromnem številu udeležila in z največjo paznostjo in dostojnostjo sledila prireditvi v proslavo Slomšeka)! p Ormož. Utonil je pretepeni teden pri kopanju v Dravi pekovski učenec pri g. Minisdorierju. Star je bil 18 let, rodom Nemec iz Dunaja. Trupla doslej Se niso našli. — Več pazljivosti pri kopanju in ne bo se dogajalo toliko nesreč! Ormož. V četrtek dne 1. t. m. je v; 'Hra&tovšh kiem vrhu blizu Ormoža udarila strela v Skedenj L, Hecla in ga zažgala, V Skednju so se nahajale dve hčerki gori imenovanega Hecla i v starosti 11 in 13 let in stara mati Jožefa Hecl. JStrela je obe deklice usmrtila in so bile 1 pri priči mrtve, med tem ko se stari materi ni nič zgodilo. Da ne bi že mrtve deklice zgorele, je hotela stari mati obe rešiti in 'spraviti na prosto, a je pri tem zadobila na obeh rokah hude opekline, vsled katerih so jo morali 'oidpeljati v mariborsko bolnišnico. Tak,e nesreče ; nas Bog obvaruj ! p Središče. Ni dovolj, da se nas središke Orle psuje z različnimi priimki, sedaj se nas napada Se celo s kamenjem. V sredo, dne 31, julija, je od pevskih vaj vračajoče se Orle napadla več oseb broječa tolpa iz temne zasede s kamenjem.' Hvala. Bogu, da ni bil nobeden zadet* Oni, ki so hoteli naše pristaše pobiti s kamenjem, svojega namena niso dosegli, Fej na-zadnjakom! p Središče. Liberalni učitelj g. Ludvik Muzek, je v šolskih prostorih radi dopisa v 32, številki „SI. Gospodarja" zahteval od našega gospoda kaplana popravek, ker pa so naš č. g. kaplan preveč obloženi z delom, sem prevzel jaz to nalogo, pa ne na prošnjo kaplanovo, ampak na željo Muzekovo, Vse, kar je pisano v onem dopisu, je resnično, samo primanjkuje še mnogo, kar se tiče liberalne izobrazbe. Med drugim primanjkuje tudi to, da liberalci ne nazivajo Orlov samo s „$uki" in deklet s „sovami", ampak jih celo napadajo s kamenjem. Neki liberalni rogovilež si je drznil celo v okno poštene robine lučati kamenje, ker so ondi imela dekleta ravno pevsko vajo. To je sad liberalne izobrazbe. Ne čudimo pa se temu toliko, kor Še-le našim liberalnim učiteljem, ki zahtevajo za vsako jim nepovoljno besedo popravka in preklica, dasiravno je vse resnično. Vprašanje pa je, kaj bi storili oni, Če bi mi, oziroma č, g, kaplan, zahtevali popravkja za njihove neresnične dopise? Resnica kolje v oči, pravi pregovor; zato tudi našim liberalnim učiteljem ni nič kaj po volji, Že pridejo na dan kje njihova, v liberalnem smislu „dobra dela". Liberalni časniki vedno trobijo, zakaj se duhovnik meša v politiko? Naše mnenje pa je, če se duhovnik ne sme, potem se Še mnogo manj sme učitelj, ampak naj vestno opravlja svoje, po stariših mu naložene dolžnosti ter naj pusti Sokole in agitacijo za nje čisto v miru in naj skrbi tem bolj za otroke, katere ima izročene v o-skrbo, d'a jih vzgojuje in poučuje v krščanskem duhu. Izderite prej iz svojega očesa bruno, potem Še-le iz našega pezdir, u „ p Središče. Telovadni odsek „Oiel" in „Dekliška zveza" v Središču priredita v nedeljo, dne 1. septembra po večernicah na vrtu g J. Lončariča na Grabah pri Središču Slomšek—Sinkovo slavnost v spomin petdesetletnici smrti Slomšeka in šestdesetletnice mašništva veleč, g. prof. Matije Šinka. Vspored 1. Pozdrav. 2. Slavnostni govor; govori veleč. g. prof. dr. Kov&čič. 3. Tri čudotvorne rožice. Prizor v Sinkovo proslavo. 5. Turški križ. Dr. Krekova igra v štirih dejanjih. Med odmori igra znana Kocjanova godba. Vstopnina: sedeži 80 vin., stojišča 80 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Proslavimo v častnem številu visoka Blavljenca! K najobilnejši udeležbi vabi odbor. p Središče. Šestrazredna ljudska šola v Središžu priredi dne 15. avgusta 1.1. to je na Velike maše dan na šolskem telovadišču v Središču Slomšekovo slavnost v spomin na 501»tnico njegove smrti. Spored obsega slavnostni govor, deklama-ije, petje, predstava Slomše kove „Zlate resnice" in „Žive slike". Pevske točke se proizvajajo s spremljevanjem klavirja in harmonija. Med odmorom svirata gdč. Brand-lovi iz Maribora (gosli in klavir). Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina stojišče 80 vin. sedeži 80 vin. čisti dobiček se uporabi za šolske namene. V slučaju slabega vremena se vrši slavnost v šolskih prostorih. p Središče. Krajevni odbor S. K. Z. za Središče in okolico priredi v nedeljo dne 25. avgusta ob 3. uri popoldne v gostilni g. Marče-ca v Obrežu politični shod. Poročat pridejo Daši državni in deželni poslanci. Zavedni možje in mladeniči, pridite v obilnem številni p Bukovska prostovoljna požarna bramba priredi 18. avgusta tombolo v gostilni g. Martina Korenjak. Začetek ob 3. nri. Vstopnina prosta. p Sv. Križ Hk Slatine. Naš mladeniški shod v proslavo škofa Slomšeka in rojstnega dne presvitlega cesarja v nedeljo, 18. avgusta bo nekaj izvanredno krasnega. Mladeniči vseh župnij dekanije pridejo do 10. ure v procesijah. Ob 10. uri bo pr diga dr. Ant. Medveda in slovesna sv. maša Od 12.—1. bo odmor. Od 1,—3. bo pod gospodarskim poslopjem nadžupnikovim mladeniški shod s slavuostnim govorom dr. Medveda ter z govori, deklamacijami in petjem mladeničev. Ob 3. uri sloveBne večernice in pridiga župnika Gomilšeka. Ob 4. uri odhod. Mladeniči ca veselo svidenje 18. avgasta pri nas! Ljutomerski okraj, Zveza gasilnih društev za ljutomerski citiraj priredi na rojstni dan Njih Veličanstva. 18. avgusta 1.1. povodom dvajsetletnice članic slawn©st§i® zb®r®wanie s siedečim vsporedom: I. Ob '/28. uri zjutraj zbirališče domačih društev v lo- gu gosp. SerŠena v Ljutomeru. II. Ob 8. uri sprejem tujih društev. III. Ob uri sv. maša, po sv, maši predstava pri politični oblasti. IV. Ob 10., uri slavnostno zborovanje v Seršenovem logu. V, Po večernicah ljudska veselica s tombolo i. dr, v logu. K mnogobrojni udeležbi vabi Pomozi Bog! odbor. Ljutomer. Za slavnosti, ki jih priredita naša posojilnica in zveza gasilnih društev za ljutomerski okraj, vlada daleč na okrog veliko zjanimanje. Na slavnost pride tudi naš državni in deželni poslanec Ivan Roškar in drugi. Na svidenje! 1 Ljutomer. Nek dopisnik' v zadnjemi„Narodnem Listu" pravi, da bo imela 401etnica naše okrajne posojilnice in 201etnica gasilstva „klerikalni" strankarski značaj. Saj se ije bodo vršile slavnosti v „Steirer-hofu", kamor hodijo liberalni voditelji, saj nismo povabili nemških brivcev na veselico, lijatere obiskujejo liberalni veljaki v protest proti temu, da si drznejo Slovenci imeti v Ljutomeru slovenskega brivca itd., saj nismo povabili onih liberalcev, ki obžalujejo, da so „radikalni" (nemški brivec itd,) Slovenci, ker jim to baje škoduje. Gasilna društva stoje na katoliškb-narodpi podlagi, Okrajna posojilnica je v rokah naših zavednih pristašev, liberalcev na Murskem polju je zelo malo, kako upajo potem na to, , da bi imela slavnost „liberalni značaj"? Eno zaslugo imajo, in to je, da so nesramno blatili po listih Okrajno posojilnico in njene voditelje, zlasti g. Jož. Karba, da so napadali gasilna društva in jih tožili nemškemu deželnemu odboru ter skušali ista uničiti, Dopisniku v po-mirjenje povemo: Slavnost bo slovenska, prirejena od organizacij, katere stoje na katoliško-narodnem temelju, slavnosti z liberalnim značajem pa si naj liberalci sami prirejajo, I Mala Nedelja. V 31. številki „Narodnega Lista" je neki liberalni nemirni kopun našo stranko hotel suniti pod rebra. Zato piše že na Čelu: „Dolgo časa je vladal pri nas mir," Oho, liberalček! Ti pa i-maš kratko pamet! Se gotovo več ne spominjaš za dve leti nazaj, ko ste izvabili iz Celja onega „glaso-vitega" hauptliberalca, ki vas je prišel učit liberalnega korana. Zares, pa ravno obratno; vi ste pred dvema letoma nas napadli, trikrat prej, kakor smo še odgovorili; v zadnji vaši cunji ste nas zopet napadli, brez da bj mi vas količkaj imenovali, ker smo zmiraj toliko skromni, da se s tako stranko, katera se bori s smrtjo, ne bomo bavili, to bi bilo sramotno za nas. In ker nas je obiskal letos g, dr, Hohnjec, si Štejemo to v Čast in se mu javno zahvaljujemo, ker nas je h katoliško-narodnemu napredku vspodbujal, Nadalje piše „Narodni List": .,To novo društvo si dela majhno hišico zraven mežnarije, Vsi čla.ni so mislili, tam bodo dobivali knjige in časopise." Saj jili tudi dobivamo. Knjig zares društvo Še nima veliko na razpolar go, pa dobra stvar hitro napreduje; nekaj si jih sami nabavimo, nekaj pa nam jih darujejo dobrotniki, katerim vsa hvala! Bodimo torej dosledni in vstrajni udje našega Izobraževalnega društva, ne ustrašimo se nekaterih poturic. Kar se tiče v zgoraj omenjenem dopisu posojilnice in dosedanjega Bralnega društva, povemo, da sploh ne izpodrivamo nobenega, ker se držimo izreka: „Kar želiš, da bi drugi tebi storili, stori tudi ti njim," 1 Sv. Križ na Murskem polju. Kakor se je govorilo, so res Nemci iz Brucka priromali s svojimi sestradanami Čebelami k nam na ajdino pašo. Največ se jih je vsililo kar z več vozovi panjev naravnost dojnačim Čebelarjem pod kap v Križevcih, Zalibog se je nekaj naših ljudi dalo od požrešnih volkov v ovčji obleki preslepiti, da so jim dovolili, postaviti panje na svoja, Že itak mala posestva, ne glede na škodo domačih1 čebelarjev, ne oziraje se na narodnost in sramoto, ki jo delajo s tem slovenskemu ljudstvu, ki se sedaj zgraža nad brezobzirnostjo teh nemških priliz-njencev, 1 Ljutomer. V nedeljo, dne 1. septembra priredi naša Dekliška zveza prvi veliki sh'>d. Vsi, ki se zanimate za mladinsko gibanje, pridite od blizu in daleč v obilnem številu. Natančnejši vspored se bo še pravočasno objavil. Slovenjgraški okraj, s Šmartno na Paki. Dne 10. avgusta smo imeli občinske volitve. Izvoljeni so v vseh treh razredih odločni naši možje. Bilo ni nikakšnega volilnega boja, ker se Narodna stranka volitve ni udeležila. Tako so te volitve potekle brez običajnega razburjenja, Segar posledice so večkrat sovraštvo in preganjanje. Prav je tako, da gredo občani složno v volilni boj. s Brezno ob Dravi. Pri tukajšnji postaji Ribni-ca-Brezno je dne 6. t. m. 58 let star mož, posestnik, Ignac Kotnik, zlagal les na vagone. V neprevidnosti pride med vagone, in ga drugi vagon od zadaj stisne tako močno, da je revež vsled hudega pritiska v pol uri umrl. V mrtvašnici je bil raztelešen. Pri raztele-senju so našli pri revežu zlomljenih pet reber in hrts-tenico. Tudi drobovina je bila zelo zmečkana. Mož je bil globokoveren in dobrega srca. Pogreb se je vršil dne 8, i. m. Bodi mu žemljica lahka! s Šmartno pri Slovenjgradtu. Zadnj* igra je prav dobro uspela. Dekleta so prav dobro izvršile svoje uloge. Prvega septembra bo zopet pri g. Joži fu Rotovnik v«lika šolska slavnost v prid ubogim šo-ltrjem v Šmirtnu. Igrala se bo velika vzgojna igra zelo pouči/, i v* za vzgojitelje ie gojence otroke; zato že zdaj opozarjamo vse somišljenike in »zgojiMje. Priprsvljajmo se tudi dne 2». avgust» na Slomšekovo slavnost p*. Homeu Sloveniji Mislinske doline takrat n«. dani s Šoštanj. Kdo pride v nedelj > dno 25. avgusta v Šoštanj ? Jngo-slovanska strokovna zveza vabi vse semišljenike na ve elico s sledečim vspnredom: Petje, neto se vrši predatava „Tri sestce" v treh dejanjih. Med sporedom poje lepe rarodne sSovevske pesmi ireš-.n pevski zbor. Po predsta\ i se vrši ljudska veselica na vrtu g. Rajšterja s petjem me šantga zbcra in šaljivo pošto ter prosto zabavo. Ker ,ie čisti dobiček ' namenjen naravnost Jngoslo^acski strokovni zve »i, zato se vabijo vsa ' sosedna draštia od blizu in d*leč, da se v obilnem številu udi ležijo naše nove in prve prireditve. Opozarjamo tudi, da je jako ugodna zveza " z vlaki za odhod in prihod zvečer. Začetek točno ob 3. uri popoldne v hotela „Avstrija" v gledališki dvorani. Kdor hoče videti res enkrat nekaj lepega in poštenega iz igre kmečkega življenja naj le pride, ne bo mn žal I Konjiški okraj. Zreče. Vsled nepričakovanih ovir se za dne 18, avgusta določena tambura&kla veselica z gledališko predstavo preloži na prihodpjo nedeljo, to je dne 2&. avgusta, po večernicah. — Ana KompterŠek je darovala za Slovensko Stražo prvi dvekronski novec. Dekleta, posnemajte! k Sv. Kuuigunda. Francoski kralj Henrik IV., blagi vladar in velik prijatelj kmetov, je iz potovanja po svojem kraljestvu si delal iz treh reči sodbo o prebivalstvu. Ogledal si je namreč župnijsko cerkev, uro v župnijskem zvoniku in; pa ceste dotičnega kraja, Ako je našel lepo cerkev, dobro uro v zvoniku in pa ceste v dobrem stanu, je kraj pohvalil, da je dobro ljudstvo, Ako bi si kdo od nas "delal takšno sodbo, bi cerkvi moral pritrditi, da je lepa, pa ker jo nameravajo prezidati, bo Še lepša. Ura v tukajšnjem zvoniku je po enoletnem oddihu dobila spretnega moža, kateri skrbi, da redno teče. Ura v zvoniku je velikega pomena. Kajti lenuha priganja, pridnega tolaži in takorekoČ vsakemu čas odmeri, I Sedaj pa naše ceste. Žal, da se moramo tukaj pridko pritožiti in odkrito povedati, da mi sploh nobene dobre ceste nimamo, Sicer so bile ceste za silo, katere so nas vezale z ZreČami, pa hudi nalivi koncem meseca junija in v začetku julija t. 1. so te ceste popolnoma razdrli, tako, da je promet z Zrečami izključen. Vsi ti posestniki iz občin Padeški vrh, Sv, Kunigunda in del Zreče» kateri promet z ZreČami neobhodno potrebujejo, trpijo vsled tega občutno Škodo, Ne morejo ne z letom v Zreče, ne živila iz Zreč pripeljati. Da bi si pa sami ceste uredili, pa tudi ne morejo. Prosimo torej gg. deželpe in državne poslance, da bi na pristojnih mestih rekli odločno besedo, da se nam ceste vsaj nekoliko izboljšajo. Gospod okrajni glavar iz Konjic si je osebno ogledal škodo in pripioznal, kako potrebna da je podpora. Od okrajnega zastopa konjiškega se nam podpore ni nadejati, Čeravno plačujemo, ne rečem za nepotrebne ceste, pač pa za takšne, katere nam ne dajo nobene koristi, Ne bom tukaj o okrajnih cestah več razpravljal, tudi pustim za danes državno cesto,, katera se bo gradila iz Slov, Bistrice—Oplotnica na Konjice, katere se Konjice taid bojijo. Mi tukaj na planinah potrebujemo le dobrih cest in za izpeljave istih prosimo vse merodajne kroge. Celjski okraj« c Celje. Priljubljena cerkev sv, Cecilije pri ČČ, oo. kapucinih v Celju je bila pod vodstvom sedanjega provincijala p, Donata in po skrbi gvardijana p, Ladislava izdatno povečana In po modrem načrtu prenovljena ter je dobila dva nova oltarja. V soboto, dne 10, avgusta popoldne so došli milostljivi Nadpastir, da venčajo delo s cerkvenim blagoslovljenjem ip posve-Čenjem. Pred stopnicami, ki vodijo k prijaznemu svetišču, so Jih pod mogočnim slavolokom vpričo duhovščine in vernega ljudstva spoštljivo in prisrčno pozdravili: Provincijal p. Zupančič v imenu kapucinskega samostana, župan Ant, Fazarinc s 4 odborniki v imenu celjske okoliške občine, Franc Kmecl ip Jožefa GolavŠek pa v imenu tretjega reda. Po slovesnem vhodu so bile pred svetinjami 8 mučencev, odlo-činimi za pova oltaria, opravljene jutrnice in hvalnice, V nedeljo, dne 11. avgusta, so Prevzvišeni ob 7. uri zjutraj posvetili 6 dteloma novih', deloma prenovljenih kelihov ter služili sveto mašo, med katero je izredno veliko Število verpikov prejelo iž Njihovih rok svieto obhajilo. Nato so posvetili v razširjeni kapeli na zahodni strani cerkve nova oltarja presv. Srca Jezusovega in sv. Frančiška Serafskega ter so blagoslovili vse nove kipe, podobe slikarije in druge cerkvene priprave. Proti 12. uri so stopili na pridižnico ter na podlagi svetopisemskih besek: „Gospod, ljubil sem lepoto Tvoje hiše" izpodbujali mnogoštevilne vernike, naj ljubijo hišo božjo, skrbeč za njeno lepoto, in naj jo po vzgledu večkaterih' v pridigi navedenih svetnikov in slavnih mož, med njimi predsednika ekvadorske republike., Garcia Moreno, radi ter pobožno obiskujejo, da jim bo vir obilnih milosti. Končno so ginjeni izrekli iskreno zahvalo kakor vsedobremu Bogu tako vsem blagim dobrotnikom za pripomoS pri veličastnem delu. V priznanje zveličavnega delovanja čČ. oo. kapucinov so očitno odlikovali p. provincijala ini p. gvardijapa s tem, da so ju imenovali prvega za kp,-Šk, konzistorijalnega, drugega za kn.-Šk. duhovnega svetovalca. Z darovanjem, z mašami na novopo-svečenih oltarjih in z zahvalno pesmijo je bila imenitna, res prava evharistična slovesnost, katere nad vse srečni izid nam bo v trajno veselje, končana ob 1, u-ri popoldne. V pokritje stroškov za prenovljenje cerkve so prevzvišeni vladika prispevali 200 K. Za ta dar in za vse, kar so storili za nas, naj tTim presve-to Srce Jezusovo na priprošnjo sv. Cecilije in s|v. Frančiška podeli obilno plačilo. Kakor smo Jim pri dohodu klicali z besedami napisov-kronogramov na slavolokih: „eksCeLepCa, praV srCno naMpozDraVLJe-nI!" — „bLagosLoVI, oCe nebeški, prlhoD Ip DeLo ClsLanega naDpastTrJa!" — enako Jim veljaj za odhod iz srca prihajajoči klic: ,„prlsrCna boDI VaM zahVaLa, eksCel^enCa!" c Celje. Cuje se, da se nekateri politiki respo trudijo doseči, da bi se preložili nabori za celjski o-kraj iz Celja v St. Jurij ob južni železnici, v Žalec in Vojnik. To bi bilo zelo pripravno ter združeno z veliko manjšimi stroški. Tudi za naše fante bi bilo to dosti bolje, ker bi jim ne bilo treba biti v skrbi, kte-rvega nadstropja pri g. Vinku Pernat. Hamborn ob Reni, V nedeljo, dne 18. avgusta, gre navadno slovenska procesija na Kevelar. ,Tudi Slovenci iz okolice se je lahko udeležijo. — V nedeljo, dne 18. avgusta, se bo v H. Obermarksloh cerkveno blagoslovila zastava tukajšnjega novoustanovljenega c, kr. avstrijsko-ogrskega veteranskega društva, Cesar Franc Jožef je daroval 200 kron za zastavo. Pridobitev teže se pri uporabi Scott-ove emulzije kmalu doseže učinek, ki si ga prav posebno želimo v času okrevanja pri hujšanju ali po boleznih ki človeka Slabe. Odrasli vsake starosti store torej dobro, da v takih časih osvežijo in ojačijo telo z uporabo lahko prebavne, dobro dišeče Pristna samo s to znamka — ribičem — kot znamko Scott-ovega ravnanja. Scottove emulzije v dosego zboljšanja splošne delazmožnosti Pri nakupu naj se zahteva izključno ŠCOtt-OVa emulzija. Znamka Scott, ki je že 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena iz-vrni steklenici K 2'50. — Dobi se vseh lekarnah. * „Slovenska Straža ' v Ljubljani želi imeti v vsaki nbčini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri „Ljudskem zavarovanju". Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. —Ponudbe pod „Ljudsko zavarovanje" na Slovensko Stražo v Ljubljani. 850 se Trn ki?»Te, ki dobijo vsak dan „Vaccin" v krmo, dajo toliko mleka, kakor druge štiri in ostanejo vedno zdrave in krepke. Tri prašiče lahko z isto krmo izpita, katero se rabi drugače za dva, ako se jim da vsak dan nekaj „Suilina". Hromi in bolani konji žrejo ravno toliko, kakor zdravi in krepki, delajo pa jako malo. Hromi in slabotni konji stanejo ranogo denarja, ne prinašajo pa nobenega dobička. Ako prične konj šepati vsled izpahnjenja, otekanja, potem namažemo dotična mesta krepko s sredstvom 99 Pegasol". „Pegasol" napravi konja krepkega, kite in členke gibčne in daje konju pogum in živahnost. „Pegasol vpliva dvakrat tako močno kakor navadni fluid. C CÖ s-l 1 O > -a a i Z' OU fl CK5 B 3 SP 5" P3 co b ! p PJ a M J» i S O (T> _ o (D I—' tSJ< p« S* 3 o P • • p !? N • t» T3 *—• 5" ° * Oq 9» co ta i; to TS 3 Oj ** B s OQ p; «O 2 tSJ co 9* O s: TJ — I—■ ® pi Ako pa konj Blabo žre in prebavlja, ako ima črve, potem damo takemu konju trikrat na dan „Equin(( t krmo. Uspeh je presenetljiv. Vsak posestnik dobi popolnoma zastonj ilustrovano brošuro o živinoreji z dodano razpravo, kaj ima vsak živinorejec v slučaju bolezni v svojem hlevu storiti. Ifarl fffaciančič umetni in stavbeni kamnoseški mojster v Mariboru Schillerstrasse 25, izdeluje marmornate oltarje, prižnice, podobe, nagrobne kamne, grobišča, fotografije na porcelan, svetilke (laterne), ograje itd. 632 Velika zaloga nagrobnih kamnov. Se priporoča velespoštovanjem Kari Kociančič. XN/.N/ X/X „Slov. Straža" v Ljubljani želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. — Ponudbe pod „Ljudsko zavarovanje" na Slov. $tr&ia v Ljubljani. 171 Zahvaia. Že 2 leti s«n imel v moji levi roki hude bolečine, moji živci so bili zelo slabi Dajalo se mi je kaf-rovo žganje, pa ni nič pomagalo. Pred kratkim sem čital o Vašem „Levotem francoskem žganju" ter sem poskusil ž njim, a s?m takoj občutil, da so postale moje mifiioe in živci močnejši in je bolečina splošno ponehavala. Naročil sem zopet 4 steklenice, dal som tudi mojemu zetu eno steklenico, (kateri je tudi trpel na revmatizmu) ter se je čutil takoj boljšega. Mnogo tem že poiskusil, pa mi nič ni tako pomagalo kot Vaš* sredstvo. Štefan Pintar, sodarski mojster, Virje. „Levovo francosko žgaoja' se dobi v vseh lekarnah in trgovinah. Originalna steklenica stane samo 44 vin. Velika steklenica K 1'10, največja K 2*20 in se dobi v vseh lekarnah in trgovinah. Pošiljanje po pošti od K 4'40 napiej po poštnem povzetju. ALEKSANDER KALMAR, Dunaj H/2. Severni kolodvor. Listntea uredništva. NeVaterim dopisnikom : Vsled pcmankanja prostora smo morali nekatere dopise oostriči. Brez zamere ! — Slo-enslim društvom. Pro simo slavna društva, d» vabila sestavljajo na najkrajši način. — Sv. Jurij v Slov. gor. Po nišem prepričanju bi z objavljanjem takih in enakih dopisov dali dotičnim osebam tudi v javnosti nekak politični pi men, kar gotovo ni Vaš namen. Bodite mirni, božji mlini meljejo počasi, a gotovo! Pozdrav! — Gotovlje: Lepa in prisrčna pesem, a oprostite Dam, pesmi naš list v mirnih č.»sih nečeloma ne prinaša. — Savci, Dramlje, Središče Sv. Križ na Murskem polju, Gaberje, Slov. Gradec, Solčava, Sverina: Prihodnjih! Cementno strešno zajamčeno trpežno izdeluje oskrbništvo grsjščine Pakenstein Cena za 1000 komdov (rodeča barva) 90 K, (be'a barva) 80 K. Natančneja pojasnila daje Franc Klančnik, 879 organist, Šmartno, p. Reči č k a vas na Paki. Prave kranjske klobase velike, par po 40 vin. razpošilja od 5 kg naprej po povzetju Kari Novak, Sp. Šiška pri Ljubljani. 906 Kilne pase, z ali brez peresa, trebušne obveze, sns-pensorije, podlage za ploske noge, berglje, pokončne držaje in druge varstvene stro je za telesne poškodbe po zdravniškem predpisu, nadalje umetne noge in roke izdeluje po nizki ceni itaroznana tvrdka Fr. Podgoršek, Burggasse 7. Zalega ^seh gumi-specialitet jn predmetov za postrežbo bolnikov. Solidna postržžba. 835 Sode, ž« labljene za vino, prav močne, razne velikosti od 5 do 17 polovnjakov držeč« proda M. Ve-iavšek, velepiisfstoik, Gor.Sv. Kun-gota pri Mariboru. Cena po dogovora. 888 Na prodaj je v mestni obilni Slov. Bistrica posestvo z gostilno, (tudi žganj*toč), ob eg» lepe njive, travnike, lep sudiinoanik z vinsko trto lip veliš vrt za zelenjaro. Lepa novezrdan» hiša s 3 sob*mi, dve k iti, živin»ki hlev obokan, za 10 glav živine. Zidani svinjski hlevi. Posestvo leži 10 minut od šole in cerkve, ob državni cesti, kamur kaj radi zahajajo iz mesta gostje. Proda se z vsem, z živino in orodjem ah tudi brez tega. Cena in kje, se izve pri Franca Zupančič v »lov. Bistrici. 897 Lepa hiša z vrtom se radi odpo-tavanja s trgovino in vinsko točilnico vred proda Maribor, Nova sas 21. 900 Dva pridna, poštena fanta sprejme v trgovino kot učenca Apt. Valin-čak v Velenju. ' 902 Mizarske trščice (treske) odda A. Viher, mizarski mojster, Heugasse št. 4, Maribor. 903 Loterijske Številke: Dne 10. avgusta 1912. Trat 88 46 9 27 41 Line 73 28 31 4 71 Trgovski učenec z dobrim šolskim spričevalom se sprejme v trgovino z mešanim blagom Alojzij Pioter v Slov. Bistrici. Učenec mora tukaj trgovsko šolo obiskovati kar je velikega pomena. Posestvo lepo, ležeče v Tinjski fari, enonro iz mesta Slov. Bistrica 12 oralov zemlje, viuograd, njive, travniki in gozd, hiša in gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanu se za samo 5600 K proda. Plača se 2000 kron, drugo ostane lshvo vknjiženo. Vse natančneje pri Franc Peteline u, Rjteuhcf Gornja Poijskava. Kupci pozor! Zaradi družinskih razmer h« iz proste rok« proda najlepša kmetija, Celo posestvo meri 41 oralov zemlje in sicer (najlepših njiv, travnikov in izvanredno lepih goadov. Poslopja so zidana in deloma z opeko urita. K posesttu ši spada en lep vinograd na n> vo zasajen. Goveje živine se lahko redi 12 glav in 8—4 konje in okoli 25 svinj. .Posestjo leži v ormožki okolici. Natančneje se izve pri ogledovanju posestva, naslov prodajale» pa v Upravništvu „SI. Gosp." 881 Dva ali trije dijaki se sprejmejo na stanovanje pri pošteni družini, Maribor, Reieerjeva nI. 6. 831 Nova vinska pesoda fino izdelana iz suhega kranjskega hrastovega lesa, močno kovana se dobi od 30 1 do 17 hektol. vsebine vsake vrste in po nizki ceni. Karol Bih, sodar, Šmarje pri Sevnici ot> Savi. 787 Nadstropna najemninska hiša z gospodarskim poslopjem in stavbenimi prostori nt proda. 6 minut od novega dravskega mosta v Mariboru oddaljeno. Malo naplačilo. Vpraša se: Rockeczaungasse št. 10 v Ma iboru. 880 Eno uro od Maribora, četrt ure od želez, postaje, 1<> minut od cerkve, je na prodaj lepo posestvo z zidanimi poslopji, meri 88 oralov v enem koiu. večinoma prvovrstnih travnikov in sa.lonosnikov, drugo njive, vinograd in gozd, torej posebno pripravno za živinorejo in mlekarstvo, ker je blizu mesta in žel. postaje. Več pove upravništvo pod naslovom „Mlekirstvo". 787 Več Nil za eno ali dve družini v Krčevini ni pri Mariboru, moderno in so lidno ure;ene, pet minut od glavnega kolodvora v Mariboru, se po ceni in ugodnimi plačilnimi pogoji prodajo. Vpraša »e v uprav. 760 500 kron! Vam plačam, če Vam moje sredstvo rRias mazilo" v treh dneh ne odpravi brez bolefin kurjih očes, stiskov in vkoreninjene trde keže. Cena 1 lončku z jamstvenim pismom 1 K. Kemeny Kaschau I, Postfach 12/76. Ogrsko. 666 Proda s« takoj 11 zelo lepih stavbenih prostorov med okrajno in dvema občinskima cestama pri D. M. v Brezju pri Mariboru, zraven cerkve in šole, sestojijo iz 2 parcel niiv, krog 12.960 Q metrov velike. Vpraša se v npravništvu. 364 Izvrstna vina lastnega pridelka od leta 1908 in 1911 liter od 60 vin. naprej in dober jabolčnik. liter po 30 vin. ima na prodaj Franc Pečar, nad-učitelj v Rimskih toplicah. 905 Dva mila dijaka se sprejmeta začetkom šolskega leta v popolno oskrbo, pod dobrim nadzorstvom pri slovenski krščaoski vdovi. Soba lepo zračna in svetla. Kje, pove upravništvo. 210 Učenec za sodarsko obrt se takoj sprejme pri Francu Sulcer, sodar-skem mojstru v Mariboru, Kasern-gssse 7. 884 V Arclinu bli-u Vijnika se proda prostovoljno posestvo, ki meri 20 oralov rodovitnega polja in lepega sadonosnika, do 300 dreves žlahtnega sadja. Zraven je tudi mlin na pare kamnov na trajni vodi. Električna raz vetljava. Kdor hoče kupit, se naj og'asi pri upravništvu Slov. Gospodarja 887 Štefan Kaufman trgovina z žetaznino v Radgoni priporoča najboljše ocelne kose in srpe, pravo štaj. železo po najnižji ceni in solidni postrežbi. 601 Stara dobroznana gostilna Soštarič v Mariboru, Mtihl-gasse 15, se takoj proda. Vpraša se pri lastnici ravno tam. 863 Gostilna z gospodarskim poslopji m, z enakim skladiščem, le.iim sadnim vrtom, travnikom, njivo v bližini Maribora se takoj prod». Vpraša se v Mariboru, Miihlgasse 15.862 Resna ženitsv. Značajen obrtnik, z več tisoč kron prihranjenega denarja, se i ii seznaniti z mladenko kat<> i.škega mišljenja in primernim premoženjem (vdova z «>nim otrokom ni izključena). Pisma se prosijo pod -zvest" na upravništvo tega lista. Tajnost stroga. 864 Sprejme se ml8d fant, do 16 let star kot hlapec k enemu k:nju; at.o ima veselje, se tudi porabi v trgovini. Ponudbe na J. Traun, Ptujska gora. i 69 Slikarskega učenca, z dobro šol-sko izobrazbo, sprejme Franc Ko-lar, slik. mojster, Krčevina pri Mariboru. 870 Lepo posestvo na Pernici pri Sv. Marjeti, se proda. Ogsega nekaj gozda, sadnega vrta in lep vinograd. Iliša no?a. Cena 5000 K, od Maribora 1 uro oddaljeno Vpraša se pri gosp. Ribič Tereziji, Leiters-berg št. 116. 867 Pridnega, poštenega kovaškega po. magača, kateri se dobro razume z ognjem delat, sprem* takoj Matej Bregant, kovač v Orehovi vati p. Slivnica pri Mariboru. 845 * * - . - * " - - - •• ' — — A A .. Učenca, kateri ima veselje do črev-ljar8ke obrti sprejme Ant. Trošt, Stolna olica, Mmliar. 867 Meinarska služaa se takoj odda fri Sr. Križu ¡iri Belih vodah p. oštanj. 871 Kupci ptzor 1 Vsled družinskih razmer je v večjem prijaznem kraju na Spod. Štajerskem na prodaj lepa zidana hiša .i zidani a gospodarskim poslopjem in 4 in pol o-ralov same ravne zemlje. Na travniku rase sladka krma in se lahko redi 8 govedi in mnogo svinj. Ker je v trgu mu< go gospode in vojaštva se lahko mleko in vsak pri delek doma drago prod». Hiša z posestvom je pripraina «a «safee-ga posestnika, obrtnika, trgovca kakor penzijonista. Od železniške postaje pol ure oddaljen >. Cena ll.COO kron, 1400 kron lahko ostane ležat. Naslov se iave v upravuistvu Slov. Gospodarja pod štev. „11000". 872 "peteline čistokrvne, zlatorumene, „Orping-tooske" pasme, meseca aprila val-jene. C-ne za en komad, za vsak mesec starosti 1 E. Belgijske kunce dva do štiri mesece stare. Cena za par, za vsak mesec starosti 1 K 50 v. Zsvojnina se računa po lastni ceni. Prodaja, dokler bo kaj zaloge Anton Slodnjak trtaar in posest, p. Juršinci pri Ptuju. 801 Nova in že rabljena kolesa (bicikeljne) in šivalne atroje v različnih cenah, kakor tudi popra-vila se iz»ršujejo točno in po nizki c«ni. Bicikelji in šivalni stroji proti Kialemu delnemu odplačevanju pri Jos. Kilttner, mehanii, Maribor, Koroška ulica 17. 883 Za dijake. Lepo solnčno stanovanje. meblovano (prvo nadstropje) 1 ali 2 sobi in kuhinj*. Koroška cesta 76, Maribor. 890 Iščem dobro idočo pekarljo v mestu ali na dežeJi v najem ali kupiti takoj ali do 15. sep;embra. Poštno ležeče št 360. Konjice. 890 Novozidan» vila v S udencih „Werk-stättenstrasse 32" pri Mariboru se proda. 886 Dva močna fanta stara krog 16 let se takoj sprejmeta za stalno delo pri g. Matiju Venger v Weizu. Z dežel« prednost. 896 Sušilnico za hmelj, manjše oblike, katero je mogoče poljubno prestavljati in ki se da izven hmelj-skega časa popolnoma zložiti, prodam takoj po izvanredno nizki ceni. Natančnejša pojasnila daje re-Bta'rater kolodvorske restavracije v Žalcu. 894 Stara hiša za podreti, les najboljši za kurja\o se proda Ena stiskalnica ali pre^a in sicer: gornja klada, kamen ki tehta okoli 800 kg, vreteno in žmek čisto novo, še nič rabljeno. Dvoje orehovih dreves za na žago, 1 hlod 9 m dolg, pri zemlji 1 m debel, raven kot s Hranilne vlog obrestuje se po 4'/»','» od 1. oziroma 16. v mescu po vložitvi in do 15. oziroma zadnjega umi dvigom. Ne-vzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-te obre-tujejo. Sprejemajo ge hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge ne da bi se pri tem obretM&vanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. N» razpolago ho stranicam brezplačno roštno hranilne položnice 564 St. 11*"60 in domuti nabiralniki. Posojala se dajejo na vknjižbo ¡«j o—5j/,"/m na vknjižbo in poroštvo po o1/ ?/„ na osebno poroštvo po 69/». na zastavo vrednostnih li«tia in tekoči račun pod ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pn drugih zavodih in zasebnikih; prošnje za vknjižbo se delajo brezpi&čno