Leto. XXI.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za 'it leta
TRGOVSKI LIST
BO din, za 't> leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska	v
Plača in toži se v LjubJanL Časopis za trgovino. Industriio, obrt in denarništvo
Številka 96.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11553.
IzJlAlP vsak ponedeljek, 1,0 sredo in petek
UubISana. ponedeljek 5. septembra 1938
Cena
posamezni številki din ■
Odkrita
Ko je bila zadnjič v Ljubljani kraljica Marija, se je ustavila v mnogih ljubljanskih trgovinah in v vsaki je nekaj kupila. To je dokaz, da nudijo ljubljanski trgovci blago, ki more zadovoljiti tudi — kraljico.
Posebno med »boljšimi« ljudmi pa je vse polno ljudi, ki mislijo, da ne morejo dobiti v ljubljanskih trgovinah dovolj dobrega blaga in ki zato redno naročujejo v tujini svoje potrebščine. Kakšno ceno plačajo ti ljudje za v tujini naročeno blago, to jih sploh ne zanima, dočim pa jim je vsako blago, ki ga prodajajo domači trgovci, mnogo predrago. Ni malo celo takšnih, ki so kar veseli, če je tuje blago prav izredno drago, ker si potem domišljujejo, da so dobili posebno odlično blago. Naj bi si ti ljudje vzeli za vzgled našo kraljico, kateri je blago naših domačih trgovcev dovolj dobro. Menda si le ne domišljujejo, da ni za nje dovolj dobro blago, ki ustreza celo kraljici.
A ne samo posamezniki, temveč tudi nekatere ustanove mislijo, da je dobro samo blago, ki se dobi v tujini. Tako smo prejeli več pritožb trgovcev, da tudi nekateri samostani in drugi domači zavodi kupujejo velik del svojih potrebščin v tujini. Ti zavodi in te ustanove žive edinole od denarja, ki ga zberejo v naši deželi. Pri nas nabrani denar pa nosijo v tujino, namesto da bi z doma nabranim denarjem dajali zaslužka domačim trgovcem in obrtnikom. Tako odhaja denar iz tujine in ni čuda če se pri nas ne more razviti nobeno blagostanje.
Celo državni uradi naročajo dostikrat v tujini blago, ki bi ga lahko dobili doma. Zakon sicer določa, da morajo državni uradi predvsem naročati vse doma, toda ta predpis velja dostikrat le na papirju.
Posledica vse te neverjetne ne zavednosti ter že sramotnega predsodka o večji vrednosti tujega bla ga je, da se pri nas ne razvija trgovina tako, kakor bi se mogla in da naša gospodarska sila ne raste, kakor bi bilo potrebno.
Pred leti, ko so bile gospodar ske razmere v tujini še boljše, je bilo še nekako razumljivo, če je kdo naročal in kupoval blago v tujini. Toda danes nakupovati blago v tujini, ko je notorično, da je tam življenje neprimerno dražje ko pri nas, ko je zato tudi vse blago dražje, je že dokaz silno majhne razsodnosti.
Ker je to nepotrebno kupovanje blaga v tujini narodno gospodarsko zelo škodljivo, se mora začeti sistematičen boj proti temu nakupovanju. Kontrola na meji se mora za vse tuje blago še bolj poostriti, kakor se je sedaj deloma že poostrila. Ta kontrola pa mora veljati ne le za revne izletnike, temveč tudi za »boljše« ljudi, ki največ kupujejo v tujini. S posebno odločnostjo pa je treba nastopiti proti ustanovam in zavodom, ki žive le ud našega denarja in ki iznašajo ta denar v tujino za nepotrebne nakupe. Če ne bo šlo drugače, bo treba te zavode tudi javno imeno-yati, da bodo ljudje vedeli, kako se porablja denar, ki so ga daro-vali tem zavodom. Povsod na svetu pazijo, da ne gre denar po nepotrebnem v tujino, mi, ki smo na kapitalu revna dežela, moramo tem bolj gledati na to, da naš de-
Živio kralj Peter II.!
Po vsej Jugoslaviji se vse prebivalstvo z izredno vnemo pripravlja, da čim iskreneje in čim mogočneje proslavi 16. rojstni dan kralja Petra II. Po veliki tragediji Marseilleu, ki je na tako krut način ugrabila (jugoslovanskemu narodu njegovega voditelja, veljajo vsi upi in vse nade našega naroda njegovemu sinu kralju Petru II. Ves jugoslovanski narod trdno veruje, da bo kralj Peter II. dovršil veliko delo, ki sta ga s tako velikim uspehom začela in skoraj dokončala njegov veliki ded kralj Osvoboditelj in njegov veliki oče kralj Zedinitelj. In ker to ves jugoslovanski narod trdno veruje zato je rojstni dan kralja Petra tudi njegov veliki narodni praznik ko združuje ves jugoslovanska narod le ena želja, da bi mogel mladi kralj Peter II. do konca dovršiti svoje poslanstvo.
Ta vera jugoslovanskega naroda v svojega mladega kralja pa je tu di globoko utemeljena, saj je dobil mladi kralj od svojih visokih sta-rišev vse lastnosti, ki so potrebne dobremu vladarju. A ne samo to! Njegov veliki oče je tudi poskrbel, da je dobil njegov prvorojenec najboljšo vzgojo, da bo temeljito pripravljen prevzel vodstvo svojega naroda. A tudi mladi kralj sam dokazuje, da se dobro zaveda velike naloge, ki jo bo moral prevzeti in zato se z vso vestnostjo pripravlja na oni veliki dan, ko bo začel izvrševati svoj vladarski poklic.
Vse to jugoslovanski narod tudi ve in zato z zaupanjem sledi poti svojega mladega kralja, zato z veseljem posluša znovone, ki vabijo ljudi v cerkve, da se pomolijo Bogu za mladega kralja Petra II.
Šesti september je zato eden najlepših in največjih praznikov jugoslovanskega naroda, ker je to
- 1&W
šolskimi tovariši. Z Bleda tudi večkrat obišče letovišče kneza namestnika Pavla.
Bivanje v naravi je zelo utrdilo zdravje kralja, da je danes zdrav in krepak mladenič. Pri občevanju svojimi šolskimi tovariši kaže iskren tovariški duh. Pri tem pa nikdar ne pozablja na to, kar je dolžan svojemu visokemu poklicu. Njegova resnost, uglajenost ter prijaznosti in njegov smisel za humor mu pri vseh pridobivajo simpatije in da so vsi, ki ga poznajo, zanj navdušeni. Ni zato čuda, če ves jugoslovanski narod v resnici ljubi svojega mladega kralja, v katerega trdno veruje in kateremu popolnoma zaupa.
praznik najlepšega upanja v srečno bodočnost jugoslovanskega naroda.
V svečanem razpoloženju, a hkrati tudi v vedrem, praznuje
jugoslovanski narod rojstni dan mladega kralja in po vsej Jugoslaviji donijo ta dan srečni vzkliki: Živel naš mladi kralj Peter II.! Živio naš slavni kraljevski dom!
Kako se pripravila mladi krati za svoj visoki poklic
Na pogrebu blagopokojnega kralja Aleksandra pred štirimi leti so bile oči vseh uprte na žalostnega, toda dostojanstvenega malega dečka, ki je šel za krsto svojega očeta in ki je z neverjetno vztrajnostjo vzdržal vse naporne pogrebne svečanosti. Danes je zra-stel mali deček v elegantnega mladeniča širokih ramen in zdrave konstitucije, ki se z vso vestnostjo pripravlja za svoj visoki poklic.
Čisto v smislu naročila pok. kralja, da se mora njegov sin učiti in delati tako ko vsi drugi otroci, uživa kralj Peter isti pouk, kakor je predpisan na srednjih šolah. Od jezikov se uči materinski jezik, latinsko, francosko, angleško in nemško. Od drugih predmetov najbolj ljubi zemljepisje. Posebno veselje pa ima tudi za mehaniko in v svoji mehanični delavnici pazljivo proučuje delovanje strojev. Posebno ga zanimajo električne instalacije ter dostikrat sam montira radijski aparat, telefon in razne električne napeljave.
nar kroži pri nas, ne pa da v tujini ustvarja novo blagostanje.
Temu vprašanju bomo stalno posvečali svojo pozornost in zato naj prizadeti smatrajo ta naš članek kot naš prvi opomin, kateremu pa bodo sledili novi in še bolj konkretni.
Posebno dobro govori angleško, pridno pa izpopolnjuje tudi svoje znanje francoščine in nemščine. Čita mnogo ter ljubi zlasti potopisne, vojne in humoristične spise. V zadnjem času se tudi živo zanima za glasbo ter ljubi zlasti resno glasbo, dočim ga jazz ne zanima.
Mladi kralj je po svoji naravi marljiv in zato noče izgubljati po nepotrebnem časa. Nikdar se ne dolgočasi in vsak čas ima določeno delo. Posebno rad ima konstruktivno delo in zlasti še ročno delo. Tako je sam napravil malo hišico ter sam stesal vrata in okna. Letos je skupno s svojimi tovariši napravil slovensko kmetsko hišo.
Kralj Peter je dobro razvit, kar je posledica njegovega živega zanimanja za vse vrste športa. Tako je gojil nogomet in hockej, bavi se z lahko atletiko ter je v tekmovanju s svojimi tovariši dosegel lepe uspehe. Posebno je znan po svoji vztrajnosti kot plavalec. Že kot dvanajstleten deček je plaval od brega Blejskega jezera na otok. Tudi zimske športe goji z vnemo ter je znan kot izvrsten smučar. Od šestega leta že jaha. Sploh je malo športnih disciplin, v katerih se ne bi mladi kralj poskusil že z uspehom.
Večino leta prebije na dvorcu v Dedinju. Dela v sobah, v katerih je nekoč delal njegov oče. Preda-
vanja so v posebni hiši v angleškem slogu, kjer je stanoval s svojimi brati pred očetovo smrtjo. Ta hiša je v najlepšem delu vrta. Kralj vstaja rano. Zajtrkuje ob 7.45, nato odide na kratek sprehod. Potem ima tri ure šolo, nakar sledi ena ura jahanja, telovadbe in vojaške vežbe. Opoldne je kosilo. Vedno kosi s kraljico ter svojima bratoma. Do štirih popoldne je nato prost. Ta čas je zlasti posvečen športu. Nato je še ena ura pouka, nakar je ob petih čaj. Po raznih opravilih večerja kralj s svojim vzgojiteljem. Ob de vetih gre spat.
Zelo se zanima kralj za filme, zlasti za one, v katerih so opisani veliki doživljaji. Velik smisel ima tudi za kulturne filme, ki si jih ogleda po možnosti vse. Ima svoj filmski aparat, ki je najmodernejšega tipa. Tudi sam dela filme ter je dober operater.
Kakor ima kralj rad svoje Dedinje, tako pa še bolj ljubi morje. Nikdar ni tako srečen, kakor kadar je na morju. Redno za veliko noč odhaja na morje v Miločer, katerega so lepi izleti tako na morje ko v hribe. Rad tudi obiskuje vojne ladje ter ladjedelnico. Tudi Bled je za mladega kralja posebno vabljiv zaradi svojega jezera. Na Bledu kralj posebno rad lovi ribe ter se zabava s svojimi
Takšna je bila berlinska razstava!	+
Na mednarodni obrtniški razstavi v Berlinu so bili letos zastopani zelo častno tudi naši obrtniki, vendar si pa naša javnost ni ustvarila dovolj popolne slike o pomenu udeležbe slovenskih obrtnikov na veliki mednarodni razstavL Šele sedaj vidimo, kako častno so zastor pali našo obrt v Berlinu, ko so razstavili svoje izdelke še v paviljonu Zbornice za TOI na velesejmu.
Razstava v tem paviljonu je veren posnetek razstave v Berlinu; povsem točna je zlasti slovenska kmečka soba. V stenskih vitrinah so razstavljeni vsi na razstavi v Berlinu odlikovani predmeti in ko< jih občudujemo, se ne čudimo, zakaj so bili odlikovani. Skupno so prinesli naši razstavljalci iz Berlina 10 odlikovanj, ki so tudi razstavljena v tem paviljonu. Med njimi je častno darilo izredno velika in lepa lita vaza, ki jo je prejel Drž. osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani za razstavljene čipke. Vaza je darilo centralne italijanske obrtniške organizacije. Obrtniki in prireditelji berlinske razstave so pa prejeli 9 bronastih medalij z diplomami, in sicer: tesarski mojster K. Kavka za razstavljeni model lesenega mostu, zgrajenega čez Kokro pri Kranju; ta most je največji leseni predalčni most pri nas. Statične načrte je izdelal zanj znani statik inž. S. Dimnik. Nekateri tujci, ki so videli model na berlinski razstavi, so prispeli k nam nalašč zaradi mostu, da ga vidijo v naravi. Diplomo in medaljo je prejel tudi prireditelj naše razstave v Berlinu zbornični tajnik dr. J. Pretnar, in sicer za vzorno organizacijo. Helena Vurnikova je bila odlikovana za načrte paramentov, Kolb & Predalič za razstavljene smuči, J. Klemenčič iz Novega mesta za keramiko, kipar B. Pengov in pasar I. Žmuc za kelih, D. Puc za fotelj in J. Rebek za železna vrata. Vse te odlikovane izdelke lahko vidite na razstavi. Priznati je treba, da je tudi zdaj na velesejmu ta obrtniška razstava tako vzorno aranžirana, kakor je bila v Berlinu. Razstavo obiskujejo številni obrtniki, toda opozoriti je treba nanjo tudi vse druge obiskovalce, ker razstavljeni predmeti zaslužijo že po estetski strani, da si jih ogleda vsak.
Sloves velese j mskih varietejnih artistov
se je že zelo razširil, kar dokazuje najlepše že to, da bodo gostovali na kraljev rojstni dan dne 6. septembra na dvoru na Bledu.
Nova določila glede lesnega izvoza v Nemčijo
Na konferenci jugoslovansko-nemškega lesnega odbora v Cri-kvenici se je zlasti razpravljalo o stanju naše lesne trgovine z Nemčijo. Med drugim je bilo sklenjeno, da bo nemška »Uberwachungsstel-le fiir Holz« redno sporočala nemškim lesnim uvoznikom, kakšni • 7
zneski deviznih potrdil jim bodo dovoljeni. Uvozniki bodo smeli sklepati kupčijo samo v okviru teh zneskov. Za vsako sklenjeno kupčijo bodo morali uvozniki takoj zaprositi za izdajo deviznega potrdila.
Na konferenci so bile določene tudi okvirne cene za les, ki se bo izvažal v Nemčijo. Cene so razdeljene v naslednje tri skupine: 1. rezan les poljubnega jugoslovanskega izvora, 2. rezan les bosenskega in 8. rezan les slovenskega in hrvatskega izvora.
I. Cene so naslednje za poljuben jugoslovanski rezan les; smreka-jelka: deske in plohi 50—62 mark, kratice 36—41 mark, remeljni, trami, les rezan na posebne mere, les za gradnjo vagonov 32—40 mark, pribitek za gradbeni les po seznamu znaša 2 marki za kub. meter, late 26—34 mark, tesani trami 19—21 mark, franko meja; 20—22 mark jugoslovanska jadranska luka.
II. Rezan les slovenskega in hr-vatskega izvora; smreka-jelka, kakor pade od žage: 1. deske in plohi 3—6 metrov od 10 cm navzgor 32—34 mark franko jug.-nemška meja, prosto za izvoz, 33—35 mark franko jugoslovanska severno-jadranska luka, vkrcano prosto za izvoz. 2. Deske in plohi samo 4-50 m dolgi, 29 cm široki franko meja ali severno-jadranska luka 37—39 mark. 3. Hobi er ji z najmanj 7 odst. smreke 3 m navzgor dolgi, 10, 12, 14, 16 cm ali 11, 13, 15 cm široki, franko suha meja ali severno-ja--dranska jugoslovanska luka 35 do :38 mark. 4. 9—23 angl. čevljev in daljše, 4—7 angl. col široke ali po izbiri kupca širše od 7—8 angl. col navzgor, močno, franko suha ;meja 34—36 mark, franko jugoslovanska severno-jadranska meja 35—37 mark.
III. Za blago bosenskega izvora znaša cena od 34—49 mark franko jugoslovanska jadranska luka Šibenik ali južnejša jugoslovanska luka, vkrcano prosto za izvoz.
Ta sporazum velja do konca januarja, ko bosta obe pogodbeni stranki sporočili pristojnim vladnim mestom svoje predloge glede nadaljnje veljavnosti sporazuma.
ZAGREBŠKI ZBOR
30
JUBILEJNI
MEDNARODNI SEJEM
TEDEN HRVATSKE KULTURE Od 27.avgusta do 6.septembra
Obifajne ugodnosti
Zahteve hmeljarjev
V Beogradu je bila prejšnji teden konferenca proizvajalcev hmelja ter trgovcev s hmeljem. Konferenca je sklenila naslednjo resolucijo:
1. Zakonito se mora omejiti kultura hmelja na njegove naravne .rajone v današnjih občinah in površinah, ki se ne smejo povečevati, pa tudi ne obnavljati brez posebnega dovoljenja.
2. Z zakonom je treba odrediti obvezno združevanje hmeljarjev ■po:naravnih območjih v svrho čim bolj racionalne proizvodnje hmelja. Proizvajalci hmelja morajo
plačevati (2% od prodajne cene hmelja v sklad za reguliranje cen.
3. S tem zakonom se mora urediti tudi kvalifikacija trgovcev s hmeljem.
4. Ker je Jugoslavija izrazita izvozna država, je njen prvi gospodarski interes, da se odpravi konkurenca na mednarodnih trgih in ije zato nastala potreba, da se razen omejitve domače proizvodnje kontingentira tudi naš izvoz v smislu sklepov srednjeevroposke konference v Pragi z dne 8. aprila 1938.
5. Potrebno je, da se ustanovijo vzorne postaje za selekcijo hmelja in zatiranje bolezni in škodljivcev.
V »Jugoslovenskem Lloydu« je izšel naslednji članek, ki je aktualen in važen tudi za naše izvoznike in ga zato objavljamo v celoti. Članek se glasi:
»Odkar je bilo že pred več leti ugodno rešeno vprašanje realizacije naših terjatev za v Nemčijo izvoženo blago s pomočjo klirinških čekov in odkar je bil stabiliziran tečaj marke, so bili naši izvozniki rešeni velike skrbi. Ta sistem plačevanja velja sedaj tudi za izvoz v bivšo Avstrijo, vendar pa je mnogo pritožb zaradi zastoja in težkoč pri dobivanju denarija.
Razlog teh neprijetnosti je bil v veliki meri tehnične narave. Devizna dovoljenja so se namreč zaradi slabega funkcioniranja novih pristojnih oblasti, pa tudi zaradi njih nepoznanja razmer na avstrijskem trgu, dajala zelo počasi. Na drugi strani pa so bili tudi sami uvozniki nezadostno poučeni ter se niso dovolj hitro seznanili z novimi predpisi. Prehod od ijugoslo-vansko-avstrijskega na jugoslovan-sko-nemški plačilni sistem je povzročil tudi razne težkoče.
Sčasoma so se sicer vse te težkoče ublažile in zmanjšale, vendar pa se izvršujejo izplačila počasneje, kakor pa so se izplačevala po prejšnjih avstrijskih deviznih predpisih. Že samo ta činjenica, da se vplačuje denar pri avstrijskih bankah, denar pa nakazuje po centralni obračunski blagajni v Berlinu, povzroča znatno zakasnjevanje izplačevanja, denarja.
Toda tudi v samem načinu nemškega sistema deviznih dovoljenj, z vsemi njegovimi klavzulami je razlog, da se ne more izvrševati nakazovanje izplačil tako hitro, kakor so bili naši izvozniki preje navajeni.
Načeloma predpisuje nemško devizno dovoljenje, da se uvozniku nakaže denar, ko je ta dokazal, da je dotično blago že uvozil. Razume se, da je takšen sistem zelo udoben za uvoznika, ker more ta dejansko brez vsakega rizika delati z denarjem izvoznika. Vendar pa devizne oblasti v izjemnih primerih, če se potreben uvozni posel ne bi mogel drugače skleniti, dovoljujejo, da more denar nakazati uvoznik tudi v naprej ter da šele pozneje v določenem roku dokaže, da je blago v resnici uvozil.
V posameznih primerih se nadalje dovoljuje, da sme uvoznik nakazati samo del deviznega dovoljenja, na primer eno tretjino ali četrtino. Ta sistem je zelo praktičen tudi za izvoznika, kadar gre za večje zaključke, ki se postopoma izvršujejo. Ker more uvoznik nakazati v naprej tretjino ali četrtino vsega zneska, mu je omogočeno, da more odpirati akreditive za posamezne vagone ter da te akreditive dopolnjuje, kakor hitro mu železniška postaja sporoči, da ije prišel zopet nov vagon njegovega blaga.
Kljub vsem strogim deviznim predpisom, ki veljajo v Nemčiji, je vendar dana možnost, da pride iz-
6.	Končno naj država zagotovi dvema našima rajonskima zadrugama brezobrestno posojilo po 1 milijon din za vsako, kar naj služi za ustvaritev potrebne obratne glavnice.
Tujina se zanima za naše zdravilne rastline
Stanje na našem domačem trgu zdravilnih rastlin se v avgustu ni spremenilo in je ostala tendenca za cene še nadalje krepka.
Zanimanje za lipovo cvetje je zelo znatno, niso pa še bile sklenjene večje kupčije, ker je dosedanja cena 18—22 din za kg za izvoznike previsoka.
voznik hitreje do svojega denarja. Potrebno je le, da 'izvoznik od uvoznika zahteva, da mu pošlje del kupnine v naprej. To je zlasti potrebno, ker se prizadevajo nemške devizne oblasti, da znižajo ceno uvoženega blaga, da bi s tem čim več prihranili na devizah. Zato je zaslužek izvoznika dostikrat zelo omejen, riziko pa pri mnogih predmetih izredno velik. Zato pri takšnih okoliščinah niti najmanj ni umestno, da se brez potrebe puščajo uvozniku proste roke, da pla-
Zagrebački Zbor je bil slovesno otvorjen v soboto dne .27. avgusta po trgovinskem ministru inž. Ka-balinu. Otvoritev je bila letos posebno slovesna, ker praznuje ZZ letos svojo 301etnico.,
Zagrebački Zbor je sedaj popolnoma urejen ter napravlja s svojimi lepimi, res reprezentativnimi paviljoni ter mogočnim vhodom močan vtis. Posebna pozornost obiskovalcev velja paviljonom tujih držav: Nemčije, Francije, Italije in Češkoslovaške. Vsi ti paviljoni dajejo zaradi svoje različnosti vsemu velesejmu zelo pestro zunanjost.
Letos vzbujata na velesejmu še posebno pozornost dva kompletna motorna vlaka. Enega je razstavila brodska tovarna za vagone, drugi pa je delo italijanske tvrdke. Z zagrebškega velesejma prideta obe garnituri na beograjski velesejem. Italijani so ponudili, da obratujeta njihova vlaka za čas beograjskega velesejma redno na progi Beograd—Zagreb, ki bi jo prevozila v 4 in pol ure. Vlaka bi vozila s povprečno hitrostjo 110 km na uro, največja njuna hitrost pa bi bila 140 km. Ne vemo, kako se bo to Italijanom posrečilo, ker se pri nas vedno stalno trdi, da zaradi slabega gornjega ustroja prog ni mogoče povečati hitrosti brzo-vlakov. Ali pa bodo morda morali šele Italijani dokazati, da ta trditev ne drži?
Mariborska javnost se opozarja, da velja v smislu naredbe banske uprave od 1. septembra dalje zimski delovni čas v obratovalnicah. Od tega dne dalje pa do meseca aprila se v mestu Mariboru odpirajo trgovine ob 7% kakor v poletnem času in opoldne zapirajo ob
12.	uri. Popoldne pa so poslovalnice odprte od 14. do ‘/«19. ure (od 2. do ‘/«7. zvečer). Občinstvo se tudi na to opozarja, da morajo biti na rojstni dan Nj. Vel- kralja Petra v torek, dne 6. t. m. trgovine ves dan zaprte. Istotako ostanejo trgovine zaprte na Mali šmaren, v četrtek, dne 8. septembra.
Brivnice in česalnice so v Mariboru na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra v torek, 6. t. m. ves dan zaprte, zato pa so odprte v ponedeljek, 5. t. m. do 21. ure zvečer. V četrtek, na Mali šmaren, so brivske poslovalnice odprte le dopoldne, prejšnji večer, v sredo, 7. t. m.,
Močno je tudi povpraševanje po bolhaču in se zato cene dvigajo. Kmet prodaja bolhač po 14 din kg. Večje kupčije so bile sklenjene za USA, Nemčijo in Italijo. Na Kitajsko je bilo poslano pol vagona bolhača.
Zelo se izvažajo kamilice, zlasti v Nemčijo, kamor je odšlo že pet vagonov. Povprečna cena je 12 din za kg. Kamilice so nakupili še Švicarji, Čehoslovaki in Danci. Tendenca je čvrsta.
Rožmarina je bilo odposlano pol vagona v Hamburg. Cena je 3 din za kg, cif Hamburg.
Tudi za vse druge zdravilne rastline vlada živahno zanimanje.
ča blago, kadar hoče in da ima poleg velikega zaslužka, ki mu ga dopuščajo nemške devizne oblasti, Še to udobnost, da dela brez svojega kapitala.
Samo po sebi se razume, da bodo mogli doseči naši izvozniki te opravičene koncesije samo, če bodo vsi izvažali po istih pogojih, ker moremo samo na ta način prisiliti uvoznike, in pristojne nemške oblasti, da bodo dovoljevale delna nakazila denarja tudi v naprej.«
Na zunaj ne zaostaja vlak naše domače brodske tvornice prav nič za italijanskim motornim vlakom. Upamo, da bo tudi praksa dokazala popolno, enakovrednost naših vagonov s tujimi. Zakaj bi potem naročali vagone v tujini?
Banska uprava savske banovine je letos postavila zelo okusno, v narodnem slogu izdelan paviljon za narodna ročna dela. Bogastvo narodnih vezenin, vsa njih lepota se v tem paviljonu zelo učinkovito uveljavi.
Zaradi prostornih in velikih paviljonov se morejo seveda posamezne razstave na zagrebškem velesejmu mnogo učinkoviteje prirediti ko na ljubljanskem. Nikakor pa ne zaostaja ljubljanski velesejem glede razstavljenih predmetov za zagrebškim. Vedno znova se vidi, da mora dobiti ljubljanski velesejem nove paviljone, ker sicer bo zaostal za velesejmoma v Zagrebu in Beogradu, pa čeprav je ljubljanski bolj obiskan ko oba druga velesejma. Tudi bolj živahno je vrvenje na ljubljanskem velesejmu ko na zagrebškem in beograjskem.
Letošnji Zagrebački Zbor kaže lep in razveseljiv napredek, ki se ga tudi mi veselimo.
Pripominjamo še, da razstavljajo na letošnjem ZZ tudi številne slovenske tvrdke, ki se tudi odli-
pa se jih stranke lahko poslužujejo do 20. ure.
Dohodki mariborske carinarnice
so v avgustu znašali 7,247.570 dinarjev. Od tega zneska odpade na pristojbine pri izvozu le 40.490'75 dinarjev. Depozitov je bilo pretekli mesec 1,634.820'50 dinarjev.
Regulacija Mure v trgu Gornji Radgoni se bo v najkrajšem času vendarle pričela. Skrajni čas je že bil, da je finančno ministrstvo odobrilo proračun za regulacijska dela in otvorilo kredit za kritje izdatkov. V glavnem gre za obrambni nasip v trgu samem med obema mostovoma preko Mure, t. j. novim betonskim cestnim mostom in železniškim. Nasip bo dolg nekako 1250 metrov in bo vrh nekako 60 centimetrov nad vodostajem doslej največjih poplav. Eno najvišjih stanj Mure je bilo v letošnjem maju. Menda z deli ne bodo odlašali, ker se je bati na jesen novih povodnji.
Politične vesti
Politična napetost še vedno ni popolnoma popustila in angleški Usti označujejo politični položaj še vedno kot zelo resen. Najvažnejši dogodek zadnjih dni je bil sprejem Henleina pri Hitlerju. Henlein je odšel k Hitlerju na nasvet članov Runcimanove delegacije. Pogovor Henleina s Hitlerjem je trajal zelo dolgo. Sporoča se, da sta se Hitler in Henlein v presoji položaja popolnoma strinjala. K Hitlerju sta spremila Henleina general Goring in Hitlerjev namestnik Hess.
V Berlin se je vrnil angleški veleposlanik Henderson ter povabil na večerjo nemškega državnega tajnika za zunanje zadeve Weiz-sackerja. Tudi o tem razgovoru ni bilo izdano nikako sporočilo.
Angleški politični krogi so prepričani, da je sestanek v Berchtes-gadenu znatno približal odločitev. Ti krogi so tudi prepričani, da bo politični odbor nemške sudetske stranke sprejel predloge praške vlade kot podlago za nadaljnja pogajanja. Značilno je, da je tečaj češkoslovaških 8 odstotnih bonov na londonski borzi napredoval od 69 na 73 funtov.
Slovaška ljudska stranka se je izjavila proti vladnemu načrtu razdelitve češkoslovaške v kantone, ker zahteva, da se upravno Slovaška ne razdeli. Tudi ugovarja stranka, da bi se madžarsko vprašanje rešilo hkrati z vprašanjem nemške manjšine. Rešitev madžarskega vprašanja bi se morala pridržati Slovaški.
Izvrševalni odbor slovaške ljudske stranke je sklenil, da se izvoli definitivni naslednik monsinjora Hlinke šele čez eno leto. Kot začasni voditelj stranke je bil izvoljen podpredsednik Tiso, ki velja kot pristaš zmerne politike.
Po povratku iz Berchtesgadena se je sestal Henlein v Marijinih Varih z voditelji nemške sudetske stranke, ki so njegovo postopanje popolnoma odobrili. Henleina je nato obiskal v Marijinih Varih član Runcimanove misije Ashton Gvvat-kin ter imel ž njim daljši sestanek. Gwatkin se je vrnil v Prago nerazpoložen ker ni hotel Henlein nič popustiti ter je še nadalje izjavljal, da ne odloča o vsem vprašanju on, temveč Berlin.
Londonski list »Times« je objavil poročilo svojega rimskega dopisnika o stališču rimske vlade k češkoslovaškemu vprašanju. Dopisnik je mnenja, da je tudi italijanska vlada za mirno rešitev spora, kar je dokazala tudi s svojim posredovanjem med Madžarsko in Malo antanto. Italijanski listi ponatiskujejo poročilo angleškega lista brez komentarja, kar pomeni, da se listi strinjajo z mnenjem londonskega lista.
Odnošaji med Anglijo in Poljsko so se precej zboljšali, k čemur je znatno pripomoglo to, da angleški listi podpirajo poljske zahteve za svojo manjšino na češkoslovaškem.
Kongres narodno socialistične stranke se začne danes v Niirnber-gu s sprejemom Hitlerja v občinski palači. V torek bo otvoritev kongresa ter čitanje Hitlerjevega proglasa. Kongres se zaključi dne 12. septembra z velikim Hitlerjevim govorom.
Francoska vlada je sporočila angleški vladi, da bo zadržala rezerviste pod orožjem ter bodo ti odpuščeni šele po demobilizaciji nemške rezervne vojske.
Med Poljsko in Romunijo _se vodijo pogajanja, kakšno stališče naj zavzameta obe državi, če bi se od njiju zahtevalo, da dovolita prevoz municije in sovjetskih letal skozi njuno ozemlje na češkoslovaško.
Vojna napetost ne bo minila, dokler Nemčija ne demobilizira svoje rezervne vojske, kar se pa bo zgodilo menda šele 23. oktobra.
Predsednik Roosevelt je naročil posebni komisiji, da izdela v dveh mesecih načrt za popolno mobilizacijo vseh električnih sil v državi za primer vojne.
Cordel Hull je na konferenci z ameriškimi novinarji ponovno izjavil, da Amerika ne bo ostala nevtralna, če bi izbruhnila v Evropi vojna.	_	,	_
Gen. Franco je začel na Ebru novo ofenzivo.
Angleška vlada je naročila v Kanadi in Združenih državah Sev. Amerike 4.000 bombnikov. Nadalje je dala angleška vlada denar za zgraditev dveh tovarn za letala v Kanadi.
Madžarski ministrski predsednik Imredy je izjavil, da ni bila za časa Horthyjevega obiska v Berlinu sklenjena nikaka zveza med Madžarsko in Nemčijo. V primeru vojne v Evropi bi ostala Madžarska nevtralna. Imredy je nadalje izjavil, da ni Nemčija prav nič pritiskala na Madžarsko, da bi vodila protičeškoslovaško gospodarsko politiko.
Težkoče pri nemških
plačilih
Na	kai naipazijo
Zanimivosti
Zagrebškega
kujejo po kvaliteti svojih izdelkov.
Mariborski drobiž
Denarstvo
Promet na naših borzah se je povečal
Celotni promet v devizah in efektih je znašal v letošnjem prvem polletju na borzah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani 2.006,9 milijona din, dočim je lani v istem času znašal le 1.789,5 milijona din. Promet se je torej povečal za 217,6 milijona din.
Na beograjski borzi je narastel celotni promet od 777,1 milijona din v I. polletju 1937 na 946,3 milijona din v I. polletju 1938.
Na zagrebški borzi v istem času od 853,2 na 884,4 in na ljubljanski borzi od 158,9 na 176,2 milijona dinarjev.
y	*
V začetku oktobra bo razpisana prva transa 4 milijardnega posojila za javna dela in državno obrambo.
Po podatkih madžarskega zavoda za znanstvena proučevanja je
znašal celotni madžarski narodni dohodek leta 1937. 4,5 milijarde Pengov, kar pomeni povečanje dohodka za 425 milijonov pengov v Primeri z letom 1936.
Velik dotok zlata iz Evrope se opaža v Združenih državah Sev. Amerike v zadnjem času. Vsak teden pride v Ameriko zlata za en bilijon dolarjev.
Stanje kliringov
Po podatkih Narodne banke je bilo dne 31. avgusta stanje naših kliringov naslednje (v milijonih dotične valute);
Razlika 31. 8. proti 22. 8.
Pasivni kliringi:
Švica šv. fr.	5,38	—	0,03
Ceškoslov. Kč	171,27	-	5,83
Belgija belg	2,76	—	0,16
Romunija din	7,29	—	1,20
Madžarska	40,21	—	1,98
Aktivni kliringi;
Italija
(novi) din	99,25	—	3,45
Bolgarska (redni) din	1,38	—	0,21
Bolgarska (turist.) din	0,53	—	0,03
"Turčija din	15,79	—	0,86
Poljska din	7,90	—	2,16
Španija pezet 2,90 nesprem. Nemčija RM	15,40	—	0,37
Občni zbori
Tiskarna »Sava« d. d. v Kranju
ima 18. redni občni zbor v sredo dne 21. septembra ob 17. v tiskar-niskih prostorih v Kranju. Na Inevnem redu so tudi volitve. Vsakih 10 delnic daje pravico do snega glasu. Delnice treba položiti 3 dni pred občnim zborom pri bla Šajni družbe.
Kliubslabemu dober	obisk
Čeprav je bilo vreme včeraj zelo neugodno, je bilo na velesejmu ves popoldne zelo živahno. Vsi paviljoni so bili prenapolnjeni ljudstva in posebno v nekaterih je vladala prava gneča. Menda še nikdar ni bila nobena umetnostna razstava tako obiskana, kakor sedanja razstava na velesejmu. Za propagando slovenske likovne umetnosti so razstave na velesejmu kar najboljše sredstvo. Tudi vse druge razstave so bile zelo dobro obiskane, tako zlasti fotografska in pohištvena, ki je že skozi leta ena največjih atrakcij in posebnosti Ljubljanskega velesejma.
Tudi na veseličnem prostoru je bilo živahno vrvenje in vsak proti dežju zavarovan prostor je bil izkoriščen.
Znova se je pokazalo, da je Ljubljanski velesejem že prava ljudska ustanova, ki je z ljudstvom čisto zvezana. Zato je tudi uspeh vsakega velesejma že vnaprej zagotovljen.
Tudi v kupčijskem pogledu
beleži letošnji sejem že precej ugodne rezultate. Največ zanimanja je za pohištvo, za peči, preproge, glasbila, radioaparate, za stroje, za obdelovanje lesa, za najrazličnejše obrtne izdelke in praktične novosti, katerih je prav posebno letos lepo število. Posamezniki so že zaključili prve kupčije, katerih pričakuje vsak razstavljalec, saj imamo letos v času razstave dve nedelji in dva praznika.
Jadralno letalo
je pristalo v soboto na travniku v Tivoliju za velesejmom. Obiskovalci velesejma so s tem doživeli izredno senzacijo. Opazili so, da kroži nizko nad sejmiščem motorno letalo in vleče za seboj jadralno letalo. Ljudje so obstali in v nemem strmenju občudovali vratolomne akrobacije našega najboljšega jadralnega letalca Raznožnika. Ta produkcija je bila pač najlepši uvod v veliko velesejmsko letalsko razstavo. Letalo se je spustilo na travnik za velesejmskim veseličnim prostorom ter je elegantno pristalo. V soboto popoldne je odletel Raznožndk v dvosedežnem motornem letalu iz Ljubljane v Maribor po jadralno letalo, ki je bilo razstavljeno v Mariboru ob nedavni letalski prireditvi. Ob 18. sta letalca že prispela v Ljubljano ter se nam predstavila nad velesejmom. Jadralno letalo je sedaj raz-
stavljeno na velesejmski letalski razstavi. Tako je po zaslugi pogumnih letalcev bil prihranjen prevoz jadralnega letala z letališča na velesejmišče, ker je letalo pristalo v neposredni bližini velesejma.
Najpopolnejša umetnostna
razstava
pri nas doslej je nedvomno sedanja na velesejmu, saj toliko likovnih umetnikov s tako številnimi deli v Ljubljani še ni nastopilo skupaj. To je vsekakor kulturni dogodek izrednega pomena, tako redek, da bi nihče, ki se kolikor toliko zanima za našo kulturno
življenje, ne smel zamuditi prilike ter bi si moral ogledati krasno razstavo. Razstava nudi lep pregled umetnostnega ustvarjanja ter stremljenj naših likovnih umetnikov vseh struj, starejših in mlajših. Urejena je vzorno. Večji oddelek so aranžirali slikarji Gaspari, Jakopič in Vavpotič ter trgovec z umetninami Anton Kos, svoj oddelek so pa uredili z rafiniranim okusom člani kluba neodvisnih likovnih umetnikov. Razstavi posvečajo veliko pozornost ne le ljubitelji umetnosti iz vrst občinstva, temveč se na nji ustavljajo tudi številni odlični obiskovalci velesejma ter zastopniki našega javnega življenja.
Posledica	s
parklievke
Pomanikanie vprežne živine zaradi strogih predpisov
Mesto Maribor je proglašeno za okuženo, ker sta se pred par dnevi ugotovili slinavka in parkljevka že tudi v mestu sdmem. Iz Te-merina pri Novem Sadu je prispel transport 65 svinj, od katerih je bilo, kakor je ugotovil živinozdrav-nik, 40 bolnih. Živali so takoj zaklali v klavnici in vse naprave takoj temeljito dezinficirali.
Da se ta nevarna živinska kuga ne razširi in prizadene našim kmetom še večjo škodo, je mestna občina izdala stroge predpise, ki so vsekakor zelo umestni, ki pa so za javnost združeni z raznimi nevšečnostmi. Tako so do nadaljnjega prepovedani vsi sejmi, tudi oni za krmo, ker se s senom, slamo itd., pa tudi z gnojem lahko prenese bolezen na hleve z zdravo živino. Praga klavnice ne smejo prestopiti Špeharji, in zato tam ne morejo klati živali. Posledica tega je, da Špeharjev nekaj časa ne bo na trg z mesom. Parkljarji (goveda, ovce, koze in svinje) ne smejo iz mesta, da ne okužijo drugih krajev, od zunaj pa živina ne sme v mesto, da semkaj ne prenese novih kali te nevarne kuge. V mesto ne sme niti vprežna živina, razen konj. Ker kmetje prevažajo tovore večinoma le z govedom, je zaradi teh predpisov začelo primanjkovati vprežne živine. Kmetje si pomagajo s konji, teh pa tudi ni preveč na razpolago. Ako kmet z njimi dela na polju, jih nima na
V gostilni in restavraciji
zahtevajte vedno izrecno
RogaSko mineralno vodo!
Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen.
razpolago za prevoze v mesto in obratno.
Zlasti se to občuti pri izvozu sadja. Maribor je važna nakladalna postaja za izvoz jabolk v Nemčijo. V dobi kampanje, ki je baš sedaj na višku, prihaja na stotinfe voz z jabolki na mariborsko postajo, kjer se sadje naklada v vagone. Prevozniki s konjsko vprego in avtomobili so sedaj dobro zaposleni. Nekaj kmetov vozi jabolka v Pesnico, drugo največjo nakladalno postajo za sadje v severni Sloveniji, vendar je ta izhod iz stiske precej kompliciran in neroden, ker je ta kraj vendarle preveč oddaljen od mesta in je dovažanje blaga zelo zamudno. Ovinek je velik, zlasti ker vozovi z živino ne smejo skozi mesto, ampak le okrog njega. Pesnica je sedaj preobremenjena in zato ne gre nakladanje gladko izpod rok in imajo izvozniki veliko zamudo pri odpravljanju vagonov v tujino.
V mesto sme le živina, določena za takojšnji zakol. Preskrba z mesom je zaenkrat še normalna.
Kakor so zaradi teh predpisov za prebivalstvo velike neprijetnosti, je vendar treba, da se predpisi strogo izvajajo in nevarna živalska bolezen čim prej zatre.
Pri tej priliki pa je treba opozoriti tudi na to, da je bila dose-daj že trikrat živalska kužna bolezen prenesena iz vzhodnih delov države k nam. Nujno potrebno je,
da se tudi v drugih delih države živalske kužne bolezni strogo zatirajo.
Zunanja trgovina
Narodna banka je izplačala dne 2, septembra po novem italijanskem kliringu nakaznice do številke 16.097 z dne 12. maja 1938, po bolgarskem do št, 4342 z dne 30. maja, po turškem do številke 1669 z dne 7. oktobra 1937 In po poljskem do št. 1346 z dne 21. junija 1938.
živine smo izvozili v prvih sedmih letošnjih mesecih skupno 229.175 glav v skupni vrednosti 252 milijonov din, lani pa smo v istem času izvozili 424.078 glav v vrednosti 393'3 milijona din. Naš izvoz živine se je torej zmanjšal po količini za 45'95%, po vrednosti pa za 35‘-85%.
Švica je zvišala uvozno carino na krompir. Višji dohodek carine se bo uporabil za zatiranje krompirjevih škodljivcev.
Predsednik angleške družbe Morris in eden glavnih magnatov angleške avtomobilske industrije, lord Nufield je izjavil, da se prodajajo v Angliji avtomobili iz tujih držav (mislil je predvsem na nemške avtomobile) po 159 funtov voz, ki veljajo v domači državi 193 funtov. če vlada ne bo preprečila ta tuji dumping, bo ustavil proizvodnjo angleških avtomobilov.
Nemški uvoz lesa je znašal v juliju samo 401.000 ton proti 321 tisoč v juniju in 502.000 tonam v juliju 1937. Uvoz rezanega lesa se je nekoliko dvignil v letošnjem letu, in sicer od 139.000 ton v juliju 1937 na 145.000 ton v letošnjem juliju. V vseh sedmih mesecih letošnjega leta se je v primeri z lani uvoz rezanega lesa dvignil od 602 tisoč na 730 tisoč ton.
Indeks cen na veliko je znašal na Poljskem (baza 1928 = 100%) v juliju 56,4, v juniju 56,8 in 60,0 v juliju 1937.
*	barva,	plesira	in
Ze v 24 urah
itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, snši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenbnrgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Nastanek in razvoj mest na Dolenjskem
VIII.
Ostala dolenjska mesta so se razvila iz prvotnih trgov v času vedno pogostnejših turških navalov. Takrat, ko je Novo mesto nastajalo 'n desetletja zatem so se na Balkanskem polotoku vršile velike iz-premembe z nastajanjem nove turške države na evropskih tleh. Turške čete so kmalu začele vdirati preko Donave in Save in pleniti po naših krajih, obramba pred njimi pa je zahtevala trdnejših obrambnih položajev. Te pa je poleg gradov moglo nuditi edinole mesto s svojim močnim obzidjem.
_ Na tleh belokranjskega Čmom-'i'a je bila ustanovljena fara po oglejskem patriarhu Bertoldu leta 1228. Naselje ob farni cerkvi je dobilo tržne pravice že leta 1277., °e vemo pa, kdo jih je podelil. Bomneva, da bi to storili goriški §rofje, ne drži, pač pa so ti skoraj gotovo ustanovitelji Novega trga v Metliški marki, ki se je tako imenoval kot nova tržna naselbina v nasprotju z nekdanjim tržiščem Pri Treh farah, nekoč last viteške-reda templarjev.
Ko je v naših krajih propadla posest templarskega reda in je bil ta sam v začetku XIV. stoletja razpuščen, se je v Beli Krajini uveljavil posebej nemški viteški red, ki je že v prvi polovici XIII. stoletja imel v Črnomlju in Metliki svojo komendo. Sčasoma je bil Novi trg v Metliški marki imenovan enostavno z imenom pokrajine; Metlika.
Ko so Habsburžani na podlagi dedne pogodbe dobili 1374. leta poleg Šumberka, Žužemberka, Višnje gore, Soteske, Hmeljnika in Mehovega tudi Metliško marko, so obema trgoma, Metliki in Črnomlju, spričo vedno hujših turških vpadov podelili v drugi polovici XV. stoletja kostanjeviško mestno pravo. V istem času je dobilo mestne pravice tudi Krško (1477), leto kasneje pa še Višnja gora (1478), kjer se že v XIII. stoletju pod gradom omenjata trg in mitnica.
Iz povedanega je torej razvidno, da so pri ustanavljanju dolenjskih mest oziroma pri podeljevanju mestnih pravic že obstoječim trgom odločevali v XIII. in XIV. stoletju politično - gospodarski oziri posameznih dinastov (Kostanjevica, Novo mesto), v XV. stoletju pa so vojaškoobrambne potrebe zahtevale več utrjenih mest (Črno-
melj, Metlika, Krško, Višnja gora).
Pri nastanku trgov, ki so pozneje dobili mestne pravice, je vplive antične tradicije vsaj v neki meri možno zaslediti pri Višnji gori in Krškem, prvotno tržišče in tržne pravice pa so bile osnove novim mestnim naselbinam v vseh dolenjskih mestih, razen v Novem mestu.
Farno cerkev je kot osnovo nastanka tržne oziroma mestne naselbine zaslediti v Kostanjevici, Črnomlju, Višnji gori in Novem mestu, grad pa je soodločeval pri vseh dolenjskih mestih, razen pri Novem mestu, kjer je vlogo gradu prevzel nekdanji stiški gospodarski dvorec, ki je najbrže stal na mestu današnje proštije.
Kot podeljevalci mestnih pravic nastopajo Bernard Spanheimski v Kostanjevici, v ostalih mestih pa Habsburžani.
Mestne pravice in uprava
Tržna naselbina je dobila, kot že zgoraj omenjeno, pravni značaj mesta s podelitvijo enega ali več letnih sejmov in z njo zvezane pravice nižjesodnega pravosodstva. Meščani so uživali poleg tega še vrsto svoboščin in imeli razne predpravice, ki so dobivale sčasoma čisto določeno in stalno formulacijo, ki je vsebovala tako imeno-
vano mestno pravo. Meščani so bili n. pr. osebno svobodni, ukvarjali so se predvsem s trgovino in obrtjo, bili so z raznimi odredbami zavarovani pred konkurenco kmetov, plemičev, Židov in duhovnikov, s strogo urejeno trgovinsko in prometno politiko pa so si mesta skušala zaščititi svoje pravice. Meščanom je bilo podeljeno pravo pobirati mitnino in nalagati onim, ki bi motili obiskovalce sejmov pri prihodu ali odhodu, občutne denarne kazni.
Meščani, katerih prvotno jedro so gotovo tvorili s trgovino ali obrtjo preživljajoči se naselniki kakega kraja, ki je bil povzdignjen v mesto, so bili s posebnimi privilegiji izvzeti iz kompetence deželnega sodnika in podrejeni spočetka po mestnem gospodu (ustanovitelju in njegovih pravnih naslednikih in dedičih) imenovanemu, kasneje po meščanih samih voljenemu in le po mestnem gospodu potrjevanemu mestnemu sodniku. Večina naših mest je v teku časa dosegla tudi višje kazensko sodstvo, s čimer je bila proti koncu srednjega veka mestna avtonomija izgrajena.
K meščanom niso prištevali duhovnikov in plemičev, ki so živeli v mestih, med meščani prebivajo-
čih podložnikov kake druge gosposke in klientov, t. j. onih mestnih prebivalcev, ki so se prostovoljno zatekli v mestno zavetništvo. Vsak novi meščan je moral biti v meščanstvo sprejet in je ob tej priliki moral položiti meščansko prisego. Ker se meščani seveda niso bavili samo z obrtjo in trgovino, temveč so imeli tudi svoja polja izven mestnega obzidja, so bili za to posest vezani na svojega mestnega gospoda po posebnem grajskem pravu (Burgrecht, ius civile), tako imenovanem pač po tem, ker so mesta nastajala večinoma poleg gradov ali pod njimi. To grajsko pravo sicer ni omejevalo osebne svobode, pač pa je gospodarsko vezalo.
Mesta so sčasoma dobila pravico sprejemanja nesvobodnih kmetov, ki so pribežali na svobodna mestna tla in dobili osebno prostost, če so določen čas, običajno eno leto, preživeli v mestu. Poleg tega so imeli meščani še pravo prednostne kupne pravice za meščansko posest, ki je določala, da more vsak meščan v teku enega leta po prodaji meščanske posesti preprečiti nje prehod v tuje, nemeščan-ske roke, če kupnino v gotovem odšteje na roko.
(Dalje prih.)
301etnica N arodno-strokov-
ne zveze
V nedeljo je bil v Ljubljani jubilejni kongres Narodno-strokovne
I ki ga nakupujejo tudi tuji trgovci. Kmetje ravnajo s sadjem zelo dobro in prihaja zato na trg dobro | izvozno blago.
V požeškem okraju so letos zelo
zveze, katerega se je udeležilo tudi dobro obrodila jabolka, zlasti tako lepo število zastopnikov oblasti in | imenovane budimke, delavskih ter kulturnih organiza-
cij. Zgodovino zveze je podal njen predsednik Iiudoll Juvan, o idejnih temeljih Narodno strokovne zveze pa je govoril njen podpredsednik dr. Bohinjec. Kongresa se močno vplivala na gibanje tečajev je udeležila tudi večja delegacija na velikih svetovnih borzah. Raz-češkoslovaških narodnih sociali- voj tečajev pa je bil neenoten, ka-stov pod vodstvom tajnika Votic- kor kaže naslednja tabela:
Nervoznost na svetovnih borzah
Napeta zun. politična situacija je
z daljšim govorom.
Narodno socialistično gibanje se je ustanovilo pri nas pod vplivom septembrskih dogodkov. Zlasti močno se je razširilo v Trstu, kjer je Narodna delavska organizacija bila ena glavnih opor vsega našega nacionalnega napredka Trstu. Leta 1909. je bila ustanov-1 Bruselj ljena Narodna strokovna zveza, ki Stockholm je s svojim ljubljanskim kongre-1 New York som 1. 1913. ' dokazala, da so je
močno utrdila v slovenski javno-1 pustil od 62,7 na 62,6 %>. sti. Svoj namen, da tudi delavske organizacije ne smejo omalovaževati nacionalnega vprašanja, je v polni meri dosegla in v tem je tudi njen trajni pomen.
Jubilantki tudi naše čestitke!
13. 8.	20. 8.	27. 8.
	1938	
61,3	60,8	61,3
52,8	53,3	52,9
44,6	44,8	43,8
80,9	80,7	81,2
—	—	115,3
63,1	62,1	62,2
59,6	59,1	58,9
41,7	41,0	41,5
27,4	27,3	27,4
78,4	80,9	81,9
= 100 °/o I London Pariz Berlin Praga Milan Curih
Amsterdam
Mednarodni borzni indeks je po-
Italijanska pšenična žetev manjša ko lani
Letošnja italijanska pšenična že tev se ceni na 70 milijonov stotov,
kar je za 10 milijonov stotov manj ko lani. Tudi žetev rži je znatno manjša ko lani. Letošnja se ceni na 13 milijonov stotov ali za 13 °/o manj od lanske. Žetev ječmena pa se ceni na 2,5 milijona stotov, to je za 5,6 % več ko lani. Pridelek ovsa se ceni na 6,1 milijona stotov, za 0,9 °/o manj ko lani.
Dobave - licitacije
tudi minister dr. Korošec, vihamo pozdravljen od velike množice ljudstva. V svojem govoru je med drugim dejal: Dvojno slovesnost obhajate danes kočevski Slovenci: razvitje prapora prosvetnega društva in proslavo 201etnice Jugoslavije. Slovenci smo narod, ki je prosvetljen in moralen ter zato močan narod. Samo hiše, ki so polne knjig ter otrok so v borbi odporne in zmagovite. Tabor za taborom, eden veličastnejši od drugega, ki | se vrše te dni, dokazujejo zvestobo Slovencev do kralja in Jugosla-| vije. Od Nemcev, ki so se priselili | k nam, da najdejo pri nas kruha in zaslužka, zahtevamo, da so vda-I ni in zvesti državljani Jugoslavije in da so v dobrem prijateljstvu z nami Slovenci. Ne poznamo nobene mržnje do njih, ker vemo, da mrž-nja razdira, zida pa le ljubezen. Mnogo upamo od bodočnosti. Ni važno, kdaj bodo volitve, temveč
Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 9. septembra ponudbe za dobavo 1.000 kg mila za pranje, hrastovih pragov ter stojalnih vijakov.
Štab voditeljev dela v Ljubljani sprejema do 7. septembra po-	.
nudbe za oddajo raznih zidarskih, da bodo izvoljeni dobri poslanci, ki parketarskih mizarskih, steklar- bodo vedno v stiku z ljudstvom, skih slikarskih ter ključavničar- Nato je govoril dr. Korošec o poli-skih del.	tiki. o zunanji je dejal le to, da
nirekrila drž rudnika v Vrdniku ie dobra, ker smo z vsemi prija-
z nikomer pa ne neprijatelji rn^ker nismo zapleteni v nobeno
železne
^reiaIdobavo8’žagPtte^jev *železa, I Ker nlsmo zapetem v noDeno
V notranji politiki bo v septembru najvažnejši dogodek kraljev rojstni dan, ki ga bo proslavila vsa Jugoslavija čim svečaneje. Bolj važen bo oktober, ker se 20. oktobra se-- . ,	,,	„	. .stane skupščina. Nato je govoril
turi IV. armijske oblasti v Zagrebu minister dr, Korošec kočevskim licitacija za meljavo vojno-drzavne Slovencem m jim zagotovil, da so pšenice.	vsj Slovenci z njimi, da niso osam-
(Predmetni oglasi so v pisarni ijeni. Sledili so nato številni govo-Zbomice za TOI v Ljubljani na|ri tudi ljubljanskega župana dr,
keramičnih plošč, emajlirane poso- j de in plinskih cevi.
LICITACIJE Dne 7. septembra bo v intendan-
vpogled.)
Trgovinska pogajanja |Fr. Zelenik: z USA se začno v kratkem
>Jugoslovanski Kurir« poroča, da se vodijo med Beogradom in Washingtonom pogajanja za določitev datuma, ko naj se začno trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Združenimi državami Severne Amerike. Pogajanja naj bi se začela že prihodnji mesec. Po izjavah nekaterih gospodarskih ljudi se bo sklenila nova pogodba po .vzorcu naših trgovinskih pogodb s Francijo, Belgijo, Anglijo in Švico.
Naša zunanja trgovina z Združenimi državami Sev. Amerike je znašala v prvih sedmih mesecih 1938.: izvoz 137,2 milijona din, la-
Iz
Bodi počasen!
Gotovo se boste začudili temu nasvetu, ko se povsod priporoča trgovcu živahnost in odločnost, jaz pa sedaj priporočam počasnost, tedaj lastnost, ki je nesporna svojina uradnega šimeljna. Uradno kljuse sploh ne zmore naglice. Prosim, prečitajte članek in videli, boste, da je v nečem počasnost le dobra. Neki trgovec na drobno se je hudo jezil na svojega dobavitelja, češ da ni poslal blaga tako, kakor je bilo naročeno, tudi cena da je drugačna kot prej in še dru-
ni v istem času 154,2 milijona din, napake je videl in ugotavljal
1 nlno 1AO K mil i lrvno lani I 0	~	J	.
Adlešiča. Vsem se je ginjen zahvaljeval vodja kočevskih Slovencev bivši posl. Škulj. Med njegovim govorom je začela vsa množica peti himno: Hej Slovani! Tabor je bil za utrditev kočevskih Slovencev naj večje važnosti.
V Kamniku je mestna občina odkrila spominsko ploščo gen. Maj-
ga sedaj ne bo odposlal, temveč bo
napisal drugo, trezno pismo. Ne-1 strTna^hiirkjer se j^r^iL Takoj vljudno, žaljivo pismo more le ško dovati, koristiti nikdar!
Te dni sem videl pismo o neki trgovski zadevi. V pismu je pisec med drugim tudi zapisal, da je prejemnik ogaben lažnivec. Ali tako piše izobražen trgovec?
»Službeni list«
po odkritju spominske plošče je bil tabor, na katerem je imel slavnostni govor pisatelj Finžgar. Obeh slovesnosti se je udeležil tudi ban dr. Natlačen in veliko število drugih odličnikov.
Lord Lansbury, bivši angleški minister, ki je obiskal balkanske prestolnice, da pridobi balkanske države za sklicanje mednarodne gospodarske konference, ki se naj bi sklicala na njih iniciativo, se
uvoz pa letos 162,5 milijona, lani pa 177,5 milijona din. V trgovini z Združenimi državami Sev. Arne rike smo torej bili lani pasivni za 23,3, letos pa za 25,3 milijona din.
Izvoz češpelj vedno bolj živahen
Izvoz svežih češpelj iz naše države postaja vsak dan bolj živa hen. Iz Brčkega je bilo do sobote poslanih v tujino že 100 vagonov češpelj. Opaža se tudi vedno močnejši izvoz češpelj iz Doboja. Iz srbijanskih krajev je izvoz še ved no neznaten. Pričakujejo pa, da se bodo tudi iz teh krajev začele v kratkem pošiljati češplje.
Naše sveže češplje se izvažajo največ v Nemčijo (zlasti v bivšo Avstrijo) in Češkoslovaško. Nekaj vagonov pa je bilo poslanih tudi v Švico, Anglijo in Belgijo. Kakovost češpelj je zadovoljiva tako glede njih velikosti ko tudi njih vsebine sladkorja.
Cene na domačih trgih so čvrste in se gibljejo med 2 in 2‘50 din za kg, natovorjene v vagone in Iranko vagon.
Tudi v Požegi se je začel izvoz svežih češpelj in drugega sadja,
naš prijatelj. Kaka pomota in nehotena napaka se lahko vrine vsakemu človeku kljub vsej pazljivosti, pa zato ne smemo imeti takoj pri rokah slabe kritike in nevolje. Boljše je stvar dobro pregledati, pretehtati in preudariti ter ugotoviti, morda se najde vzrok pomoti in napaki. Velike firme se ne mažejo z malenkostmi in pač nimajo namena povzročati škodo odjemalcu, temveč pazijo na svoj sloves. V gornjem primeru se je ugotovilo, da je površnost odjemalca bila prav za prav vzrok netočni izvršitvi naročila in za tem jezi in zabavljanju odjemalca, njegovi razburjenosti in očitanju. Najslab-je, če se ta jeza in nejevolja stresa v pismu dobavitelju. To je ne samo brez smotra, temveč naravnost škodljivo.
Kdor misli, da se ne more drugače ohladiti kot s tem, da narekuje ostro pismo dobavitelju v svoji jezi in razburjenosti, naj narekuje ali napiše to pismo, toda odpošlje naj ga — ne, temveč počaka do drugega dne. Med tem se je jeza izkadila in sedaj naj prečita pismo mirne krvi in trezne glave. Prepričani smo lahko, da
kr. banske uprave dravske bano- £	£	XnZTu»l	v
vrne z dne 3. septembra objavlja: LJubyanl udeležii se je odkritja Uredbo o narodnih parkih — I spominske plošče gen. Majstru, na-Uredbo o spremembah in dopol- pravil izlet v Bohinj in na Bled
nitvah uredbe o olajšavah pri po- ^meLfflfato
biranju prispevkov v fond za po- v Ljubljano in v ponedeljek odpo-
gozdovanje od posestnikov nedr- toval skozi Italijo v London
žavnih gozdov —	Navodilo	za	zbi-	v četrtek je bil	ustanovni občni
ranje statističnih	podatkov o indu-	zbor nove Glavne	zadružne zveze,
etri i Pnsphnn	navodilo	za	zbi-	ki 86 Je ustanovila	v smislu novega
strip - Posebno	navodilo	za	zdi	zadružnega ^ona Za predsedni-
ranje osnovnih (A) podatkov in iz- ka zveze je bil soglasno izvoljen
polnjevanje obrazcev za tvrdke in notranji minister dr. Korošec, za
tvornice — Ustanovitev carinskega prvega podpredsednika minister
nrtooho nri i iiihlinnskein velesei- brez listnice Gjorgjevič, za drugega odseka pri Ljubljanskem el j	gtibler,	za	tretjega	Stepan
mu — Odločbo o spremembi taks pos^ič in za četrtega podpred-
za poštne nakaznice in poštne po- sednika dr. Anton Novakovič.
ložnice - Razglas o imenovanju	g_
izprasevalne komisije strokovnega kor ^ ^ jmenovaia mrliška veža,
izpita za učiteljice banovinskih 2jdaj0, po načrtih mojstra Plečnika
kmetijskih gospodinjskih šol — ter bo stavba zelo monumentalna
Ra/ne obiave iz »Službenih novin« Veljala bo okoli 2 milijona din uazne objave iz »o	Hkrat. tud. polagajo tramvajski
in razne razglase	I tir k pokopališču in bo proga še
blagajni samo 600 din gotovine ter okoli 16 milijonov dolga.
Mezdno gibanje se je začelo v borskih rudnikih. Rudarji zahtevajo zlasti sklenitev kolektivne pogodbe, kateri pa se lastniki upirajo kljub svojim pretiranim dobičkom.
Norveški list »Aftenpost« predlaga, da se podeli Nobelova nagrada za mir angleškemu ministrskemu predsedniku Chamberlainu, ker je ta največ storil, da ni letos izbruhnila v Evropi vojna.
Italija je začela zidati na francoski meji velike utrdbe.
Francoska vlada je izdala uredbo o podaljšanju delovnega časa. V industrijah, ki izdelujejo orožje, se uvaja 48-urni delavnik. Nadure se plačujejo tako, kakor bo določila vlada, ne pa po sporazumu med tovarno in sindikati. Za industrijo, ki ne dela za vojsko, se uvaja 46-urni delavnik.
Daladier je v utemeljitev nove naredbe navedel, da so morala francoska podjetja odkloniti velika ameriška naročila, ker jih zaradi 40-umega delavnika niso mogla v roku dovršiti. Amerikanci so nato oddali ta naročila Italiji in Nemčiji.
Proti novi naredbi o delnem podaljšanju delovnega časa na 48 ur vodijo komunisti ostro borbo ter propagirajo generalno stavko. V gibanju je tudi v resnici okoli pol milijona delavcev, vendar pa se je vladi posrečilo, da je stavkovno gibanje žnatno omejila. Tako se je x> prizadevanju vlade zmanjšalo število stavkujočih v tekstilni stroki od 14.000 na 2.500.
Ker so komunisti hoteli ugovar-ati Daladierovim izvajanjem o po-.rebi podaljšanja delovnega časa, dejal Daladier, da bi komunisti imeli najraje, da bi Francija napovedala vsemu svetu vojno, v tovarnah, ki izdelujejo orožje, pa bi hoteli ustaviti vsako delo.
Nemčijo velja vzdrževanje mobiliziranih rezervistov vsak dan 600 tisoč funtov (skoraj 150 milijonov din).
» < 4.* «
Ameriška vlada je ustanovila posebno atlantsko brodovje. Nadalje .e bilo premeščeno vrhovno poveljstvo vojnega zrakoplovstva iz New Porta v državi Virginiji iz strate-gičnih razlogov v Scottfield v državi Illinois. Vse to je v zvezi z ameriškim prizadevanjem, da bi bile Združene države na vojno čim bolj pripravljene.
Tujci v Šangaju se silno boje, da bi mogla vojna nevarnost v Evropi povzročiti, da Japonci ne bi spoštovali mednarodnih koncesij v šangaju ter jih kratkomalo zasedli. Tujci se boje, da bi v tem primeru poslali Japonci vse tujce v koncentracijsko taborišče. Konzuli evropskih držav so demantirali vse te vesti, vendar pa niso mogli prestrašene tujce popolnoma pomiriti.
Pri političnih nemirih je bilo v avgustu ubitih v Palestini 19 britanskih državljanov, 48 Židov in 193 Arabcev, skupno torej 260 ljudi.
Nad Japonsko je divjal strahovit tajfun, ki je porušil na tisoče hiš. Posebno je trpelo zaradi tajfuna mesto Tokio, škoda je silno velika. Tudi mnogo ljudi je bilo ubitih.
ter razne druge objave.
Doma hi io svete
Grob kralja Aleksandra na Oplen-
cu je dosedaj obiskalo en milijon ljudi.
Dan velikih taborov je bila pretekla nedelja. Posebno pomembna sta bila tabora v Kočevju in Kamniku, za njima pa je bil največji v Dobrniču, kjer je škof dr. Rozman blagoslovil Baragov dom, minister dr. Krek pa je imel velik govor.
Na taboru v Kočevju, ki se ga je udeležilo do 6000 ljudi, je govoril | poroča
letos izročena prometu.
Narodni poslanec Rašovič, ki je v skupščini napadel bivšega vojnega ministra gen. Mariča, je bil na njegovo tožbo obsojen na šest mesecev zapora. Proces je trajal tri dni, a o njem listi niso poročali.
Na srednjih šolah v Sušaku se uvede z novim šolskim letom an gleščina od 3. razreda dalje kot ob vezen predmet. Staršem pa je pre puščeno, da odločijo, če se naj di jaki uče angleščine ali nemščine.
Stavka stavbenih delavcev Splitu se je nehala in so se vsi de lavci vrnili na delo Pri predaji nove občinske uprave v Šibeniku se je baje našlo, kakor »Jugoslovenski Lloyd
Radio Ljubljana
Sreda dne 7. sept. 12.00: Plošče
— 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert salonskega kvarteta — 14.00:	Napovedi	—
18.00: Plošče — 18.40: Mladinska ura: September v naravi (Mir. zor)
— 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Meštrovičevi kla-sično-ideaiističnl liki 19.50: Mozart- Beg iz serajla, uvertira (plo-Š5e) — 20.00: Pisan večer. Sodelujejo: Akademski pevski kvintet, gg. Haršlag in Antunovič (kitara In mandolina) in Ivan Cimerman (harmonika) — 22.00:	Napovedi, poročila — 22.15: Prenos glasbe iz velese j mske restavracije »Volga«.
Naročajte »Trgovski list«!
Beograjsl^
Najpopolnejši pregled celotne domače podjetnosti # Velika udeležba tujih držav • Deset držav organizira svoje kolektivne razstave Velika državna ribarska razstava O Televizija — prvič v Jugoslaviji Popust 500/o na železnicah in parnikih
10. — 19. septembra 1938
Pojasnila daje: uprava Beograjskega sejma, Beograd, Sajmište Telefon: 28-526, 28-802