Oxf.: 907.2 Načrtovanje in planiranje gozdne rekreacije Janez POGAČNIK* Izvleček Pogačnik, J.: Načrtovanje in planiranje gozdne rekreacije. Gozdarski vestnik št. 6/1989. V sloven& ščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 13. Avtor definira rekreacijsko območje in podaja nekaj domačih in tujih izkušenj o načrtovanju rekreacije sploh. Na teh izkušnjah je oblikovan sistem in opisane so stopnje načrtovanja in plani- ranja gozdne rekreacije. Rezultate posameznih stopenj načrtovanja je mogoče vključiti tudi v sistem gozdnogospodarskega načrtovanja. 1. UVOD Hkrati z naraščanjem prebivalstva, ki je tudi vedno bolj gibljivo in ima več prostega časa ter vse hitrejšim razvojem urbanizacije se povečujejo tudi zahteve in potrebe po gozdni rekreaciji. Razvoj rekreacije v gozdu je nujno treba strokovno usklajevati z go- zdom kot naravno tvorbo in z njegovimi ostalimi vlogami. Pri tem je potreben inter- disciplinarni pristop. Gozdarji se moramo pri svojem rednem delu vključevati v zbira- nje nekaterih podatkov o obiskovalcih go- zdov, kakor tudi o tistih dodatnih informaci- jah, ki omogočajo ugotavljanje primernih površin za rekreacijo. Le tako bomo že od vsega začetka lahko dejavno sodelovali pri načrtovanju rekreacije ljudi v gozdni krajini. Zato bom skušal na podlagi domačih in tujih spoznanj podati faze načrtovanja in planiranja gozdne rekreacije. Tako bi lažje raumeli, koliko in kdaj moremo in moramo že pri gozdnogospodarskem načrtovanju vsebinsko upoštevati posamezne stopnje načrtovanja rekreacije, ko uveljavljamo več- * Mag. J. P., dipl. inž. gozd., Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 61000 Ljubljana, Mikloši- čeva 38, YU Synopsis Pogačnik, J.: The Planning and Exercising of Forest Recreation. Gozdarski vestnik, No. 6/1989. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 13. The article gives a definition of the recreation area phenomenon as well as it presents some experiences in the planning of recreation in ge_ne- ral. Based on these experiences, the system of planning and exercising of forest recreation has been formed and a description of planning and exercising stages has been made. The results of individual planning stages can also be incorpora- ted into the forest management planning system. namensko vlogo gozda. Na območjih, kjer bo gozdna rekreacija dobila velik pomen, jo bomo gotovo morali načrtovati tako, kot je prikazano v tem prispevku. Izdelati bo treba ustrezne (posebne) načrte, na podlagi katerih bomo usklajevali interese in dejavno usmerjali razvoj gozdnega prostora. S temi načrti bomo morali predvsem zagotoviti: - določene usmeritve (poučitve) za obi- skovalce; - prilagoditev gozdnogospodarskih ci- ljev; - prostorsko in funkcionalno členitev po- vršin za rekreacijo; - program potrebne opreme za načrto­ vane dejavnosti; - kalkulacijo stroškov za vsa dela v ob- močju, ki jih zahteva spremenjena raba gozda. 2. OPREDELITEV PROBLEMATIKE Načrtovanje rekreacije sploh (in tudi goz- dne) ima nalogo zagotavljati razumno iz- rabo rekreacijskih možnosti, ki jih ponuja določen prostor. Pri tem je treba določiti zadovoljive rekreacijske površine in na- prave za sedanje in bodoče potrebe prebi- G. V. 6/89 241 valstva. To pa pomeni določiti tipe uporab- nikov rekreacije, kakovost, lokacijo (pro- stor) in časovno merjenje rekreacijskega razvoja. Za vse tipe uporabnikov moramo predvideti razvoj in vrsto rekreacije, kdaj in v kakšnem obsegu bo določena lokacija uporabna za javnost. Določiti moramo tudi, kdaj in v kakšni meri razviti določeno ob- močje za uravnotežen prostorski razvoj. V primeru načrtovanja rekreacije moramo tudi ugotoviti kako bo vplivala na ostale gozdne površine. Rekreacijsko območje je slabo določeno, pojem različno uporabljajo, saj ga je težko opredeliti in omejiti. Rekreacijsko območje je lahko vsak prostor nepozidane krajine, v katerem prevladujejo naravne prostorske prvine. Pri izločanju rekreacijskega območja od- ločajo na splošno merila rekreacijske dejav- nosti in merila 'fiziognomske narave. Merila dejavnosti izbiramo na podlagi ugotovitve, kaj je za določeno dejavnost primerno (npr.: za taborjenje, smučanje, sprehode ... ). Me- rila fiziognomske narave pa izražajo značil­ nosti območja, ki jih zaznavamo in opisu- jemo z izrazi kot lepo, raznoliko, privlačno itd. Rekreacijska območja so območja, ki omogočajo ljudem sproščanje in krepitev duševnit-1 in telesnih moči. Izločanje površin za rekreacijo sodi po svoji naravi k regionalnemu načrtovanju (razen gozdnogospodarskega območja), kjer je mogoče zahtevam za rekreacijo iz večjih mest zadostiti šele v širšem prostoru. Rekreacijo je mogoče uspešno načrtovati le, če imamo pred očmi vso krajino in vse rabe prostora (npr. ne le gozdarstva v gozdu). Zato moramo vedeti, da je pri izdelavi načrtov za rekreacijo nujno po- trebno tesno sodelovanje med krajinskim in urbanističnim načrtovanjem ter med kra- jinskim načrtovanjem in načrtovanjem dru- gih strok (npr. kmetijstva, gozdarstva, na- ravne dediščine itd.). Krajinski načrtovalec je najbolj poklican za to delo, ker pozna razvojne potrebe v prostoru in s krajinsko- načrtovalskim raziskovanjem osnov izdela predloge za večstranske in sočasne inten- zivne rabe krajine. Možnosti, da bi lahko enostransko razvijali določeno območje, bodo vedno manjše. Pri obstoječem si- stemu urejanja prostora je izločanje rekrea- 242 G. V. 6/89 cijskega območja pri družbenem planiranju in urejanju prostora na ravni republike in občin. 3. DOMAČA IN TUJA SPOZNANJA Domače izkušnje z načrtovanjem rekrea- cije segajo v preteklo desetletje, ko je bila za Regionalni prostorski plan SR Slovenije izdelana študija o zasnovi uporabe prostora za rekreacijo (Jeršič, 1976). Z njo so poda- ni: - vsebinski in metodološki temelji na- črtovanja rekreacije, - osnovna izhodišča izbire, oblikovanja in opremljanja rekreacijskih območij, - stanje ter predvidevanje razvoja re- kreacijskih navad in - določitev primernosti prostora za re- kreacijo v Sloveniji. Na teh izkušnjah in po tujih zgledih so bile napravljena nekatere študije, ki vključu­ jejo tudi vrednotenje rekreacijskega poten- ciala (1, 12) ali izdelane analize ritma dnev- nega in letnega obiska v gozc;lu, dejavnosti obiskovalcev in njihove socialne strukture itd. (1 O, 13). številni avtorji (1, 2, 4, 1 O, 11 ... ) pri ugotavljanju območij za rekrea- cijo poudarjajo pomen naravnih dejavni- kov. Tako kot merila vključujejo: gozdne in vodne robove, razgledišča, višinsko razliko, tipe tal, podnebje itd., s katerimi je mogoče opredeliti naravno osnovo območja. Za do- ločitev dostopnosti jim služijo merila, kot so vrsta, obseg in kakovost komunikacij ter časovna oddaljenost od večjih krajev, med- tem ko pri družbenoekonomski opremljeno- sti prostora vključujejo vse možne poto- valne cilje (npr.: naravni in kulturni spome- niki ali znamenitosti, gostišča, rekreacijska oprema itd.). Seveda pa pri tem upoštevajo tudi moteče dejavnike, kot so: onesnaže- nost ozračja, hrup, neprimerne zgradbe, neprimerni sestoji, daljnovodi, smetišča itd. Na podlagi potreb po rekreaciji in norma- tivni površini za posamezne rekreacijske dejavnosti ter z opisanimi merili so že izločena rekreacijska območja okoli večjih uporabnih središč, okrevališč ali počitniških območij. Ugotovljeno je, da so potrebne skupne osnove za gospodarjenje z gozdom in razvoj rekreacije (11 ). Tujski promet prinaša obveznosti tudi gozdarstvu (SCHEIRINA 1982), saj so gozdovi tudi prostor za rekreacijo ter dejavnik varovanja širšega okolja. Po nekaterih virih ugotavlja~ mo, da je znatna povezanost med gozdna- tostjo in vrednostjo površin za rekreacijo. Tako Turovski uporablja trigonometrično funkcijo in dobi najvišjo vrednost pri 40% gozdnatosti. Bergman uporablja eksponen- cialno krivuljo, ki daje optimalno vrednost pri 60% gozdnatosti. Po Harwegu naj bi bilo v rekreacijskem območju minimalno 30-40 %, maksimalno 80% in optimalno 67% gozda. Ni pa v rekreacijskem območju vsa površina enakomerno obremenjena. Po neki raziskavi (9) v izrazito rekreacij- skem območju, v katerega je prihajalo do 90 obiskovalcev/ha v enem dnevu, na 60% gozdnih površin sploh niso opazili obisko- valcev. 4. OSNOVNE STOPNJE NAČRTOVANJA REKREACIJE Stopnje načrtovanja in planiranja rekrea- cije so: l. Opredelitev stanja in problemov JI. Razvojni del: globalna prostorska, ekonomska in socialna politika (opredelitve ciljev) liJ. Ugotovitev stanja in napoved potreb lV. Vrednotenje prostora V. Izločitev prednostnega območja za rekreacijo VI. Usklajevanje s strokovnimi in delnimi plani VIl. Detajliranje in oblikovanje plana in ukrepov Vlil. Predstavitev plana v končni obliki Težišče načrtovanja je na prvih petih stopnjah, medtem ko gre pri zadnjih treh predvsem za proces planiranja; naloga načrtovanja je, da pokaže alternativne možne rešitve. 4.1. Opredelitev stanja in problemov V tem delu zajemamo: osnovno oprede- litev prostora, naravne razmere, obstoječe rabe tal, obstoječe prednostne površine, škode in nevarnosti ter pomembnost ob- močja za rekreacijo. Prikažemo jih opisno, tabelarno in s kar- tami. Večino podatkov lahko dobimo iz osnovnega gozdarskega informacijskega sistema, prikažemo pa jih prirejene oz. dopolnjene glede na potrebe in zahteve rekreacije. 4.2. Razvojni del, opredelitev ciljev Kompleksni cilji razvoja rekreacije so se- stavni del globalne prostorske, ekonom- ske in socialne politike. S splošnimi cilji naj bi vplivali tudi na rekreativna navade. Družbeni cilji razvoja rekreacije v prostoru so opredeljeni z ustavnimi in zakonskimi določili. Zajeti so v različnih dokumentih, ki se nanašajo na dolgoročni razvoj prostora. Stopnja konkretizacija teh ciljev je še nizka, ker je vrednotenje zahtev in potreb družbe lahko zelo različno. Nastal je problem, ker ne vemo, kaj je za človeka največja vred- nost: manjkajo merila in količinski kazatelji nekaterih vrednot, tudi rekreacije. Vrednost posameznih prvin se hitro spreminja, zato jih prav v navedenih dokumentih za prostor- ski razvoj navadno ni in jih je treba šele smiselno izluščiti iz osnovnih izhodišč zako- nodaje. 4.3. Ugotovitev sedanjih in prihodnjih rekreacijskih potreb številne raziskave kažejo, da se želje in potrebe po rekreaciji na posameznih re- kreacijskih območjih razlikujejo. Statistika zajema zelo malo uporabnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko odgovorili na vse želje in potrebe. Za ugotavljanje rekreacij- skih potreb in navad prebivalcev lahko uporabljamo različne metode: - metoda opazovanja: • postopek trenutnih posnetkov na vid- nem območju, • postopek intervalnih posnetkov, • celodnevno opazovanje po programu na določenih točkah. Opazovanje je lahko vezano na: • opazovanje v določenih dneh, • celoletno opazovanje; - metoda anketiranja obiskovalcev; - kombinirana metoda. Ločimo: - izvirno območje, G. V. 6/89 243 - izvirno in ciljno območje, - ciljno območje. Uporabljamo: - pragmatsko merjenje, štetje, hipote- tične cenitve, neposredne cenitve. Za napoved povpraševanja po rekreaciji uporabimo splošna izhodišča za napovedo- vanje: - ankete, - ekonomske kazalce in - matematično statistične modele. Izhodišča: - prevzeto ravnanje, - različno časovno razdobje in težnje, - gospodarska teorija z eno ali več ja- snimi spremenljivkami. Prvi dve izhodišči sta razum ljivi, pri zadnji pa uporabljamo npr. zakonitost gibanja šte- vlla ljudi, ki se rekreirajo, v odvisnosti od osebnih dohodkov in izobrazbe, tj. oslonimo se na tiste zanesljive spremenljivke, ki so v tesnejši povezavi s kazalci, ki nas zanima- jo. Za izračun omenjenih povezav (odvisno- sti) uporabljamo različne enačbe: linearne, potencialne, eksponentne ali hiperbolske. Sinteza podatkov nam omogoča, da opre- delimo: - število udeležencev v rekreaciji, - normative potrebnih površin za posa- mezno dejavnost na prebivalca, - izračun potrebnih površin za posame- zne oz. skupne dejavnosti v določenem prostoru. Načrtovalci skušajo ugotoviti rekreacijske navade prebivalcev z višjim standardom ali pa iščejo primerjavo z razvitejšimi država- mi. Vsekakor bi morali glede bližnje rekrea- cije, izletniških potovanj ali počitniških oddi- hov z anketo ugotoviti: - koliko ljudi hodi na omenjene oblike rekreacije, - zakaj hodijo na določeno rekreacijsko območje, - odvisnost posameznih motivov, ki pri- vabljajo obiskovalce, - kam hodijo, - kaj potrebujejo za rekreacijo, - morebitne težnje spreminjanja zahtev, ki jih narekujejo dejavniki (razvoj prebival- stva in urbanizacije, gospodarska rast in družbeni razvoj, možnost reševanja delov- nega časa, spremembe standarda in so- 244 G. V. 6/89 cialne strukture, spremenjene transportne razmere) in tudi endogeni dejavniki (spre- menjene potrebe, prestiž, modne spre- membe ln težnje, spremenjene rekreacijske ponudbe, vprašanje presoje usmerjanja razvoja v prostoru ipd.). 4.4. Vrednotenje prostora 4.4.1 . Uvodna razlaga Pri vrednotenju prostora za rekreacijo moramo upoštevati: - katere so pomembne rekreacijske de- javnosti obiskovalcev območja, - kakšne zahteve (merila) so pomembne pri izbiri prostora za določeno dejavnost, - kako določiti prioriteto posameznih de- javnosti, - kako povezati različne dejavnosti glede na zahteve po naravnih dejavnikih, dostopnosti in opremo prostora. Raziskave kažejo, da je mogoče na pod- lagi določenih meril opredeliti območja, ki so bolj ali manj primerna za razvoj rekrea- cije na prostem. V osnovi imamo tri osnovne skupine meril - omejevalne, - razmejevalne, - diferencialne. Prva skupina upošteva zahteve po varno- sti ljudi pred škodljivimi vplivi. Zajema ne- varnosti in tveganja (rušenje kamenja, vi- soke vode, plazove itd. pa tudi imisijo, hrup, onesnažen zrak, kakovost vode itd.). Druga skupina meril išče območja, ki so dosegljiva peš ali z avtom, vključujejo na- ravno pestrost (rabo tal) in okolje. S tretjo skupino meril razmejimo prostor po primernosti rekreacije glede na vredno- tenje: - naravne primernosti, - dostopnosti, - razpoložljivo opremo za rekreacijo. Uporabljamo lahko široko paleto prvin iz vseh treh skupin meril ali pa damo prednost le eni skupini. Več raziskav in tudi izkušnje doma potrju- jejo velik pomen naravnih danosti prostora za rekreacijo in turizem. Njihova prednost sloni na: - optično-estetskih vtisih, ki jih nudi kra- jina, - neposrednem vplivu na človeški orga- nizem, - uporabnosti krajine za različne vrste rekreacije in dejavnosti. Za analizo in vrednotenje naravnih dano- sti prostora so potrebni številni podatki. Lahko so tudi manj natančni, da jih le pridobimo z enotno metodo in določeno stopnjo podrobnosti. Na podlagi take ana- lize lahko usmerjamo razvoj in planiramo prostor za rekreacijo. 4.4.2. Izbira meril Za vsako dejavnost v določenem rekrea- cijskem območju veljajo merila, s katerimi je mogoče definirati stopnjo primernosti prostora. Merila morajo biti izbrana tako, da definirajo postavljeni cilj, so sprejemljiva, prepričljiva in uporabna. Izberemo merila, ki so skupna za vse ali za glavne dejavnosti rekreacije v gozdnem prostoru, le da bodo vrednosti različne za posamezne dejavno- sti. Skupne vrednosti po vseh uporabljenih merilih dajo potencialno vrednost opremlje- nosti območja za rekreacijo. Pri izbiri meril moramo upoštevati specifičnost območja glede na trenutne in mogoče potrebe. Osnovne skupine meril za potencialno vrednost rekreacije so: - naravna opremljenost krajine, - dostopnost, - potovalni cilji. Izbrana merila morajo zadostiti osnovnim zahtevam (predpostavkam) vseh dejavno- sti rekreacije: - določena stopnja miru, gibanja in so- cialnih stikov, - določena stopnja splošne priljubljeno- sti, - športno rekreacijski učinki in - delovanje brez večjih vlaganj v opre- mo. Pri analizi izhajamo iz ravni minimalnih zahtev in cenitve kakovosti po posameznih merilih. Za cenitev se pri vseh merilih upo- rablja mreža s celico 1 km2 (Nemci 4 km2). Cenilna lestvica je lahko v absolutnih števil- kah ali pa določimo relativen odnos. Merila za cenitev rekreacijskega prostora ponazarjamo v obliki primera, ki je bil upo- rabljen na vzhodnem Pohorju (glej prilogo 1 ). Pri tem so bila zajeta naslednja merila: a) naravna opremljenost: dolžina gaz- dnega roba, število gričev- vrhov, višinska razlika, vrsta rabe (obseg gozda - %, obseg kmetijske površine), osvetlitev in vrsta ter velikost vode, b) dostopnost: vrsta in obseg komunika- cij, c) potovalni cilji (gostinski objekti, re- kreacijska oprema, zanimivosti in znameni- tosti). Gozdni rob je lahko izrazit ali neizrazit. Izraziti gozdni rob, ki je posebno privlačen za sprehode, navadno sledi reliefu (terase, grebeni, prelomi nagiba), kjer so lepi raz- gledi po okolici. Gozd je prostorsko jasno ločen od druge rabe prostora. Neizraziti robovi nastanejo z goloseki, pri zaraščanju negozdnih površin ali pri neurejeni stano- vanjski gradnji do gozda ipd. Tudi griči ali vrhovi so lahko bolj ali manj vidni in imajo vlogo razgledišč z različnim pomenom. Daljši panoramski greben je lahko vsaj tako pomemben kot en sam izrazit vrh, če ne celo bolj. Višinska razlika v ožjem prostoru pri- speva k večji pestrosti in privlačnosti kraji- ne. Način rabe tal vpliva tudi na možnost rabe za različne dejavnosti. Zato pomeni intenzivna raba tal za kmetijstvo omejitev za rekreacijo. Nasprotno pa je pašnik lahko podlaga za različne rekreacijske dejavnosti. Primerna gozdnatost med pašniki je pravi- loma najbolj privlačna za rekreacijo. Osve- tlitev se neposredno veže na nebesno stran (ekspozicijo). Vrsta, velikost in kakovost vode dajejo poseben značaj krajini. Pri cestah je treba ločiti kategorije cest in njihovo povezavo. Take kategorije so: steza, kolovoz, neutrjene, vzdrževane in nevzdrževane ceste, utrjene in asfaltirane ceste. Istočasno pa moramo ugotoviti lo- kalne in regionalne, primarne in sekun- darne povezave. Potovalni cilji najbolj privlačijo ali pa tudi usmerjajo obiskovalce v naravi. Zato je treba napraviti posebej skrben popis vseh objektov in naprav, ki predstavljajo poto- valne cilje, in jim določiti pomen za rekrea- cijo. Tako imajo različno privlačnost ožja območja, ki se razlikujejo po številu, vrsti ali kategoriji gostišč, rekreacijske opreme ali objektov kulturne in naravne dediščine in drugih znamenitosti. G. V. 6/89 245 Dalje je treba določiti cenilno lestvico za nost naravne danosti. Če vključimo še vred- vsako merilo, maksimalno možnost skupne nosti za ostali dve skupini meril, dobimo vrednosti, enoto mere za vsako merilo, absolutno vrednost rekreacijskega poten- minimalne zahteve in opredeliti vrednosti ciala. Relativno vrednost rekreacijskega po- brez značilnosti. Tako dajo absolutne vred- tenciala izračunamo na podlagi absolutnih nosti v celicah 1 km2 , ocenjenih v skupini vrednosti v posameznih celicah in maksi- meril za naravno danost, absolutno vred- maine možne skupne vrednosti. Na podlagi Priloga 1 : Merila za cenitev rekreacijskega potenciala Zap. 0 . . 1 Enota Brez. Cenilna skala v točkah št. ptsme(l a mere znač. 2 3 4 5 1. Naravna-opredeljenost krajine 1.1. Dolžina gozdnega roba km o -0,5 0,5-1,0 1,0-1,5 1,5-2,0 nad2,0 1.2. Število gričev razgL kom o 1 +1 2 2 3 in več manj izr. 1 manj izr. 1.3. Višinska razlika m do20 2Q-100 100-200 200-300 300-400 nad400 1.4. Vrsta rabe tal a) obseg gozda % o do 50 50-75 50-75 nad70 nad75 b) obseg kmet. površ. OJe, 100 nad 50 25-50 25-50 1Q-30 1Q-25 c) njena kakovost primer- 1+11 1 1 (11) 1+11+111 11 {1) 11+111 nost ali ali ali a) zazidano do SO 90-100 90 b) nad 50 do 10 10 c) 1+11 1+11+111 111 1.5. Osvetlitev eksp. o sever sev-vzh vzhod jugo-vzh sev-vzh zahod jugo-zah jug 1.6. Vrsta in velikost vode km o manjši manjši manjši ribnik jezero potok potok potok in ali do1,5 nad 1,5 nad 1,5 manjši Drava ali in potok ali večji večji ali več potok potok večji ribnikov do1,0 do0,5 potok ali ali nad 1 ostale ribnik in kombi- ali manjši nacije večji potok potok nad 1 nad 1 2 Dostopnost ali odprtost krajine nad 1,0 nad 1 ,O 2.1. Vrsta in obseg km do nad 1,0 nad 1,0 nad 1,0 prim. asfaltne komunikacij 1 km poti gozdne sek. povezov. ceste poti nižje ceste povezov. ceste nižje kat. ali ceste ali kat. ali pod ali pod 1,0 pod 1,0 1,0 pod 1,0 asfaltne gozdne sek. pri mar. ceste ceste povezov. povezov. ceste ceste 246 G. V. 6169 ~tP· Opis merila Enota Brez. s. mere znač. 3.1 . Potovalni cilji kom o Cenilna skala v točkah 2 3 4 5 2 spomenik spomenik spomenik turist. hotel 111. kat. 11. kat. 11. kat. objekt ali nižjega naravni ali ali ranga ali 2 3 in npr. kulturni spomen. več gostilna spomenik 111. kat. spomenik. bife l. kat., 111. kat. plan. dom ali ali njegovo počit. dom območje pod30 (NP) ležišč Vir: Pogačnik, J.: Vzhodno Pohorje, ekološka študija, 1980 določenega matematičnega modela lahko absolutne (relativne) vrednosti združujemo v skupine (npr. zelo primerne /nad 60 %/, primerne /45-60 %/, delno primerne /30 do 45 %/ ali neprimerne površine /do 30 %/ za rekreacijo), ki pregledno nakazujejo dife- rencirano stopnjo primernosti površin za rekreacijo. 4.4.3. Postopek določanja primernosti ob- močja za rekreacijo V prejšnjem poglavju smo prikazali: - opredelitev in izbiro meril za ugotavlja- nje potencialne vrednosti območja za re- kreacijo; - katalog meril; - za vsako merilo smo opredelili enoto mere, v kateri je izražena cenilna lestvica za merilo, in določili, pri kateri vrednosti določeno merilo ne kaže značilnosti; - opredelili smo pojme absolutne in rela- tivne potencialne rekreacijske vrednosti, oz. vrednosti za naravno opremljenost krajine, za dostopnost in potovalne cilje. Na teh izhodiščih lat1ko preizkusimo iz- brana merila na terenu in po potrebi me- njamo merila ali vrednost pri posameznih merilih. Tako dobimo dokončni katalog me- ril. Šele nato sledi ocenitev vrednosti za vse območje v celicah 1 km2 na topografski karti, iz katere lahko odčitamo vse vrednosti cenilne lestvice za vsa merila v katalogu in določimo absolutne in relativne vrednosti za posamezno merilo, za skupno merilo (tj. za naravno danost, dostopnost in potoval ne cilje) in za skupno potencialno vrednost rekreacije. Vse celice, ki imajo relativno vrednost rekreacijskega potenciala 50% in več, že lahko vključimo v primerne površine za rekreacijo. Ker se merila dostopnosti in delno potovalnih ciljev spreminjajo z razvo- jem, je v večji meri treba računati z naravno danostjo. Površine velikih naravnih vredno- sti moramo varovati in ohraniti ali pa že vključiti v načrten razvoj rekreacijskih ob- močij. Po enakem postopku je mogoče oceniti potencialno vrednost rekreacijskega poten- ciala na podlagi modela privlačnosti pro- stora za rekreacijo. 4.5. Izločitev prednostnega območja za rekreacijo Ko imamo določene vrednosti rekreacij- skega potenciala in ugotovljene potrebe po rekreaciji v tem prostoru, opredelimo izho- dišča, na podlagi katerih naj bi omejili območje, ki je najustreznejše za rekreacijo. To najustreznejše območje za rekreacijo imenujemo tudi prednostno območje za rekreacijo. Ta izhodišča praviloma morajo upoštevati: - omejitve, kot so nevarnost zaradi emi- sij, poplav, plazov itd., kakor tudi zaradi drugih obremenitev ali rab prostora, ki ne omogočajo sočasno rabo za rekreacijo; - načelo varovanja najvrednejših kako- vosti prostora; G. V. 6/89 247 1\) .f:>. CD p ~ Ol m 1.0 1 1 1 1 ::l (!) -o o 3" "8 3 ~3-:::;:cr .-...crc:om -g§~;! 1\) o..-~ 1\) ·- _.. f\) o~-- ~.!..~~?? g,c:oo Cii ;<;"()t'J O< 2~t;lo ~26,~ o. oo o..w ., N wo~· oJ,...,::~ ::$?- ... ~~ O v•l» @~~@i f[-· og--~ E:~ ~ ..... ::l ..:::;;. o ~- Priloga 2: Vrednosti rekreacijskega potenciala razpon točk 0-40 (54) velikost celice 1 km2 14 1 21 1 17 21 1 21 1 25 1 17 20 1 15 1 15 1 25 1 17 1 15 15 1 16 1 17 1 27 1 14 1 15 15 1 15 1 14 1 26 1 21 1 14 15 1 14 1 24 1 38 1 24 1 17 18 1 15 1 19 1 12 1 16 1 19 14 13 20 20 16 11 1 17 1 12 22 1 22 1 20 25 17 1 14 1 17 22 16 1 20 1 19 21 1 11 22 1 35 16 421 20 26 30 1 25 26 33 1 25 20 20 1 28 20 25 1 19 19 1 16 1 14 1 13 1 24 1 23 1 17 1 17 1 25 1 23 1 17 1 19 1 21 1 20 1 3 1 27 l 15 1 15 1 23 1 27 1 22 1 23 1 25 1 22 1 24 1 24 1 22 1 21 18 1 22 1 30 1 24 1 24 1 30 1 18 1 21 1 15 13 15 4 3 8 13 16 16 12 11 17 16 18 24 16 27 18 17 21 17 25 18 19 14 14 14 18 21 19 16 23 21 17 18 17 28 13 16 18 21 1 17 1 19 19 1 20 1 13 17 1 18 1 10 20 1 13 20 1 21 1 20 1 18 1 20 1 1 4 1 1 6 1 1 o Vir: Pogačnik, J.: Vzhodno Pohorje, ekološka študija, 1980 21 1 23 1 16 1 15 2 1 15 1 13 1 12 Povezanost rekreacijskega potenciala s planiranjem potencialna vrednost za rekreacijo - merila za določitev vplivov na naravne in druge sisteme ali dejavnike, ki jih priča­ kujemo z razvojem rekreacije; - merila za izbiro površin za rekreacijo glede na izračunane vrednosti rekreacij- skega potenciala; - zahteve in usmeritve za vzdrževanje krajine. Tako bomo v prednostno območje za rekreacijo vključili: - vse površine, ki imajo nadpQvprečno vrednost rekreacijskega potencial~; - določen del površin s povprečno vred- nostjo rekreacijskega potenciala; - nepomemben delež površin s podpov- prečnimi vrednostmi rekreacijskega poten- ciala. Iz obravnave pa bomo izključili: strnjene zazidana površine, večje kompleksa kmetijskih površin, ki so inten- zivno obdelani, varovana območja, vse po- vršine, kjer bi z razvojem rekreacije povzro- čili nepopravljiva škodo ali ogrožali varnost ter zdravje ljudi in podobno. Merila za izločitev prednostnega območja je treba posebno skrbno proučiti. Merila morajo upoštevati vse posebnosti rekreacij- skega območja. Ko smo ugotavljali vredno- sti rekreacijskega potenciala na Vzhodnem Pohorju (ekološka študija, 1 980), je imelo 20 °/o obravnavane površine (251 km2) nad realno uskla- jena raba prostora planiranje 60% vrednost rekreacijskega potenciala (nadpovprečno), 39% površine pa je imelo to vrednost med 45-60 %. Vse te površine (skupaj 59%) smo predlagali vključiti v prednostno območje za rekreacijo. 4.6. Postopek planiranja rekreacije Šele ko so pripravljene strokovne osnove (od 4.1. do 4.5.), lahko začnemo planirati. Tedaj primerjamo strokovna področja in ugotovimo, kje se pojavljajo glavna naspro- tja med uporabniki prostora. Na podlagi ugotovljenih potreb in potencialne rekreacij- ske vrednosti v sistemu družbenega plani- ranja oblikujemo realno usklajeno rabo pro- stora. 4.7. Izdelava plana Na.ipomembnejša dela pri planiranju re- kreacije so: - oblikovanje konkretnih ciljev z upošte- vanjem vseh naravnih možnosti in potreb (sinteza); - izdelava programov za razvoj posame- znih dejavnosti in ukrepov za ureditev kra- jine: - izdelava podrobnosti pri posameznih dejavnostih (skice, preseki prostora); - izdelava plana stroškov za predvidene ureditve; G. V. 6/89 249 - prikaz območja v obliki slikovnega gra- diva; izdelava pregledne karte posameznih dejavnosti za rekreacijo; - izdelava karte obstoječe in predvidene opreme za rekreacijo. 4.8. Predstavitev plana v končni obliki (opisni del, tabele, slike in karte) 5. SPREMLJA VA PLANA Na podlagi plana izdelamo konkretne ureditvene načrte za posamezna ožja ob- močja rekreacijske dejavnosti. Ti vsebujejo prikaz stanja, oblikovanje in ureditev pro- stora, prikaz potrebnih ukrepov, predračun stroškov na podlagi normativov, potrebne detajle, prereze itd. 6. SKLEP Načrtovanje in planiranje gozdne rekrea- cije je zahtevno, a potrebno delo. Čeprav je odprta še vrsta vprašanj, pa moramo gozdarji že pri območnem načrtovanju {vse- binsko) do določene stopnje uveljaviti prvih pet stopenj načrtovanja rekreacije. Stvarno usklajeno rabo prostora je tudi za gozdno rekreacijo mogoče ugotoviti in uveljaviti le v procesu planiranja. z oblikovanjem plana določimo pogoje za varovanje, vzdrževanje in izboljšanje naravnih danosti. Za to pa so potrebne strokovne usmeritve} kako lahko varujemo in povečujemo rekreacijsko vred- nost gozdov. To dosegama tako: - da varujemo najpomembnejše vred- note prostora: - da krepimo in izboljšujemo naravne dej{!Vnike {npr. uravnavanje ustreznega raz-merja drevesnih vrst in gozdnatosti, obli- kovanje razgledišč, urejanje tekočih in sto- ječih voda, izvirov, zajetij} izločanje zanimi- vih rastlinskih vrst ali dejavnikov nežive narave itd.); - da dograjujemo ostalo opremo za re- kreacijo (npr.: nove komunikacije in pešpo- ti, kažipote, obvestila, počivališče, kurišča, parkirišča itd.); - da bogatimo potovalna cilje (npr.: učne poti, trim steze, predstavitev naravnih zna- čilnosti ali znamenitosti itd.). V vseh gozdnogospodarskih načrtih mo- 250 G. V. 6/89 rajo biti ustrezne usmeritve za ravnanje z gozdom, diferencirano glede na število obi- skovalcev. Tako predlagamo: - Na območjih, ki jih izločimo v območ­ nem načrtu, kjer je rekreacijska vloga že izjemno poudarjena, tj. v gozdovih s poseb- nim namenom (npr.: nad 1 O obiskovalcev na 1 ha v 24 urah) je treba izdelati načrt rekreacije in s planom uveljaviti vse po- trebne pogoje in ukrepe, kot je v prispevku navedeno; - na vseh dostopnih gozdnih površinah, kjer je že stalni obisk (npr.: nad dva obisko- valca na 1 ha v 24 urah) je treba ovrednotiti rekreacijski potencial in v načrtih gospodar- skih enot podati ustrezno usmeritev za njegovo varovanje, vzdrževanje in krepitev rekreacijskih vlog gozda; - na vseh ostalih gozdnih površinah je treba s sonaravnim gospodarjenjem in vsaj s skromno pozornostjo (z ugotovitvijo zna- čilnosti in posebnosti, obvestili, opozorili, kažipoti itd.) ohraniti možnosti za rekreacijo sedaj in v prihodnosti. POVZETEK Hkrati s povečanjem prostega časa ljudi in vse hitrejšim razvojem urbanizacije nastajajo vse večje potrebe in zahteve po rekreaciji v naravi. Razvoj rabe prostora je nujno treba usklajevati tako, da upoštevamo naravne danosti in usmer- jamo razvoj za sedanje in bodoče potrebe prebi- valstva. V ta namen služi sistem načrtovanja in planiranja gozdne rekreacije, ki naj pomaga go- zdarstvu pri dejavnem vključevanju v proces pla- niranja in urejanja prostora na vseh tistih območ­ jih, kjer je rekreacija v gozdu pomembna. Pri tem smo iskali zglede v domači in tuji literaturi in skušali izluščiti ter prilagoditi spoznanja pri nepo- srednem delu v gozdnem prostoru Slovenije. Osnovne stopnje načrtovanja in planiranja so: 1. opredelitev stanja in problemov; 2. razvojni del- opredelitev ciljev; 3. ugotovitev stanja in napoved potreb; 4. vrednotenje prostora; 5. izločitev prednostnega območja za rekreaci- jo; 6. usklajevanje s strokovnimi in delnimi plani; 7. detajliranje in oblikovanje plana in ukrepov; 8. predstavitev plana v končni obliki. Težišče načrtovanja je na prvih petih stopnjah, medtem ko gre pri zadnjih treh predvsem za proces planiranja. Opredelitev stanja in problemov je specifična za vsako rekreacijsko območje, kar narekuje tudi prilagoditev pri zbiranju podatkov. Zbiranje podat- kov je tr~~a prilagoditi tudi ravni načrtovanja. Razvojni cilji so odvisni od globalne, prostorske, ekonomske in socialne politike. Za ugotavljanje rekreacijskih potreb in navad prebivalcev lahko rabimo različne metode: me~ tode opazovanj, metode anketiranja in kombini- rane metode. Za napovedovanje potreb po re- kreaciji uporabljamo: anketiranje, ekonomske ka- zalce in matematično-statistične metode. Izho- dišča so: povzeto ravnanje, različna časovna razdobja in težnje, gospodarske teorije z eno ali več jasnimi spremenljivkami. Pri vrednotenju prostora za rekreacijo upora- bimo tri osnovne skupine meril: omejeval ne, raz- mejevalne in diferencialne. Prva skupina upo- števa zahteve po varnosti ljudi pred škodljivimi vplivi. Druga skupina meril išče območja, ki so dosegljiva peš ali s prevoznimi sredstavi. S tretjo skupino pa razmejimo prostor po primernosti za rekreacijo glede na vrednotenje naravne primer~ nosti, dostopnosti in razpoložljive opreme (ciljev) za rekreacijo. Uporabljamo lahko široko paleto prvin iz vseh teh skupin meril ali pa damo prednost le posame- znim pomembnejšim. Merila morajo zadostiti osnovnim zahtevam vseh dejavnosti rekreacije; morajo biti sprejemljiva, prepričljiva in uporabna. Izdelamo katalog meril, ki ga uporabljamo za vrednotenje vsakega km2 površine. Ko imamo ugotovljene današnje in bodoče potrebe po rekreaciji, opredelimo izhodišča, po katerih pripravimo strokovni pregled za prednos- tna območja za rekreacijo. V procesu planiranja pri usklajevanju vseh interesov na podlagi poten- cialne vrednosti za rekreacijo, potreb in možnosti oblikujemo stvarno usklajeno rabo prostora tudi za rekreacijo in dokončno izdelamo plan. Za vsa rekreacijska območja, kjer naj bi bili gozdovi s posebnim namenom, je treba izdelati posebne načrte in plane za rekreacijo. Vsebinsko pa prvine prvih petih stopenj načrtovanja vključu­ jemo pri gozdnogospodarskem načrtovqnju z raz- lično intenzivnostjo- glede na raven načrtovanja in izražene potrebe. PLANNING AND EXERCISING OF FOREST RECREATION Summary Parallel to the phenomenon that people have more and more free time and quick urbanisation development, increased needs and demands for recreation in nature can be established. The development of the space use must necessarily observe natural conditions and meet the present and future human needs. For this purpose, the system of planning and exercising of forest re- creation has been developed. lts task is to enable the forestry to have an active part in the process of planning and space organizing in all those areas where forest recreation gains importance. The study includes examples taken from Slovene and foreign literature. It tries to present some conclusions adapted to the forest work in Slovene forests. The basic stages in planning and exercising are the following: 1. the definition of conditions and problems; 2. the developmental part - the definition of anticipated aims; 3. the establishing of c;:onoitions and predicting of future needs; 4. space evaluation; 5. demarcation of prefer~ntial areas intended for recreation; 6. coordination with professional and partial plans; 7. defining of details, the plan and rrieasures; 8. the presentation of the plan in its final version. The first five stages are related to planning, while the last three stages comprise the process of exercising. The defining of conditions and problems is specific for each recreqtional area which also requires an appropriate adaptation in data collec- ting. The latter must also be conformed to the level of planning. Developmental aims depend on the global, spatial, economic and social policy. Different methods can be applied for the esta- blishing of human recreational needs and habits: the observation methods, questionaire methods, methods of combined character. Questionaires, economic indicators and mathematical-statistical models are used to prognosticate future recrea- taion needs. The starting points are: recapitiula- ted acting, different time periods and trends, economic theories taking into consideration one or more explicit variables. Three basic groups of criteria are used in the evaluation of the space as reg ard s recreation: the limitating, the delimita- ting and the differential ones. The first group takes into consideration human demads for safety against harmful influences. The second group of criteria exposes those areas which can be reac- hed on foot or by means of transportation. The third group demarcates the space according to appropriateness for recreation as regards the evaluation of: natural appropriateness, accessibi- lity and available equipment (aims) for recreation. Either a variety of elements or criteria from all three criterion groups can be used or only indivi- dual, more important ones, can be given preferen- ce. The criteria must meet all basic requirements of all recreation activities; they must be accepta- ble, convincing and applicable. A catalogue of criteria which is used for the evaluation of each square kilometre of the area is usually worked out. Once the present and future demands for recreation have been established, the starting points, on the basis of which an expertise sugge- sting preferential recreation ares is woked out, are defined. ln the process of planning, while observing various interests, the potential recrea- tion value, needs and possibilities, a realistically coordinated use of the space, also for recreation, is formed and a plan in its final version is worked out. G. V. 6/89 251 Special plans and exercising plans as regards recreation ought to be worked out for all those recreational areas where there rnight be forests of special purpose. As regards the contents, the elements of the first five planning stages are taken into consideration in forest managing plan- ning with different intensity - as to the level of plannig and the needs expressed. LITERATURA 1. BECHMANN, A., KIEMSTEDT, H., SCHARPH, H.: Autgaben und lnstrumentarium 6kologischer Landschaftsplanung, Raumfor- schung und Raumordnung, let. 32 (1974), št. 2, str. 76-88 2. DOUGLASS, W. Robert: Forest Recreation, 1. ed., Oxford, Pergamon Press, 1969 3. JACSMAN, J.: Bistva in vsebina krajinskega planiranja v Švici na primeru vzorčnih študij, Zborniki BF »Krajinsko planiranje", 1972, Ljub- ljana 4. JACSMAN, J., SCHILTER, R.: Zur Bewer- tung der Erholungeignung der Landschaft, DISP Nr. 42, 1976, ORL-Institut ETZ Zurich S. JERŠIČ, M.: Podiplomsko predavanje »Pla- niranje rekreacije", 197 4, Ljubljana Oxf.: 174.7 Abies alba:181.52:48 6. POGAČNIK, J.: Napovedovanje vplivov na naravne sisteme pri načrtovanju smučišč v gor- skem svetu, Zbornik gozdarstva in lesarstva, let. 14, št. 2, str. 221-314, Ljubljana 1976 7. POGAČNIK, J.: Vzhodno Pohorje - ekolo- ška študija, Zavod za spomeniško varstvo Mari- bor, 1980 8. JERŠIČ, M.: Zasnove uporabe prostora - Rekreacija, Zavod SRS za družbeno planiranje, Ljubljana, 1976 9. Forstliche Forschung Berichte Munchen: Analyse und Prognose Erholungs nach Frage in Waldern als forstlicher Auftrag zum Raumpla- nung, Munchen, 1982 1 O. Ministerium fOr Landwirtschaft und Um- welt: Erholungsplan Klein Enztal, Forstdirektion Tubingen, 197S 11. WERNIG KE, F.: Ergebnisse der Erho- lungswaldprojektierung und Gestaltung in der DOR, 1974 12. MARUŠIČ in soavt.: Krajinska oc~na va- riant razmestitve objektov rudnika urana Zirovski vrh, BF, Ljubljana 1976 13. ANKO, B.: Analiza nedeljskega obiska pri- mestnega gozda na primeru Šmarne gore, Zbor- nik lesarstva in gozdarstva, Ljubljana, 29, 1987, str. S9-84. Zveza med reprodukcijsko rastjo jelke in njenim propadanjem Niko TORELLJ*, Andrej KERMAVNAR**, Katarina ČUFAR*, Dušan ROBIČ** Izvleček Tore lii, N., Kermavner, A., Čufar, K., Robič, D.: Zveza med reprodukcijsko rastjo jelke in njenim propadanjem. Gozdarski vestnik, št. 6/1989. V slovenščini, cit. lit. S. Med zdravostjo in reprodukcijsko rastjo je pozi- tivna zveza. Semenitev je očitno odvisna pred- vsem od velikosti listne površine in njene fotosin- tezne aktivnosti. Opazovanj, da imajo celo močno prizadete jelke številne storže, ne moremo potrdi- ti. ZAHVALA Synopsis Torelli, N., Kermavnar, A., Čufar, K., Robič, D.: Correlation between the Reproductive Growth in Silver Fir and its Decline. Gozdarski vestnik, No. 6/1989. ln Slovene, lit. quot. S. There is a positive correlation between the state of health and reproductive growth. Seed production obviously depends on leaf area and its photosynthetic activity. Observations that even heavlly damaged si Iver firs bear numerous cones cannot be confirmed. Zahvaljujemo se vodstvu in delavcem GG Ljubljana, TOZD Logatec in TOZD Vrhnika za razumevanje in pomoč med opazovanji. . . . V literaturi se vztrajno pojavlja podatek, Intenzivna reprodukcijska rast naj bi tako da imajo celo močno prizadete jelke šte- veljala celo za simptom umiranja jelke. vilne storže (npr. SCHUTT 1984, str. 39). Tezo smo preverili v gozdovih nad Bistro 252 G. V. 6/89