Vsebina 11. zvezka: Str. 1. S. Gregorčič: Pri mrtvaškem sprevödu. Pesen.....641 2. S. Gregorčič: Pri pogrebu. Pesen.........642 3. GorÄzd: Bres döma! Pesen...........642 4. Dr. Fr. Detela: Malo življenje. Povest. (Dalje.) .... 643 5. Dr. Fr. Kos: Slovenci za Karola Velikega. (Konec.) . . . 654 6. — b—: Po krivici. Pesen............657 7. Dr. H. Dolencc: Izza mladih let. VI...... , . . 658 8. A. A. P.: Godec. Pesen............665 9. Fr. Wiesthaler: Slovenska elegija iz preteklega veka. H.. 666 10. Nis Vudoran: Izgubljena mladost. Pesen. . . . •. . . .669 11. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 11......670 12. Gordzd: Želje. Pesen.................674 13. —b— : V Valvasorjevem gradu. Pesen . . . ■. . . v 675 14. Dr. I. Tavčar: Kuzovci............676 15. S. Rutar: Bičarji in skakači na Slovenskem . , . . . 684 16. E. Lah: Statistične črtice o Kranjskem prebivalstvu 1881.1. 687 17. M. 31.: Star srbsko-cirilsk rokopis...........691 18. V. K.: Dva verza Preširnova..........696 19. L.: Družba sv. Mohorja . ..............697 20. L.: „Archiv für slavisehe Philologie"......700 21. — Slovenski glasnik.............701 JM?" Čestite gospode čitatelje in slavne čitalnice slovenske opozarjamo na denašnji inserat „Slovenskega Dramatičnega Društva", Leposloven, in znanstven list; Izdajatelji: Janko Kersnik, Fr. Leveč, Jos. Stritar, dr. Ivan Tavčar. Leto II. V Ljubljani, 1. novembra 1882. Štev. 11. Pri mrtvaškem sprevodu. j t6žka pot, oj tožila pot, vKo od srcu sveč sc loči! Mi spremljamo te žaluj 6£ i. Saj ti na veko grcS od töd. Oj solzna pot. oj zadnja pol! Ti v kraje r&maš nam neznane, Odkoder več vrnitve ni: Slovo nam bridke seka rane, SolzS rosijo nam oči, — Oj z Bogom, d rajno srce ti! A d;\si nam se je ločiti Nad tabo treba ni solziti: Na srečni poti ti si zdaj, Na poti v grob. na p6ti v raj. Pokoj sladak te eaka v jami, Neskončna sreča nad zvezdami. Mi spremljamo v mirti te kraj. Krilate« pa v nebeški raj! S. G regovčič. loboko pod zemljo, Tu v özki, hladni hiši. Kjer šum svetil se več ne sliši. Ti trudno truplo spalo bo, Pri pogrebu. Globoko pod zemljo. Kako bo domek tvoj mi run ! Tu vtihne vseh viharjev jeza, Krivice röka sem ne sčza, Tu rev ne bo, težav ne ran. Če kdo to je doslej sovražil, Tu ni sovraštva, ne srdu, Tvoj dom bo skrbno stražil Zvest angeljček miru. Telo sladkö ti spalo bo Globoko pod zemljo. A duh visöko vrh zvezda Z duhovi rajskimi ti biva, V objetji večnega ,J3oga Tam blaženstvo neskončno vživa, Visoko vrh zvezdfi. Ni sreče videlo okö, Ni čulo je nikdar uho, Ni radosti srce čutilo, Ki zdaj ti jo deli nebč», Ki v veke bo ti jo delilo. Oj srečna, srečna duša ti, In s tdbo vsak, ki v Bogu spi. popotnim 16som merim pot — brez dtfma, V(f*Zdaj tukaj sem, zdaj sem drugtkl — brez doma! Ko jedva jdme rasti broj prijatlov, „Oj z Bogom, d6m, spet grem od tod — brez doma!" Ljudjč popötnika me pogledujo, Češ: kam pa ti, kedö, odköd? — „Brez doma!" Kaj boste radovedni vpraševali! Nc včste-li, da sem povsöd — brez döma? A k;1j, če jaz je nimam svoje strehe! Le ti se smiliš mi, moj r<5d — brez döma! S. Gregorčič. Brez doma! Gor az d. Malo življenje. Povest. Spisal dr. Fr. D e te 1 a. XXIII. i pa nisi tako brhek, kakor je bil Jurij," prilizoval se je ne-cega večera po teh dogodkih Štefan Mihi, ko sta v hiši pri peči —— sedela. „Ranjki Jurij, ta je bil res korenjak, ti pa nisi videti." „Kaj, jaz da ne '?" ponese se Miha. „V zobeh bi te jaz nesel, Štefan, doli v Dolino, tam bi te pa pred cerkvijo na glavo postavil, ako bi imel vse zobe." „Veš, Miha, jaz se ti ne bom nič sladkal," pravi zopet oni, pa v rokah se Jurija nisem nič bal, tebe se pa še precej menj bojim, da boš vedel." In meni nič tebi nič prime »Štefan tovariša za rami in ga poskuša stresti. „Stefan, te hruške ne boš stresel, prestara je," pravi Miha in iztegne svojo široko pest in prime Štefana za pas in ga vzdigne kvišku. Kakor motovilo so mahale Štefanove noge v zraku, oprostiti se pa ni mogel, in, o nesreča! pri tej priči vstopi Lenčika. Glasen smeh jo posili, ko ugleda to podobo. Štefan pa je bil hud, da je že zadosti šale, da naj ga izpusti Miha, in ko je bil na tleh, jol se je smijati. „Vidiš, Lenčika," dejal je, „tako-le se nosiva po izbi. Miha, ti si pa tudi hud, čeravno se ti ne vidi. Marsikdo bi mislil, da nisi za nič, ker si tako rogovilast. Jurij je bil pa okrogel in lepo povit kakor jaz." „Oh, Štefan, prijatelj moj!" prosil je Miha. „Nikar ne govori tako neumno, če ne, počim od smeha." „Jaz bi te vrgol na mestu," grozi se Štefan, „pa se bojim, da kaj pobijeva." „Bodita rajša pri miru!" opomina Lenčika. rOh, Lenčika," pravi Miha, „bodi brez skrbi! Ne bova se metala. Kadar bom na Smrtni postelji, Štefan, pa pridi; pa če me bos premaknil z otepa in če te ne poravnam jaz po tleh s tem-le prstom, ki na zvončke pri orgijah pritiska, pa naj ostanem cele kvatre d M j v vicah. Zdaj mi pa pomagaj rajši korenje meti, kakor da bi se premetaval. Če bova pridna, bom pa potlej jedno zagodel.u „Kaj bo pa Lenčika rekla, če bas muziko delal?" „E, kaj poreče! Nič. Kaj ne, Lenčika, da bomo malo zagodli?« „Toda le malo, Miha," pravi ona. „Ne spodobi se, da bi se veselili, ko imamo žalost v hiši." „Žalost ni nikoli dobra," modruje Miha. „Ce je je prej konec, bolje je. Zato jaz muziko toliko cenim: ž njo se prežene žalost kakor molji s trepetinovim oljem." Miha se iztegne po harmoniko, ki j e bila spravljena na polici, in jo začne navijati. Z glavo kima na obe strani in pogleda zdaj Lenčiko, ki se drži pol na smeh pol na jok, zdaj Štefana, ki pritr-kuje z nogo. A kmalu jim mati ustavi vesolje in pograja Miho, da se preglasno raduje. „Veš kaj, Miha?" pravi Štefan in položi roko na harmoiniko. „Jaz bi tudi rad znal tako-le gosti." „Ha, verjamem, da," pravi Miha. „1 kje si se ti tako naučil?" „Kje? Sam. Kje se pa nauči kos, da poje in oponaša druge ptiče? Tu poberem jedno pesen, tam jedno, poskusim jo, pa gre." „Kako bi se le jaz malo naučil ?" „Kako? Harmoniko si kupi na semanji dan! Kakor imaš harmoniko, pa si že pol godca. Vso drugo potem jo igrača in kar samo pride." „Kako se prijemlje, to mi boš pa ti pokazal. Kaj ne ?" „I kaj pa! Ce me ne boš pretepaval, kakor se groziš." „Ti se kar norca delaš!8 „Jaz norca? To se vidi, da me ti ne poznaš. Ako bi se jaz hotel norca delati, prijel bi te za lase, pa stresel za ušesa. Toda jaz nočem. Kaj bi se iz ljudij norca delal, če treba ni. Zdaj-le, Štefan, te pa spremim domov, če te je volja. Bodeva pa zunaj zagodla, ker se tukaj ne spodobi. Pri vas doma bodo mislili, da peljem ženina." Pol s silo in pol s prigovarjanjem spravil je Miha Štefana domov; kajti on je gledal na to, da se ni nikoli predolgo mudil. Ko je pa oni odšel, zaprla je Lenčika hišna vrata, duri stranske izbice pa so se odprle in prilezel je ven Jurij, bled in slab, in se usedel k- peči. Miha pa mu je porinil vrnivši se klöpico pod noge, sedel k njemu in zabaval njega in mater in Lenčiko. Hudo je bila poškodovala Jurija nesrečna kroglja, toda krepko in zdravo telo, zraven pa skrbna in ljubezniva postrežba, kakor bi boljše v očetovi hiši ne bil dobil, ohranila mu je življenje. Prvi čas je bil Miha njegova pestema: prekladal ga je, hodil k Ožbctu, ki sam ni mogel vselej priti, po zdravila in po dobre svete, zraven pa je vestno opravljal svojo službo. Kako nedeljo je obiskal očeta, da mu pove, kako se bolniku godi; in ko je bil Jurij že prebil največjo nevarnost, hotel je iti povedat tudi roditeljem njegovim, a oča mu je prepovedal. „Bog ne zadeni!" dejal je. „Potem bodo vsi gori tiščali in stari lisjak, tisti Rožanec, bo takoj zvedel in komedije so zopet tu. Nič praviti! Naj le jokajo, da se ljudem utrdi misel, da je Jurij na oiiem svetu. Stara moli zanj in Primož daje vbogaime, to mu ne more škodovati.u " Tako ni po Dolini nikdo nič slutil o tej rešitvi. Teže pa je bilo Jurija Simonovim, zlasti Štefanu skrivati. Gledati je bilo treba, da ga kdo nenadoma ne zasači, in če Štefan le predolgo ni mogel ločiti se od Lenčike, pomagal mu je Miha, ki je bil posebno spreten za to reč in ki je že vlačil ljudi iz hiše. ki so se trje držali. Dasi-ravno pa je bil Jurij rešen, misel na prihodnost je vender manjšala veselje. Kaj bo in kako bo, premišljevala je Lenčika in premišljeval je Jurij. Ce ostane na gori, zopet pride v nevarnost; kako težka pa bi bila ločitev ! Miha. ki je kmalu spoznal razmerje med Jurijem in Lenčiko, odganjal je prijatelju otožne misli, kolikor je mogel. „Če te hoče dekle imeti,Ä dejal je, „naj proda domačijo, pa naj v drugih krajih kaj kupi, kjer te ne bodo poznali." Ako mu pa to ni dopadlo, da bi zaradi njega kdo moral zapustiti rojstni kraj, svetoval mu je drugače. „Kar tukaj ostani dejal mu je. „Noben človek te ne bo več iskal, in če te kdo vidi, še verjel ne bo, da si ti. Samo deklino pusti, pa fantuj! Kaj se pa jaz menim! Ali se mi slabo godi? Kupi si kake citre, in kadar ti bo dolg čas, pobrenkaj, pa boš zopet dobre volje!" In Jurij bi bil tudi voljen to storiti in šo daljo služiti pri Pečarje vih, a če mu je prišlo časi na misel, da bo Lončiko kdo drugi dobil, pobegnil bi bil daleč proč v tuje kraje. Tudi Ožbe si je ubijal svojo staro glavo, kako bi se to naredilo, a nobena umna misel mu ni razsvetila možjanov. Lenčiki pa je mati zelo zelo prigovarjala, naj vzame Štefana, kažoč jej, kako brezumno je misliti na Jurija. Deklica pa je prosila, naj je nikar ne sili k možitvi, ker je tako zadovoljna s svojim stanom. Štefanovo snubljenje se je bilo tudi nekoliko ohladilo. Kar prej ni hotel verjeti, to je zdaj spoznal, da ima Lenčika Jurija rada. in to se mu je menda za malo zdelo; potem se ga je pa tudi polotil, ko je bil tekmeca rešen, čut varnosti in mislil si je pač, jedenkrat bode dekle tako njegovo, kaj bi se še posebno trudil! In v tem, ko drugi niso bili nič prave volje, predstavljal je on z Miho veselo stran strmo-peškega življenja. In če so drugi dejali, da je Miha pust in oduren, kakor hrastova skorja, zagovarjal ga je Štefan, da je dosti bolj zabaven in zgovoren kakor ranjki Jurij, in da zna gosti, kakor kdor si bodi. Štefanovo mehko srce, ki ne more živeti brez zaslombe, navezalo seje popolnoma na Miho, tako da je ta Lenčiki časi rekel: „Ti si neumna, ker ne vzameš Štefana; ž njim lehko storiš, kar hočeš.tf A dekle ni hotelo nič slišati o tem in na cvetno nedeljo je bilo, ko se je bila zopet jedenkrat sprla s Štefanom. V Dolini je bil pri maši ž njo in z materjo, nazaj ji pa ni hotel spremiti, ampak pit je šel k fantinom. A tudi tukaj se je kmalu spri. Od vina razgret začel jim je zabavljati in jih klicati na korajžo toliko časa, da so ga potisnili pod klop. A ker se jim je otročje zdelo tepsti se ž njim, posade ga zopet za mizo. „Ti moraš biti naš fant, Štefan," potrka mu jeden na ramo. „Ti imaš srce, da si hud, pa roko, da udariš. Fantje, vzemimo ga med-se!" „Toda krstiti ga moramo, predno mu damo pravico hoditi okrog naših deklet," meni drugi. „Hc, Štefan, čez naša dekleta jih ni. Saj jih vidiš v cerkvi. Rudeča pa bela so, očij pa črnih kakor muren." „Zala dekleta, Bog jih živi!" pravi Štefan in pije pogumno. „Pa vas tudi, fantje, če me vzamete za svojega!" „Halo!" vpijejo fantini in ga objemajo. „Zdaj pa pet bokalov vina na mizo!" ukazuje poglavar. „Na sredo jednega in na vsak ogel jednega. Danes plačuje Štefan." „Ha, ha, Miha!" vpil je kakor čednik in jezik se m« je opletal. „Ali te. ali te sunem? K,aj pa se bojim! ha, ha, jaz hud, ha, kakor zlodej, kakor, ha, kakor dva, ha, zlodja!a „Oh, Štefan, križ božji! Kakšen si pa!" vzkliknila je sestra, ko sta ga oča in Miha privedla domov. „Ha, ha, Anica!* jeclja on. „Kakšen? ha! Kakšna si pa ti, ha!" V posteljo so ga položili in kakor so ga položili, tako je obležal in zaspal. In spal je dolgo, skoro do poludne druzega dne. Ko pa se je vzbudil, vse ga je bolelo in ni mogel vstati. Glava je bila neznano težka in občutna, hudo je kašljal in kadar je zasopel, čutil jo bolečine v prsih. Jako se je bil prehladi] prejšnji dan, ko je spal na tleh pod milim nebom. „Jutri bom pa zdrav," tolažil se je. „V nedeljo gremo pa zopet v Dolino. Toda nič bati se, oča! Ne bom ostal tako dolgo doli. Prvič sem moral malo bolj postaviti se, ker so me fantje krstili in za svojega vzeli. To seveda ni zastonj, ampak zdaj grem lehko v njih druščino, kadar hočem. Pošteni fantje so in denarja imajo kakor slame." Drugo jutro pa Štefan še ni mogel vstati in tretje še tudi ne. Miha ga je hodil gledat in mu vzbudil tako željo po harmoniki, da je po vsej sili hotel, naj gre kdo nalašč jo kupit. „Tak lep čas imam, v postelji," dajal je, „koliko bi se naučil! Kaj, Miha? Saj si rekel, da je lehko!" „Kakor pero," pravi Miha. „Kupiti je najteže, naučil se boš pa prec." „Oh, oča, od sv. Andreja gre večkrat kdo v Ljubljano; naročite vender komu!" „Ce bi je ne potrl," meni Miha, „posodil bi ti jaz svojo; pa se bojim." „Oh, kar prinesi mi jo! Nič jej ne bom storil." Miha mu ustreže; a ni mu hotela tako piskati kakor Mihi in to mu ni bilo prav. „A, če bom vedno v postelji, zbolim še za res," dejal je četrti dan in zapustil izbo, dasiravno je bil sila slab. Neprijeten daiir je bil in mrzel veter je vlekel, a vkljub vsemu odsvetavanju koračil je Štefan in opotekal se proti Pečarjevi hiši. Leža sama na sebi gaje bila oslabila in plučna bolezen se je bila shujšala. Ves onemogel je prilezel na Strmo peč, kjer so se ga kar ustrašili. Ko pa je nekoliko počil, poslovil se je zopet z otožnim smehom in odšel, opiraje se na Miho, in domov prišedši ulegel se je zopet. Po Ožbeta so poslali in on mu je dajal zdravil in mazil, „le za tolažbo, pomagalo ne bode," pravil je drugim. Skrbno mu je stregla sestra; Lenčika pa je prišla večkrat vprašat, kako mu je, in kadar nje ni bilo, prišel je zvečer Miha iti mu malo zagodel, kajti sam je bil tako ob moč, da je komaj držal harmoniko. „Lenčika!" dejal je časi, kadar ga je obiskala, „saj meni ni tako hudo. Nič me ne boli nikjer; samo slab sem, ker vedno doma tičim v postelji. Pa dokler so večeri še hladni, naj bo le še tako; kadar bo pa gorkejši veter potegnil, pridem pa v vas. Le verjemi mi: najhujše bolečine trpim zato, ker mi ne privoščijo tobaka." „Le vzdrži se ga Štefan," dejala je Leričika, „potlej ga boš pa toliko več." „Vsak dan po dve pipici bi mi nič ne škodili. Toda če nočejo dati, naj ga pa imajo. Saj jim bom kmalu ušel. Skoda je, da ne morem v Dolino iti. Ali veš, Lenčika, da me fantini doli pričakujejo? Pobratil sem se bil z njimi, pa krstili so me. Krepki fantje pa so, to se mora reči, in veseli v druščini. Pogovorili smo se bili, da gremo vsi vkup v drugo vas, da se malo polasamo. Pa zdaj že ni nič." „Oh, Štefan, ali ti tako dopade rovanje ?" „Ti tega ne razumeš, Lenčika; toda fant mora imeti srce, če hoče biti kaj prida. Jaz moram pa porabiti svoj čas. Bog vč, kako kmalu bo fantovanja konec! Kaj, Lenčika ? Kadar bo žito spravljeno, pa pojdeva k fajmoštru, jeli?" „Oh, le glej, da se ozdraviš!" dejala je Lenčika. Štefanu pa je prihajalo vedno huje in huje. „Zdaj sem pa že čisto zdrav in dober," dejal je necega dne Ožbetu, ki je prišel k njemu. „Tako lehko mi je v prsih, kakor že zdavna ne." V postelji se je vzklonil in padel zopet nazaj. Ko pa je Ožbe v veži mater srečal, rekel je: „Ti, mati, pošlji po gospoda, pošlji!" „Kaj, tako hudo je že?" začudila se je ona. „Varna pot je zmerom boljša." „Ce se le ne bo preveč prestrašil!" „Kaj se hoče? Jaz ne dam za njegovo življenje ne piškavega oreha." Mater pa so oblile solze in s predpasnikom si je zakrila obraz. „Zgodi se lehko," pravi Ožbe, „da se na bolje obrne, toda jaz svetujem, kakor vem in znam." „Počakajmo še jedno noč. Da bi vender Bog dal, da bi prebolel/ „Da bi Bog dal! Jutri pridem za rana pogledat." Druzega dne na vse zgodaj korakal je zopet Ožbe še vedno v kožuhu proti Šimonovini. Onstran Strme peči sreča starega Simona, ki gre ves zamišljen svoj pot. „Simon, kam pa tako zgodaj?" nagovori ga. „Ah, Ožbe, ali si ti?" odgovori oni. „Veš kaj, Ožbe? Ni te treba več pri našem Štefanu. Bog mu bodi milostiv!" vzdihne mož in si obriše z dlanjo oči. „Včeraj ti nismo verjeli, da je taka sila, včeraj. Božja volja je tako. Štefana pa ne bo več nazaj." „Torej je res umrl?" „Ravno pred jedno uro. Zdaj grem pa gori Pečarki povedat in morebiti dobim Miho, da pojde mesto mene naznanit k sv. Andreju." „Počakaj, ti Šimon! Pojva še nazaj, da ga ogledava, Štefana. Morebiti pa še ni popolnoma mrtev." „O mrtev, mrtev!" tarna mož in Ožbe ga pelje nazaj proti liiši, iz katere se je slišal glasen jok. „Oh, Ožbe, Ožbe," prijoka mati, ko vstopita. „Zakaj te nisem ubogala! Revež bi bil vsaj previden umrl!". „Le potolaži se!" dejal je Ožbe in ogledoval mrliča. „Štefan ni bil hudoben človek; grešniki smo pa vsi, in če se nas Bog ne usmili, reveži smo na tem in na onem svetu." „Oh, ubožec," vzdihuje mati, „kako na jedenkrat gaje vzelo!" „Mati," rekel je še danes zjutraj, „zdaj-le se pa napravim, da grem k Lenčiki. Harmoniko mi dajte sem! Kako se bo zavzela, kadar pri-godem gori!" Jaz grem po orgije, ta čas je pa umrl, oh, oh!" „Tako je, tako, Šimon," pravi Ožbe in sede k njemu. „Smrt letos ne kosi otave, le mlado seno. Ti pa tako misli, mati, da je božja volja zmerom dobrotna. Bog nam časi doma kolo stare, da se med potom ne prebrnemo. Mi smo pa hudi, ker nič ne vemo. — Koliko je tega, Šimon, ko smo Matijo pokopali? Potlej je pa prišla vrstil na Jurija in zdaj na Štefana, in kmalu pojdemo vsi, drug za drugim. Ali se spominaš Jurija? Kakšen je bil! L?,p, velik, močan in kako moder! Milo se mi stori, kadar nanj mislim. Ali ga nismo vsi radi imeli kakor Štefana tukaj? Ali ni bil vsakemu všeč, Šimon?" „O dober fant je bil, dober, in toča je letos pri nas vzpom-ladi bila.u „Ali bi ne bila mogla oba živeti tukaj gori? Lepo in pošteno živeti kot fanta ali pa tudi kot moža. nam vsem v veselje in podporo?" „Ožbe, ti misliš kakor jaz. Tako sem tudi jaz dejal. Mi se staramo, rekel sem, in ne bomo več dolgo živeli, naj mladina stopi na naše mesto. Pa sem mislil, da bo on lepo gospodaril gori in nam starim stregel. Saj veš, Ožbč, kako dober fant je bil!" „Ob, dober in mehkega srca," pravi Ožbe. „Mehkega srca je bil pa starše je rad ubogal, in ni se ulačil okrog kakor nekateri in rad je delal. Če je katerikrat kaj pil, Rog ve, da ni bilo greha zraven in da nam ni nič zapravil. Pa reci, če ne bi bil mogel gori gospodariti, kakor kdor si bodi!" „Nič slabše ne kakor ranjki Matija, Bog mu daj dobro." „Tako je, Ožbe. Matija je bil pač dober gospodar in Štefan bi bil tudi. Zdaj nam ga je pa Bog vzel." „Kakor Jurija," pravi Ožbe. „Kakor Jurija, ki je bil pošten in moder fant. Štefan pojde gori k Pečarju, dejal sem; na to-le kmetijo, ki ne bom rekel, da je kaj posebnega, ampak delavno družino lehko prcredi, na to naj se pa dekle omoži. Pa naj vzame pridnega moža, ki ni razvajen, če prav ne prinese veliko k hiši. In, glej, Jurija sva imela v mislih z ženo in dekletu bi bil tudi všeč. Pa ga nam je Bog vzel. nam starim ljudem, da smo kar sami ostali. Naj bode, kakor je božja volja! Dolg čas mi pa bo, ko ne bom več videl svojega fanta. Naj bi bil vsaj jeden ostal!" „Kako bi vsi radi imeli Jurija," pravi Ožbe, „če bi živel! Ali ni tako, Šimon?" „Res bi ga imeli." „Ali bi se bil ti branil vzeti Jurija pod svojo streho za svojega?" „Naj bi bil le besedo rekel, nič bi ne bil premišljal." „Ali si pa zdaj izpremenil svoje misli; zdaj, ko so ga ustrelili kakor hudodelca?" „V mojih očeh ni zavoljo tega nič slabši." „To je moška beseda, Šimon. Bog mi greh odpusti, če to morebiti ni prav, ali jaz sem ga po tisti nesreči še rajši imel. In kaj bi ti rekel, če bi ti jaz dejal, da Jurij še živi?" Šimon je debelo gledal Ožbeta in ozrl se potem na ženo, in pomenljivo sta se spogledala. Ožbe pa je zapazil te poglede. „Misliš, (la se mi meša? Stara je Ožbetova glava, a zmešana ni." Pove jima, kaj se je.zgodilo z Jurijem in zavzela sta se in čudila. „Kaj praviš ti, Šimon, ki si pameten mož, k temu?" „Bog bodi zahvaljen, da se je tako srečno izšlo. Kaj bi mogel druzega reči!" „Ti privoščiš Juriju srečo? Kaj?" „Iz vsega srca." „Glej, Simon, Jurij je pa pri vsem tem še vedno siromak. Če se le pokaže kam, dobe ga v pest in drugič se mu ne bo tako dobro godilo. V tuje kraje mora bežati in še tam ne bo varen." „Hudo je, hudo. Vsak človek ima svoj križ, jeden večji, drugi manjši." „In ti ne bi hotel Juriju pomoči? Tudi ne, če bi ti bilo lehko?" „Jaz? Ce morem jaz kaj storiti zanj, rad storim. Toda kako bi mogel, pa ne vem." „Poglej, Šimon, Štefan ti je umrl. Škoda zanj! Ali že kdo ve, da je umrl ?" „Ti veš, Ožbe, drugi pa nobeden." „Kaj, ko bi ti vzel mesto njega Jurija v hišo kot svojega otroka ?" „Kaj ti pride vender na misel!" „To ni nič tacega! Tako pomoreš Juriju in on ti bode hvaležen. In kacega delavca doboš!" „A kaj bodo rekli ljudje, ki so poznali Štefana?" „Ej, tako hudo tudi ni bil znan! In če ga delj časa ne bo med ljudi, zgrešili ga bodo in kmalu se bodo navadili Jurija. Boš videl." „Kaj pa praviš t.i?" obrne se Šimon na svojo ženo. „Ne vem, kaj bi dejala. TCajša bi imela Jurija za zeta ko za sina." „To pa ne gre tako, mati," pravi Ožbe. „Pod svojim imenom se Jurij še pokazati nikamor ne sme, nikar pa da bi se ženil. Šimon mu pa lehko da drugo ime, brez svoje izgube." „Ali kaj!" premišljuje Šimon. „Ce ga res vzamem, moram mu potem doto šteti, doto; Anica je pa zdaj moje jedino dete." „Misliš, Šimon, da bi Jurij tebe za kaj terjal in od tebe kaj vzel ? Ne koščeka kruha, če si ga ne bo prislužil. Ubogaj me, dobro bode in spočil se boš na stare dni." „Ha, če bi človek vedel, kaj bi bilo prav, Ožbe! Ce bi vedel vse naprej! Veš kaj ? Počakajmo še malo, da premislim vso reč in preudarim." „Potlej bo prepozno. Kakor hitro kdo zve, da je Štefan umrl, vse je zastonj. Ti boš brez sina in Jurija boš pognal po svetu." Toda Simon se ni mogel tako hitro sprijazniti z Ožbetovo mislijo. „Kaj meniš ti?tf vprašal je zopet ženo. „Stori, kakor se tebi prav zdi,* tarnala je ona, in zopet je poskusil Ožbe vso svojo zgovornost, da bi ja pregovoril. A ni se dalo in ni se dalo, in že se je hotel ločiti, kar stopi Anica, ki je ves čas pri bratovi postelji slonela, pred svojega očeta: oklene se ga in prosi jokajo, naj vzame Jurija za njenega brata. „Naj pa bo v božjem imenu!" reče Simon. „Na tvojo besedo, Anica, naj pride Jurij !" „Bog vam povrni stotemo!" pravi Ožbe in hiti z lehkim srcem proti Strmi peči povedat to novico. Anica pa se je zaprla v svojo izbico in pokleknila pred podobo križanega Odrešenika in jokala in molila dolgo dolgo časa, da jo je spanec premagal, kajti prebudela je vso noč pri bolnem bratu in natora je terjala svoj davek. Spanje pa je vlilo mir v njeno ubogo srce. Kdor bi bil pa po noči tistega dne hodil po gori sv. Florijana, srečal bi bil sprevod, katerega bi se bil prestrašil. Rakev so nesli trije možje proti cerkvi, jeden spredaj in dva zadaj, za njimi pa sta šli dve ženski. Tiho je šel sprevod skoz temno noč. Ko so pa prišli po dolgi, počasni hoji do cerkve sv. Florijana, nesli so rakev v ograjeni prostor, ki obdaje cerkev in je nemara katerikrat služil za pokopališče. Tam jih je čakal Ožbe in na njegovo povelje so postavili rakev na tla. Grob je bil izkopan in vanj so spustili telo umršega Štefana in jamo zopet zagrebli in zasuli. Gomile pa niso vzdignili, da ne bi se kraj ločil od druge zemlje. Potem so molili nad grobom za dušo ranjcega in vrnili se zopet, od koder so prišli. Tako je bil pokopan Štefan na gori sv. Florijana. Ko so pa prišli do Strme peči, poslovil se je Jurij od Lenčike in njene matere, od Mihe in tudi od Sultana ter šel z novimi roditelji na novi dom. Vso pot ni nihče izpregovoril besede. Ko so pa prišli domov in naredili luč in se pogledali, vsem se je storilo inako. Mati in Anica sta jokali na glas, Simon pa je podal Juriju roko. „Bog daj srečo!" dejal je, več pa tudi ni mogel govoriti. Spravili so se spat. V izbi je ležal Jurij, a spati ni mogel in slišal je vzdihovanje starega Simona, ki se je obračal na svoji postelji in spominal se svojega Štefana. (Konec prihodnjič.)» Slovenci za Karola Velikega. »Spisal d r. F r. Ko s. 5. Cerkvene razmere slovenske. (Koncc.) zpregovoriti nam je še nekoliko o cerkvenih razmerah za neposrednega vladanja Karola Velikega na slovenski zemlji. 1 Kakor smo že jedenkrat omenili, pastiroval je solnograski škof Virgilij do svoje smrti 1. 784. in njemu je sledil na škofovskem sedeži Arno. Tudi ta je pošiljal duhovne na Slovensko, ki so s pomočjo domačih knezov delali v dušni prid slovenskega naroda. Ko so bili 1. 79G. Obri potolčeni, izročena je bila Arnu skrb za izpreobr-nitev panonskih Slovencev in Obrov med Rabo in Dravo (Conv. Bag. et Garant., M. G. S. XI, p. 9.). Ko so prišli Koroški in panonski Slovenci pod solnograško škofijo, pridobila si je ta toliko novih pokrajin in tako množico novih duš, da se je sklenilo povzdigniti jo v nadškofijo, kar se je tudi 1. 798. zgodilo. Arno sam se je napotil v Rim, kjer ga je vzprejel rimski papež Leon III. in ga posvetil v nadškofa. Ko se je vračal v začetku 1. 798., prišel mu je naproti onstran reke Pada poslanec in mu naznanil željo kraljevo, da bi šel kar naravnost oznanovat Slovencem sveto vero. Pa Arno hotel je še prej govoriti s kraljem in izpolniti ukaze papeževe, kar je tudi hitro storil. Nato mu je naročil kralj sam, naj gre k Slovencem in jih poučuje v krščanskih resnicah (Conv. Rag. et Garant., M. G. S. XI, p. 9.). Tudi mu je podelil za plačilo njegovega truda tretji del vseh dohodkov v tistih krajih, katere bo pridobil s svojim ukom katoliški cerkvi. Arno je tedaj prišel na slovensko zemljo, tam poučeval ljudstvo, postavljal cerkve in razpošiljal mašnike. Vender se ni dolgo mudil med Slovenci, nekoliko zaradi bolehnosti, nekoliko pa tudi zavolj družili opravil, katera so ga čakala na Bavarskem; vrnil se je tisto leto (798) zopet nazaj (Dilmmler, Siidöstl. Marken 1. c. p. 21.). Ko je Arno prišel pred kralja, omenil mu je, kako bi bilo potrebno, če bi kdo namesto njega nadaljeval apostolsko delo po SIo- venskem. Na vprašanje Karolovo, če li pozna kacega moža, ki bi mogel z vspehom tam oznanovati sveto vero, odgovoril mu je, da ve za tacega človeka, ki bi bil sposoben pastirovati Slovencem. Nato je posvetil po povelji frankovskega kralja solnograški nadškof Teodori k a za podškofa, izročil mu Koroško in Panonijo do Drave in dal pravico voditi v teh krajih cerkvena opravila, vender ne popolnoma samostojno, kajti odvisen je bil od solnograškega nadškofa. Arno sam je peljal, spremljan od bavarskega predsednika in kraljevega namestnika v Avariji in Panoniji, grofa Gerolda, novoposveče-nega podškofa na Slovensko in ga tam priporočil domačim knezom. To seje zgodilo najbrž v začetku leta 799. Znano je namreč, da je Arno 1. 798. prišel iz Rima, potem se podal h kralju, nato šel Slovencem oznanovat sveto vero in na zadnje zopet prišel h kralju. Lahko se misli, da sc je 1. 798. moralo bližati že koncu, predno je Arno prehodil vsa ta pota. L. 799. pa je bil umorjen grof Gerold, ki je z Arnom vred bil pripeljal Teodorika na Slovensko. Iz tega sledi, da je moral Teodorik priti v začetku 1. 799. k Slovencem. Teodorik se je trudil, da bi Slovenec dobro poučil v krščanskih resnicah, pre-skrbel jim vnetih duhovnov iu posvetil mnogo cerkva (Conv. Bag. et Carant., M. G. S. XI, p. 10.). Mogoče je, da jc Teodorik postavil tudi cerkev sv. Štefana v Ziljski dolini (Mon. Germ. Script. XI, p. 10. not. n. 40.). Leta 803., šel je Karol Veliki v Regensburg na Bavarsko, kamor so prišli tudi poslanci obrski, in je tam uredil zamotane razmere panonske (Ann. Einh. a. 803, M. G. S. I.). Potem se je napotil meseca oktobra istega leta v Solnograd, kar ni bilo brez pomena za slovenske dežele v cerkvenem oziru. Kakor znano, izročil je že 79G. Karolov sin Pipin solnograškemu škofu Arnu deželo med Dravo in Rabo, da bi ta pastiroval tam stanujoči m Slovencem in Obrom. Karol je za svoje navzočnosti v Solnogradu potrdil to naredbo svojega sina in določil, da mora spadati Koroško in Panonija pod solnograško nadškofijo (Conv. Bag. et Garant., M. G. S, XI, p. 9.). Nič gotovega ne moremo reči, s kakim vspehom so oglejski pa-trijarhi, imajoči pod svojo oblastjo tudi škofije v Istri, med južnimi Slovenci oznanovah sveto vero; to pa vemo, da je oglejskega pa-trijarha Pavlina, ki je živel v dneh Karola Velikega in umrl leta 802. vzpodbujal njegov prijatelj Alkuin k apbstolskemu delu med bližnjimi Slovenci (Diimmler, Südost!. Mark. 1. c. p. 22.). Lahko se trdi, da je bil trud solnograških škofov in duhovnov med slovenskim narodom izdatnejši, kakor delovanje oglejskih patrijarhov. V prejšnjih časih oglejski patrijarhi niso imeli samo na južni, temveč tudi na severni strani reke Drave višjo cerkveno oblast. Ko pa jo dobil podškof Teodorik od svojega nadškofa vso slovensko zemljo na severni podravski strani, nastal je med oglejskim patrijarhom Ursom in solnograškim nadškofom Arnom zarad moj prepir, ki jo trajal do 1. 811. Oglejski patrijarh pritožil seje pri cesarji in ta je določil 14. junija navedenega leta, da naj meji med oglejsko in solno-graško cerkvijo reka Drava. Solnograški nadškofje trudili so se v vseh onih slovenskih krajih, katere so njih duhovni pridobili krščanstvu uvesti desetino in so jo prej ali pozneje tudi res uveli. Alkuin jo sicer svojega prijatelja Arna, idočega 1. 798. prvikrat v Panonijo, opominal in mu rekel, da naj skrbi bolj za dušno blagost. Slovencev, kot pa za svoj dobiček (Esto praedicator pietatis, non decimarum exactor.). Zaradi prestrogega izterjevanja desetin izgublja ljudstvo nagnenje do sveto vero. „Se mi," pisal je Alkuin cesarju samemu, „ki smo rojeni in vzrojeni v katolški veri, dajemo le neradi od svojega imetja desotino, jo Ii tedaj pametno, pobirati jo po hišah od ljudstva, ki je komaj pristopilo h kerščanstvu? Zahtevali so li desetino apostoli, ko so različnim narodom oznanovali sveto vero, ali pa komu drugemu velevali, naj jo pobira (Diimmler, Südost!. Mark. 1. c. p. 2,'J.) Kaže se, da se solnograški škofje in duhovni niso ravnali po nasvetu Al-kuinovom; zato jih pa tudi ljudstvo ni ljubilo, pozdravilo pa s toliko večjim vesoljem pol stoletja pozneje dva druga moža, sv. Cirila in Metoda, ki k Slovanom nista prišla pobirat desetine, temveč učit sveto vero. Desetine so moralo biti Slovencem izprva jako zopeme, kar nam posebno to kaže, da so se morali solnograški višji pastirji truditi nad dvesto let, predno so navadili slovenske podložnike, da so jo plačevali. Leta 1000. jo je nadškof Gebehard prvikrat dobil od vseh v njegovi škofiji bivajočih Slovencev (Vita Gobehardi, M. G. S. XI, p. 25.). A ne samo desetine bogatile so solnograško in druge cerkve, temveč dobivale so škofije in opatije po radodarnosti Karola Velikega in njegovih naslednikov v last mnogo slovenskih zemljišč, katera so morali obdelovati nesvobodni podložniki, ali pa na takih posestvih že od nekdaj stanujoči in tedaj prvotni prebivalci, ki so postali s časom nesvobodni, kajti zamenjali so dostikrat prostovoljno svojo svobodo s sužnostjo in darovali cerkvenim zavodom svoja zemljišča, katera so pa za letni davek dobili navadno do smrti zopet nazaj, videč, da je bolje biti podložnemu škofu, ali opatu, kakor pa svobodnemu imeti toliko neprijetnih dolžnostij in zraven pa biti še v strahu pred svetnimi vel i kaši. Desetina in naseljevanje tujcev v deželi budilo je nevoljo med ljudstvom. Bilo je pa tudi .še mnogo skrivnih poganov, ki so postali le na videz kristijani, v srci pa so molili svoje stare bogove. Ti so bili pripravljeni ob prvi priložnosti našuntati ljudstvo in je pregovoriti k upom. Vender za vladanja Karolovega bil je mir, ker pod njim bi bila vsaka vstaja brez vspeha; ko pa je on zatisnil očr in na njegovo mesto prišel njegov sin Ljudovik, poskusili so jugovzhodni Slovenci svojo srečo in vzdignili se na strani posavskega Ljudevita. m Po krivici. ^om lepa, sem mlada, sem brhko dekle, ^*To pravijo mladi in stari; Pa vender pa vender mi srčcce mre In joče v obupni prevari. Oh! žalna usoda, usoda strašna, Ponižno se tčbi uklanjam! Saj uničena radost in žalost plašna Zapisali konec sta sanjam! Nevesta stopila bom jaz pred oltiir — Naj žrtvenik bil bi v resnici! In njemu bom dala življenje to v dar, Ki bo mi soprog po krivici! Pač večno udanost prisegla mu bom — Odpusti, nebö mi dobrotno, O celem stvarjenji so vzbuja mi dvom, Co tudi prisegla mu bodem glasno — Vezilla nc bo mc prisega; In njemu ostala bom zvesta samo, Ki ljubi to borno srce ga. Priprostih roditeljev blagi je sin, Toda ker ubog 011 zelö je, Zato pa naj zbrišem iz srčnih .globin Jaz njega, ki drag mi tako je! Oj. oča in mati, kaj hčerka vam dom: Pogube ne bom vas tožila, In tudi plakati tem kalnim očem Nikoli ne bodem pustila! Nad nami razpenja so večno nebö, In to naj vas milostno sodi, Če vi ne, naj ono mi bode milö, In zvesto naj pota mi vodi! In joče srce mi sirotno! Nevesta stopila bom zdaj pred oltar — Naj žrtvenik bil bi v resnici! In njemu bom dala življenje» to v dar, Ki bo mi soprog po krivici! •siv* —b— 42 Izza mladih let. Spisal dr. II. Dolenec. VI. o sem v šolo hodil in prišel tudi na Štajersko, čudil sem se množini divjačine, ki se ondu nahaja; a ko sem našel priliko loviti, posebno zajce po polji, prepričal sem se dejansko o tem, kar se mi je vedno že dozdevalo, da lov ne zanimlje samo s tem, da se žival pobija, ampak lovec mora imeti zasluge tudi v tem, da si ve in zna divjačine tudi tam prisvojiti, kjer je je le toliko, kolikor je ostaje brez posebnega varstva in posebne gojitve. Po prijatelji sem se seznanil v Gradci s cesarskim nadlogarjem, bivajočim v Lankovici, in udeležil se tam zimskih lovov po gorah med dolenjo in gorenjo Štajersko posebno zato, da bi streljal na žival, katera se je na Kranjskem, žal, zatrla, to je na jelena. Dasiravno sem se dosti trudil in ostal čelih 8 dnij v Zali. vasjo sredi hribov in gozdov in na cesti, ki vodi iz Koflacha v Ljubno,, vender se mi ta želja ni izpolnila; postala sva pa dobra prijatelja z Veitom, tamošnjim logarjem, kateremu sem za trdno obljubil, da vzpomladi se vrnem, kadar bode čas za petelina. • Veit je bil rojenja Slovenec, toda še mlad prišel je med Nemce; slovensko je torej samo še umel, govoril pa le teŠko. Bil je pa lovec, kakor sem jih malo spoznal. Ne samo, da je bil vztrajen in da je dobro streljal, spoznal se je tudi na sled in vsako navado živalij kakor malokdo. Oponašati in vabiti žival je znal pa tako, kakor nisem za njim nobenega lovca našel. Poseben je bil Veit tudi zato, ker je malo govoril, bil največ zamišljen, in čemur sem se posebno čudil, bilo je to, da seje pijače ogibal. Vas Zala štela je takrat G4 hiš, ali bile so raztresene po hribih, pri cerkvi jih je bilo le 7 ali 8, med temi precej dobra gostilna ravno nasproti cerkve, za gostilno pa malin. Gostilničar je bil mlad in v tem kraji jedini, nekoliko izobraženi človek, vdovec. Za pomoč je imel pri sebi sestro, dvajsetletno, prav nežno deklico, ki je v Gradci v šolo hodila. Natančneje moram opisati mlinarja. Mož je imel okolo šestdeset let, bil je velik in debel, zalitega obraza in kratkega vratu, zmerom v jedni in tisti obleki, popolnoma z moko oprašeni. Na glavi je nosil kapico s čopkom, in ko bi ga bil na zid naslonil in ti ga od daleč pokazal,, rekel bi bil, da tam velikanska vreča sloni. Obleka in kapica mlinarjeva sta morali biti silno stari, kajti tisti čas, ko sem jaz v te kraje zahajal, mlinar je samo še spal v malinu, od zjutraj do večera pa v gostilni sedel in pil, dopoludne žganega, popoludne in v noč pa surovega; v tem času torej obleke ni oprašil. V mladih letih bil je vojak in pri žrebcih v Pibru; vdova starejša od njega zaljubila se je vanj in napravila ga za samostalnega mlinarja. Ne vem, je li hodil mož tudi po Češkem ali odkod so mu ostale besede, katere je vselej rabil, kadar je ob mizo udaril, kar se je prav dostikrat zgodilo, namreč besede: »Du verfluchte Pardubicpruken!" Dva lovca hodila sta z mano in s Veitom, krojač Miksner, suhljat človek, drobnega, šilastega nosa, katerega je vedno s tobakom pital in z modrim robcem brisal, in posestnik in Žagar Fuxpihl, mož majhne postave, srednjih lit in vedno dobre volje. Bila sta oba strastna lovca, posebno krojač. Ko pride vzpomlad in čas, da se petelin jame glasiti, pisal mi je nadlogar iz Lankovica, da naj pridem na lov ter s seboj pripeljem še kakega prijatelja. Vzel sem s seboj doktoranda Octtla, rojenja Tirolca, mirnega in ljubeznivega mladeniča, ki je moral biti vsakemu všeč. Stanovala sva v jedni hiši in prava prijatelja sva si bila. Nisva šla naravnost v Zalo, ampak pristavila se v Lankovici, in od tam šla za prvi večer v hribe nad tem krajem in v vrh Lau-danbaumkogel. Spremljal naju je logar Leitner, človek, ki bi bil morebiti dober cerkovnik, ali bodisi birič, ali kaj jednacega bolj ofici-jalnega, samo lovec ne; kajti, (lasi že v dobrih letih, nikakor se možu puška ni podala in ko bi bil še sto let živel, živalij bi bil on malo pre-varil. Klepetal je pa vedno in pripovedoval in circulo vitioso vedno jedno in isto. Ze skoro nekoliko kesno je bilo, ko smo prišli na kraj, kjer so se petelini nahajali. Leitnerju izročim prijatelja, da ga pelje poslušat, a sam si izberem svoje mesto, katero ni bilo po volji Leitneiju, ki je trdil, da 011 z gospodom si bodeta boljše izbrala. Jedva se 42* usedem, že zaslišim šum v zraku: blizu mimo mene se petelin popelje ter se pod menoj kakih 100 korakov usede. Mirno sem čakal, da sta se že v trdem mraku Leitner in Oettel vrnila. Leitner mi je z glavo maje pravil, da teško, da bi petelin v tem robu bival ter je meni, ki sem mu rekel, da sem ga slišal in da vem zanj, odkimal, da sem se motil. Šli smo za rob do kmeta, kjer smo prenočili. Imeli smo prccej živeža in pijače s seboj in do 11. ure se nam je prav dobro godilo. Leitner se je pripil, jezik se je še bolj omajal in zvedela sva iz ' njegovih ust čudovite tajnosti o lankoviški kaznilnici, katerih se ve da ne smem objaviti, ker Leitner je pri vsaki peti besedi ponavljal, da Bog obvaruj kaj dalje praviti, in to sva mu zagotovila. Luč ugasnemo in poležemo po klopeh. Prej ko je bilo treba, bili smo po konci in šli v gozd. Kmet je prijatelja in Leitnerja v poseben kraj peljal, a jaz se nisem dal prepričati, da bi se bil motil za petelina, in se v resnici tudi nisem, kajti o prvi zori se je oglasil in še v temi sem bil pod drevesom, kjer sem ga poslušal ter se tresel, predno sem ga mogel ugledati med vejami ter ga sklatiti. Še pred peto uro smo se sešli. Leitner je zopet majal z glavo in se čudil, da je bil petelin tam, kjer ga on ni hotel, pozdravili smo Laudanbaumkogelbaura ter šli navzdol. V Lankovici sva pri prijaznem nadlogarji dobro obedovala, Leitnerju roko in v roko stisnila in odpeljala se v Zalo, kamor je -dobri dve uri. Veit naju je pričakoval, Miksner je za ta dan hlače in šivanko tudi na kol obesil, mlinar nama je do gostilničnih vrat nasproti prišel, „s'Micel" nama je pobrala, kar sva hotela sama v sobo odnesti ter samo puške Veitu prepustila. V prijazni sobi smo za mizo posedli, „s'Micel" je vrč na mizo postavila in razgovor se je takoj pričel, za koliko dnij ostanemo tukaj. Jaz povem, da v dolini le kaka dva dni in da hočeva tudi na Pasuralm na ruševce. V tem, ko sva se s prijateljem krepčala, opazil sem, da je Veit Miksnerja in mlinarja iz sobe izvabil, in ko se zopet vrnejo in se raznovrsten razgovor zopet prične, jame me Veit in vsi za njim „Grof gnaden" titulirati, čemur sva se s prijateljem jako začudila. Jaz ugovarjam, a ZMstonj. Veit se je celo opravičeval, da mu nikar za zlo jemati, ako tega do danes ni vedel, mlinar se je tudi prizdignil ter za kapico prijel in Miksner je celo pristavil: „I hob mir's e gdoht!" Še le ko sem se v Gradec vrnil in puško iz usnjatega zavoja vzel, pokazal se mi je uzrok tega visokega in tako na jeden pot pridobljenega počeščenja. Zavoj, katerega mi je bil puškar prepustil, nosil je od znotraj napis: „Leopold Graf von Galler" in najbrž je Veit napis bral, ko je puške iz zavojev jemal. Le malo smo se mudili, kajti jaz in Veit, sva imela do Hirsch-kogla dve uri, Miksner je pa Oettla spremljeval ter peljal ga na Sclmeiderbaumkogel. Jaz sem drugo jutro zopet petelina ustrelil, Oettel pa ni nič slišal in videl, kar meni ni bilo všeč in kar sem Veitu očital, ker sem mu že dan poprej rekel, da mora gospoda na boljše mesto postaviti. Veit se je jezil nad Miksnerjem, da je gospoda slabo vodil in trdil, da petelin je gotov v Schneiderbaum-kogln. kar je tudi prav imel, kajti na večer smo ga v resnici zaslišali in drugo jutro ga je Oettel ustrelil. Jaz in Miksner sva to jutro po Zwölnerkoglu prehajala, prepodila več kokošij, pa petelina ne našla. Domov grede se o Veitu razgovarjava in jaz se začudim, da Veit ne pije. Miksner je jel z glavo otresati, tobak duhati, nos brisati in sploh se vesti, kakor bi sam sebi branil ziniti. To opazivši sem Miksnerja nagovarjal in ga spravil, da mi je jel praviti, da Veit se v pričo gospodov in tudi sicer kolikor mogoče premaguje, da ne pije več kakor svojo mero; da ga, ako to prestopi, pijača takoj prevzame, in potem da postane divij in srdit ter ljudem nevaren. S zobmi da škriplje, pušo in vsako ostrino da treba pred njim skriti, kajti pri pijači da je že človeka zaklal in pijan tudi svojo ženo ob življenje spravil, in bil zatorej tudi več let zaprt. Bolelo me je to slišati in premišljeval sem o tem vso pot do doma. Veit in Oettel sta pred nama prišla: prvi seje jako veselil lepega petelina in jaz ž njim. Pri zajuterku že smo sklenili, da popohidne odrinemo na. Pasuralm, in to se jo tudi zgodilo. Veit in Miksner sta naju spremljala in še nosača smo najeli. Na planini smo se ustanovili v cesarski hiši, v kateri je stanoval samo jeden vojak, da je stražil velikanske, tukaj sezidane hleve, v katerih prebivajo v poletnem času cesarski konji, katere iz Piberske kobilarne sem na pašo gonijo. Mladi človek, ki je od septembra meseca zmerom sam tu gori prebival in le vsakih 14 dnij jeden pot šel si živeža iskat, bil nas je kaj vesel in še tem več, ko sem ga jaz po slovensko nagovoril.* Bil je štajerski Slovenec od Ptuja doma in prav slabo je nemško govoril, ker je še le dve leti bil vojak med Nemci. Zgodaj najntro smo se razšli po planini, jaz in Miksner skupaj, Veit s prijateljem. Ruševcev smo več prepodili, jaz sem jednega tudi streljal, a ne zadel, in še tisti dan smo se potem odpravili jote si napravljat. Ali že opoludne se je jelo oblačiti, Miksner nas je svaril da na planini ne ostajati in popoludne še se domov odpravil: mi smo pa ostali in bili smo drugo jutro v debel sneg zameteni. Dva dni smo čakali vremena, ali le zmerom več snega je padalo, tretji dan pa smo bili prisiljeni oditi mi in naš gospodar, kajti ni bilo nobene najmanjše stvari več pri hiši za pod zob. Vojak nam je pravil, da ravno dan potem, ko smo gori prišli, bil je namenjen iti zopet po živeža, katerega smo pa tem več potrebovali, ker je bila jed skoro jedina zabava. Debel sneg smo gazili skozi celo uro in menjavali se gaz delajoči, dokler nismo prišli pod rob, kjer je bilo že menj snega in zmerom menj proti dolini. Razjasnilo se je, in o najlepšem solnci smo dospeli v Zalo. Zopet smo bili z veseljem vzprijeti in prvo jc bilo, da smo si naročili dobro kosilo. V dolini je le malo snežilo, kakor nam je dopovedoval mlinar, ali za nas pa da so bili v skrbeh. Med kosilom je tudi Miksner prišel, »ki se nam je posmehoval, da ga nismo ubogali in ž njim odšli. Sklenemo je bilo, da ob treh popoludne se odpeljemo. Z& od-hodnico smo ga že nekoliko vrčov popili in postali dobre volje, raz-govarjali so posebno o našem bivanji na planini in. med snegom ; mlinar, ki je, kakor se je izrazil, nam na ljubo danes dva maselčka več popil, udaril je že Bog ve kolikokrat ob mizo ter po navadi zaklel, gostilničar in „s'Micel" sta tudi pri nas posedla in se z nami raz-govarjala in smijala, — kar zacvili nasproti nas v visočini in udari na zvon. Ostrmeli smo za trenutek. „Ogenj!" je vsak prestrašeno ii-pregovoril in na cesto šinil. Tstina, pri zadnji hiši na desni strani ceste je že iz strehe gorelo. Vseh moških nas v vasi ni bilo petnajst, in vse je bilo zbegano. Sprevidel sem, da se moram samega sebe za vodjo pri gašenji postaviti. Prvo povelje je bilo, lestve nastaviti ob hišno streho na nasprotnem kraji ceste. Bil je to farovš. Ob jednem ukažem potrgati leseno ograjo, ki je stala do sosedne hiše. Potem še le sem skočil skozi vrata in vežo na dvorišče, da si pogledam streho in ogenj od druge strani. Tu zapazim, da ni gorelo iz lesene strehe, ampak iz dimnika, ki je bil pa toliko nizek, da ga čez streho nisi videl, pač pa je plamen visoko čez streho švigal. Skočim nazaj, dopovem s silnim glasom, kako je in lestve so bile v hipu na tej strehi. Jaz pa silno pozovem prijatelja in v malih trenutkih sva bila v gostilni in nazaj s puškami. Na misel mi je prišlo, kar sem že večkrat prej slišal, da, ako ni druge pomoči pri roki, dobro je v dimnik streljati, da se saje doli posujejo in da se tako ogenj in nevarnost zmanjšata. To sva zdaj tudi s prijateljem storila in ne brez vspeka, ljudje so bili pa tudi že na strehi, voda se je jela podajati in vender že jedenkrat so se tudi koci dobili, da je bilo mogoče ogenj duši ti. Ljudstv.a zmerom več je iz lfribov in iz doline gori in doli prihajalo, iz vaških hiš je bilo dosti skrinj in druge pohišne oprave iznesene; blago iz hlevov segriano jo okolo pohajalo. Župnik je bil na prvi hip na cesto pritekel, a potem, ko je zvedel, da samo iz dimnika gori, umaknil se nazaj v hišo. Vedel je zakaj, kajti komaj je bila večja nevarnost pri kraji, padale so trde besede o njem in njegovi sosedi. Bila je ta poprej njegova kuharica, in žc priletna zbrala si je še dobro mladega moža, kateroga je trdo držala kakor sužnega, sama pa, dasiravno precej premožna, tako stiskala, da celo dimnikarja ni hotela plačevati. Nasledek je bil, da so se saje vnele, in Bog m daj, da je bila suša in sapa, gotovo bi se bil ogenj razširil, kajti razen gostilne so bile vse hiše le z deskami krite. Gospodinji seje reklo „Stoi serin", nje možu pa „Hisel". Mlinar, katerega je pri nevarnosti skoro vsa zavednost popustila, "vedel se je zdaj hudo nad pohišniki, da so tolikanj nemarni in še dimnika no dade snažiti. Prava istina je, da se je mož, ki je bil čevljar, takoj po ognji zopet na stol usedel in jel šivati, a gospodinja je za mizo sedela in trdo mlinarju in drugim grajalcem odgovarjala ter se jih vedela znebiti. Kar je bilo moških, skoro vsi so šli v gostilno. Le našo mizo nam je gostilničar obranil, in mlinarju ss je navadni prostor pri nasprotni mizi prepustil. Prijatelj je silil, da se odpeljiva, a *jaz sem se branil, da ne, da danes bode Še dosti smeha in za-bave in res je to bilo. Mlinar je imel glavno besedo. Čim bolj je pil, tem bolj se je jezil na Stojserico in nje moža, katerega je imenoval „tainischen Hisel", in vselej je nehal s tem, da, ako ne bi bil gospod grof pričujoč in bi si ne bil tako hitre pomoči izmislil, bila bi vsa vas pogorela. Jaz sem mlinarja tudi hvalil in mu le očital, da ni Stojserico še bolj v strah prijel, nego se jej skoro umaknil. To je mlinarja še bolj razjarilo: kar vsipali so se mu iz ust sami „verfluchte Pardubicpruken" in vse gorje še je zapretil Stojserici. Večkrat je vstal mlinar, da gre še zdaj na njo, da jo bode kar na dva kosa pretrgal, Hisla pa na trto in v dimnik obesil. Občen smeh je bil nasledek takim in jednakim izjavam, in Bog ve, kako bi se bilo Stojserici in Hislu godilo, ko bi bili mlinarja pustili na nja, ali „s'Micel" je prišla na me ter me okarala, da mlinarja dražim. Poprijel sem "zopet besedo in nasvetoval, da danes ne, ampak zjutraj da gremo k Stojserici, mlinar in še dva moža v imenu vaščanov in jaz ž njimi. Moj nasvet se je odobril, potem je pa mlinar besedo poprijel, še jedenpot naštel moje zasluge in zaključil s tem, da se morajo javno in po časnikih meni zahvaliti. Pohvala je donela mlinarju in njegovemu nasvetu in, skoro da smo postali vsi jeden, kar vrč za vrčem se je donašal na mize in peti smo začeli. Zdaj pa nastopi drug mož na prvo mesto. Bil je ta bolj male, a krepke postave; smeh mu je bil vedno na lici in imenovali so ga Jodlersep. Zaslužil je to ime, kajti tak krepak in gibčen glas se malo kedaj sliši. Jodlersep je moral k naši mizi in zapeli smo tako, da je mlinar trikrat zaporedom ob mizo udaril in trdil, da jednacega kaj se na nobenem gledišči ne sliši. Miksrit^ je bil tudi pevec, in za vsakim petjem se je brisal in smijal in posebna zadovoljnost se mu je razlegala po nosu in obrazu. Kar nenadoma pa skoči po konci, posegne čez ogal mize in zgrabi Veita za roko, v kateri je ta.imel nož. Drugi pripomorejo in vzamejo mu nož. Veit se je bil opil in ni ljudij več razločil. Mrmral je sam s seboj, kadar ga je pa jeza zgrabila, jel je škrtati s zobmi in groziti temu in onemu. Sovaščani so bili temu privajeni ter so se zanj malo brigali, ko ni bilo več noža na mizi. Petje in veselost sta spet zavladala. Le mojemu prijatelju, ki ni bil vajen krepkemu ljudskemu življenju, jelo je postajati opasno, ko je mlinar le zmerom bolj razsajal, ko se je petje le zmerom bolj oddaljevalo od harmonije, in je Veit skoro neprenehoma škrtal- Vabil me je, da pojdiva spat, a jaz sem se izgovarjal, da društva ne smeva puščati. Tudi prošnjam gostilničarjeve Micike sem se ustavljal, ali ta si je vedela pomagati. Zginila je in čez malo časa je zopet vstopila, ampak ne sama, ž njo je prišla mlinarica. S krepkim glasom se je napovedala. Mlinar hudo vinski, bil je vender takoj na nogah, ter je hotel z dobrotljivim vabljenjem ženi strup odvzeti. Toda ta je bila stanovitna, strašanski marš je mlinarju diktirala in malo zmenila se za doktorja in še menj za grofa, s katerima jo je skušal mlinar potolažiti. S'Micel in Oettel sta se smijala, še jedno smo pa vender le zapeli in potem se razšli. Z Oettlom sva že v postelji ležala in še slišala Jodlersepa, ko je doli po dolini pel. Voz sva bila za deveto uro naročila, kajti opoludne se je odpeljaval vlak iz Köflacha. A predno sva se zjutraj odpeljala, prišla sta naju pozdravljat Miksner in Veit. Ta je bil miren in skesan; videlo se mu je, da ga teži, ker se je prejšnji večer v svoji silni slabosti pokazal. Ze smo se do voza odpravili, ko dojde tudi mlinar, slab še, toda ker smo počakali, okrepčal se je in pokazal se je navadni njegov humor. Preskočim, kar se je še pred odhodom godilo in povem samo to, da smo se še toliko kčasa mudili, da se je potrpežljivi Oettel do dobrega razjaril, kar je meni prav hudo dejalo, ker sem bil zvestemu prijatelju v resnici ud an. Ze na vozu je sedel, ko sem mlinarja popustil, ki je zvesto svojo zaroto prejšnjega večera zvršil. Moje reči so bile na voz zložene, pozdravim Miksnerja in Veita in hote na voz stopiti ugledam s'Micel v veži s solznimi očmi. Pozdravim tudi njo in ginen in skesan prisedem Oettlu. Kočijaž požene in že vzneinirjeni konjiči zleteli ^r doli po hribu, da se je bilo vsega bati. Molče sva sedela; meni je tylo hudo. Peljemo se mimo Fuxpihlove žage, nekoliko bolj se je odprla dolina, prvo zelenje se je v solnci lesketalo in nad nama v bregu zaslišiva čist, vesel glas. Nehote se z • Oettlom pogledava, oba na jedenkrat se nasmejeva. Jodlersep naju je bil zopet sprijaznil. G o d e e. Bil se je za carja hrabro, Godcc gode tožno pesen, Joka mi src6. Boj mu vzel roko; Žena pa doma trpela Glad je, mraz hudo. Godec invalid sedaj je, Bil je mlad vojak, Zmagal bil je car, Zmagala je vojska hrabra, Vojska bila je končana, Sel za carja v boj je, v vojsko, Mlad junak krepilk. Kak je carjev dar? — Pustil ženo svojo drago Samo je domil, Pustil ženi je otroka, Sina šibka dva. Godec tužne pesni gode. Godec brez rokč, Za otroka, ženo gode, — Jokaj se sreč! A. A. P. Slovenska elegija iz preteklega veka. Spisal Fr. Wies tU al er. II. D sem prvič pod pesnijo bral ime „Franz Skerbinz von Weixel-burg," prišel mi je na misel slovenski pisatelj pater Paš k al Škrb inec, bivši fajmošter in guardijan frančiškanskega samostana v Ljubljani, kojega se starejši Ljubljančanje še zdaj spominajo kot izvrstnega propovednika. Ker je tudi on iz Višnje Gore doma, ugibal sem, da je to elegijo zložil, predno se je pomenišil, ter da se je v popisani položaj le v mislih postavil, ali pa da je bil morda tudi sam zatiški cistercijan, ki je po onem gori omenjenem dogodku prestopil k frančiškanom, prilastivši si drugo samostanslg) ime. Pregledal sem vse slovenske literarne zgodovine, kar jih je^lo zdaj izšlo, a nobena me ni poučila, da napačno sodim. Kajti o*živenji tega pisatelja vedo nam vrlo malo ali celo nič povedati: znano jim ni niti rojstno, niti smrtno leto, niti krstno ime njegovo. Da je čutil nekaj pevske žile v sebi, priča nam njegova 1. 1813.: „Isloshejna (= zložena) pesem," v kateri se odhajaje na Dunaj ginljivo od svojih faranov poslavlja. Moje mnenje je na videz potrjevalo tudi še to, da sta si obe pesni po duhu nekako podobni. O tem se čestiti bralci lehko prepričajo, primerjajoč le začetni razstavki obeli pesnij: „Ufe kar je na temo Svetu — „De kar na fvejt shivi Moi zhlovck le en zait terpi." En mejhen zhaf terpi.'- Paškal Škrbinec. X. Da si razbijem v tej stvari vsak dvoum, zatečem se k tukajšnjim č. oo. frančiškanom, češ, v njihovem arhivu dobom gotovo zaželene date. A v samostanu hranijo sicer dobro sliko rajnega patra, o živenji in delovanji njegovem pa ni v arhivu najti ne sledu, ne tiru. Po nasvetu prijaznih očetov obrnil sem se na to pismeno do zdanjega provincijala kranjsko-hrvatske redovne provincije, prečestitega patra Friderika H o e n i g m a n 11 a v Gorici. V obširnem odgovoru je Fr Wiesthaler: Slovenska elegija iz preteklega veka, 667 « ljubeznivi gospod moji želji ustregel ter mi podal natančen životopis Paškalov, posnet po aktih provincijalnega arhiva. Ker morda ni brez vrednosti za literarno našo zgodovino, objavljam ga tu slovenskemu občinstvu. Poročilo glasi se blizu tako: Andrej Skerb i n z je bil rojen 1. oktobra 1. 1780. v Višnji Gori. Ohlekši redovno suknjo 20. oktobra 1. 1S00. v Klanjskem (Klanjec) samostanu na Hrvatskem, zavezal seje 29. okt. 1. 1803. v Novem Mestu slovesno z dosmrtnimi obljubami meniškimi; kajti v rokopisu „Tirocinium seraphicum8, kojega hrani tukajšnji (goriški) arhiv, bere se do besede to-le: Parte secunda pag. 304: „Sub Provincialatu A. R. P. Castuli Weibl, iterato electi: Anno 1803 die 2D»° Octobris expletis in Re-ligione seraphica tribus annis integris conformiter ad aulicum deeretum dd. 2. Aprilis 1802 ac praemissis praemittendis, Neostadii in manibus ipsius P. Ministri Provincialis professionem solemnem emisit Fr. Paschalis Skerbinz (antea Andreas) Carniolus Weixelburgensis natus 1. Oct. 1780. 'inclutus Clanicii in Croatia, die 29no Oct. 1800." — Po uradnih spisih provincijalnih bil je P. Škrbinec v letih 1804—1807 gramatikalni «učitelj na c. kr. Novomeški gimnaziji, 1808—1810 duhovni pomočnik in redovne provincije tajnik v Ljubljani, 1810—1813 samostanski guardijan in fajmošter pri „Devici Mariji." Bil je izvrsten govornik. 12. decembra 1. 1813. odšel je na Dunaj, kamor so ga bili ondotni oo. frančiškani povabili, ter je tamkaj ostal.*) 4. jannvarja 1. 1815. so ga popolnem iz kranjsko-hrvatske provincije odpustili ter z dekretom dvorne pisarne od 0. aprila 1. 1815. št. 5541 nižeavstrijski provinciji frančiškanski privtelili, kjer *) Meščan ljubljanski poroča nam to: Moja sedemdesetletna babica, za Paškala Škrbinca mlada gospodinja, imela je tega slovcčega cerkvenega govornika v posebnih čislih ter mi je večkrat pripovedala, zakaj je p. Paškal odšel na Dunaj. Tiste čase živelo je v Ljubljani vse polno „frcigeistov*, ki so Paškala črtili ter mu celo po življenji stregli. Nekega večera že po jednajsti uri pride neki gospod „na porto- frančiškanskega samostana, pozvoni ter pove vratarju, da nekdo, ki je jako nevarno bolan, želi patra Paškala, kateri naj takoj pride v Spitalske ulice v to in to hišo. Pater Paškal vstane ter hiti k bolniku. A ko pride na frančiškanski most, obsujejo in zgrabijo ga tam zbrani „freigeisti" ter ga hočejo vreči v Ljubljanico. A k sreči udari ura polunoči, mostna straža stopi na most, prepodi napastnike ter patra reši gotove smrti. Takoj prihodnjo nedeljo pa se pater Paškal v silni pridigi poslovi od svojih vernih poslušalcev, zatrje-vaje, da ga je sam svetli cesar poklical na Dunaj, ker mu v Ljubljani strežejo se je v raznih službah odlikoval, zlasti pa kot cerkveni govornik. Izvolili so ga trikrat za redovnega provincijala. Umrl je 28. januvarja 1. 1824. na Dunaji. Kajti v nekrologiji goriškega arhiva, v kateri se vsak umrli redovnik takoj po uradno naznanjeni smrti zapiše, bere se od besede do besede: „Viennae: A. R. P. Paschalis Skerbinz per quatuordecim annos Provinciae nostrae Alumnus et per triennium ad 13. V. Annuntiatam Labaci Parochus, Concionator zelosifsimns et fa-mosifsimus. Postquam in Provinciam Austriacam transiit praeter plura alia Provinciae officia honorificentifsime expleta tertio Minister Provincialis actualis, annor. aetatis physicae 43 & 4 mensium, Religionis 23 & 3 mensium mortuus est 28. Jan. 1824. R. i. p." V dežel prišla so sledeča njegova dela: 1. Nedelfko pridige, k' jih je dal natifnit. P. Pashkal Skerbinz Guardian in Fajmafhter per Materi Boshji pred moftam. (V Lublani.) Jih ima na prodaj A. A. Hohn 1814. 8°. 522 str. 2. Prasnifhke pridige, k' jih je dal natifnit P. Pafhkal Skerbinz .... s' perftavkam nektirih nedelfkih. (V Lublani.) Jih ima na prodaj A. A. Hohn. 1814. 8°. 266 str. 3. Rede bei Gelegenheit der jährlichen Feier des heil. Joseph als Schutzpatron des Handlungs-Kranken-Institntes. 8°. Wien. 1816. 4 Rede von den Vorzügen der Priesterwürde. 8°. Wien. 1816. 5. Zwanzig Fastenreden. 8°. Wien. 1818. 6. Sechs Predigten über die fünf Stücke, die zum Sakramente der Busse erfordert werden. 8°. Wien. 1820. 7. Predigten auf die vorzüglichsten Feste Mariens. 8°. Wien. 1820. 8. Dio zehn Gebotlic Gottes. 8°. Wien. 1825. O njegovem pesniškem poskusu molči goriško poročilo. Naslov mu je: 0. Isloshcjna pesem od pater Pafhkala Skerbin/a fajmafstra per Diviz Mari n Lnblani Leita 1813. 8*. '/* pole. po življenji. Vsa cerkev je jokala. — Da so „freigeisti" patra Paškala res napadli, za to imamo še živo priče, samo da uzrok temu napadu nekateri iščejo v patrovem življenji samem (primeri, kaj o tem poroča objektivni Čop v Šafari-kovi „Geschichte der südsl. Literatur", 39. str.). — Pater Pa.skal imel je v Ljnbljani brata, imenitnega advokata. Strijc moj pravdal se je za neko hišo na Starem Trgu. Doktor Paškal je bil njegov zastopnik. Ko ga strijc vpraša, kaj misli on, bode li pravdo dobil, odgovori mu dr. Paškal: rVidiš, dragi moj, stvar je taka: Ako se meni posreči, v zid tvoje hiše narediti samo majhno luknjico, toliko da vtaknem notri mazinec svoje desne roke, videl bodeš, da potem izkopljem iz te luknjice tako luknjo, da bom vos zlezel v tvojo hišo in — pravda bo dobljena." In tako je tudi bilo. Čez dve leti je dobil strijc pravdo, a doktorju je moral plačati tak ekspenzar. da mu je rajši kar hišo prepustil. Tako je doktor Paškal res v hišo zlezel! Razven tega zapustil je še mnogo drugih (nemških) pridig v rokopisu, ki so bile pozneje v več zvezkih tiskane izšle. O njem sodi Paul Jos. Šafarik v svoji knjigi: „Geschichte dor südslawischen Literatur" tako-le: „Paškal Skerbinc......hatte . . . grossen Zulauf als Prediger, besonders von der niederen Volks-klasse, wovon indessen wohl nur sein eindringlicher Vortrag Ursache gewesen sein mag, denn das Uebrige, zumal das Leben selbst, war nicht so ganz regelrecht." V latinskem predgovoru k svojim nedeljskim pridigam opravičuje se P. škrbinec zavoljo nečistega jezika svojega, češ, da se mu da z jezikoslovnega stališča marsikaj očitati, a da njemu ni stalo do tega, da bi likal jezik in pisal za učenjake, marveč je le nameraval z besedo vsakemu razumljivo vzpodbujati ljudstvo k pobožnosti in grešnike zopet na pravo pot spravljati. s Linguam quod atthiot3 (pravi), ca est, quae iu tel ligi a quovis sat facile potest, quamvis mul tum germanizet." Sicer pa menim, da se mora tudi z retoričnega stališča nemškim njegovim propovedim prednost dajati pred slovenskimi in da jc morala govorjena njegova beseda dokaj večjo moč in silo v sebi imeti, nego jo ima pisana. Isto sodbo o njem izrekli so mi tudi nekateri duhovniki strokovnjaki. & Izgubljena tt<5ßcpe sanje so mladosti leta. si mladež vse obeta! Ali vse ko pena hitro zgine. Sreče doba naglo mine Grenko-žal spomin, globoke rane. To jo vse, kar nam ostane Od mladostnih upov, želj in vzorov, Od navdušenih naporov. Tudi meni so prelepe sanje Brž zbežale, in spoznanje Grenko mesto njih je nastopilo, Dušno moč mi ostrupilo. mladost. Prešli zlati dnevi so radosti, Proč je srečni čas mladosti, Sladke moje nade so pregnane, Srčne slike pokopane. Pa zastonj, zastonj je vzdihovanje. In zastonj vse žalovanje, Kar nam časa hitri tek zagrne, Nikdar več se ne povrne. Torej čuj me, revno srce moje: Mirno bolečino svoje Nosi, in no toži več usode, Bolje ti tako ne bode! Nis Vodoran. Bajke in povesti o Gorjancih. Spisal J. T r ti i n a. 11. Povodni mož. (Konec.) izredno so naredili baltovški most, bil je blizu tamo brod in ygjH najstarši in dolgo časa tudi jedini hiši Baltove Vasi sta bili Brodnarjeva in Ribičeva. Brodnar Bait, je imel razen več sinov lepo hčer Metko, njegov sosed pa razen več hčerij brdkcga sina Janeza in tako se skoro ni moglo drugače naključiti, nego da sta se ona dva jeden v druzega prav globoko zaljubila. Dala sta si že tudi zaročne prstane. Ker se njijini zavezi nista protivila ne očeta ne materi, bila bi se lahko vzela in živela kakor se jemljo in žive drugi ljudje, da ne bi trebalo o tem nič pisati in še dosti govoriti ne. Ali v Baltovo Metko se je zaljubil tudi povodni mož in prežal neprenehoma nanjo, da bi jo zgrabil in unesel. Mati je hčerko dostikrat svarila, da naj ne hodi na vodo nikdar brez kakega krščanskega znamenja; ona pa se je smijala in velela, da se povodnega moža ne boji. Neko nedeljo zjutraj se je hotela umiti, in ker ni našla vode v kablu, šla je na Krko. Predno se je začela umivati, položila je na breg brojanice, da jej ne bi padle v vodo in tako je vzela izza vrata tudi zlati križček in ga dejala na trato. Zdaj si zasuče rokave in se začne umivati. Povodni mož se jej približa, ali zapazivši na roki prstan, spomin krščanske ljubezni in zvestobe, moral je odskočiti nazaj v globočino, ker še ni imel do nje oblasti. Metki se je jel v vodi prstan zmikati. V strahu, da jej ne pade v Krko in se izgubi, sname ga s prsta in dene na grivo. Povodni mož se zopet pokaže in ko vidi, da ni zapreke, plane iz vode in Metko ugrabi. Bridko sta jokala za njo oča in mati, še bridkeje pa ubogi Janez. Noč in dan je premišljeval, kako bi mogel rešiti svojo preljubo zaročnico. Povpraševal je modrih mož in svetih puščavnikov, ali zastonj iskal je pri njih dobrega sveta in pomoči. K Ribičevim pride mlad, reven popotnik in prosi večerje in postelje. Ribič mu velir Mi imamo še zase premalo prostora, pojdi k sosedu! Blago-srčni Janez pa se oglasi: Naj spi pri meni! Treba se bo malo stisniti, ali kaj za to. Zdaj pravi stari Ribič: Ce je prav zate, je tudi zame, naj ostane! Popotnik je z Ribičevimi večerjal, potem sta šla z Janezom spat. Janez se spravi in gre v posteljo, tujec pa sede na tla in začne nekaj mencati in ^godrnjati. Janez ga vpraša, zakaj se ne uleže. Popotnik: Ne utegnem. Janez: Kaj pa delaš? Popotnik: Krvavo mleko za gospo, ki daje psom kavo, revežem pa še skorje črnega kruha ne. Zdaj bo morala prebiti tudi brez kave. Janez vpraša tujca v drugo, kaj dela. Popotnik: Trganje v desni roki za hudobno mačeho, ki tepe brez uzroka svojo pastorko. Ko je tujec še vedno nekaj mencal in godrnjal, vpraša ga Janez v tretje, kaj dela. Popotnik: Točo za devet vasij, v katerih ni ne jednega moža, ki bi bil tega imena vreden. Janez: Kdo pa si? Popotnik: Crnošolec. Janez se obveseli in pravi: Sam Bog te je prinesel pod našo streho. Ti mi boš mogel razodeti, kje se nahaja zdaj moja nevesta in kako bi mogel jaz do nje priti. Crnošolec odgovori: Če bi to jaz tudi vedel, ne bi nič tebi koristilo, ker ti ne bi smel povedati. Vežejo me tako hude prisege, da ne bi ostal ne tri dni živ, ko bi se jim izneveril. Ali nobena prisega mi ne brani, da ti dam dober svet. Vse skrivnosti so zapisane v črnih bukvah. Te bukve pa imajo razen črnošolcev tudi mrliči. Pojdi o polunoči na pokopališče in se ustopi tako, da ti bo stala jedna noga na posvečeni, druga na neposvečeni zemlji. Kmalu se bo oglasil mrtvec in začel prebirati iz črnih bukev prerokovanje za bodoče leto in sploh vse skrivnosti, ki so imenitne za duhovnijo. Čc ne boš zvedel nič, kar bi bilo za rabo, na prvem pokopališči, pojdi na drugo, tretje, dokler ti se želja izpolni. Poglavitna reč pa je, da boš stal gotovo tako, kakor sem ti rekel. Če bi bili obe nogi na neposvečenih tleh, ne bi ničesa slišal in zvedel, če bi pa stal z obema na posvečenih, prišel bi mrličem pod oblast, da bi te smeli raztrgati, ali pa ti storiti kako drugo škodo. Janez črnošolca lepo zahvali za dobri svet in prvikrat, od kar je izgubil ljubico, trdno zaspi. Precej drugi večer napoti se proti Prečini in se ustopi o polunoči na sveto in nesveto zemljo. Videl ni nikogar, dobro pa je cul prerokovanje: „To leto se bosta rodila graščaku samo dva nezakonska otroka. — Preči na bo dobila učitelja, ki bo orglal tako kratkočasilo, da bodo začela dekleta kar v cerkvi plesati. — Stari fant in svetohlinec, ki meče vse zaljubljene fante in dekleta v peklensko žarjavico, omožil bo ta predpust svojo hčer, katero ima spravljeno tamo gori na Gorenjskem pri Kranj i." Po tem kratkem branji je mrlič umolknil, ker v črnih bukvah ni bila nobena skrivnost več zabelježena. Janez se je smijal in čudil, da se brigajo prečinski mrliči za take prazne novice in posvetne bedastoče. Drugo noč se napoti v Sotesko. O polunoči je že stal z jedno nogo na pokopališči, z drugo zunaj in je cul berilo: „Soteščani bodo lovili ribe in rake, pa se ne bodo s tem niti letos ne vzveličali, ne obogatili, ne zredili, ne nasitili. — Knez bi prišel rad pogledat svoje posesti, pa ne bo imel za pot denarja. Bolj srečen je njegov služabnik: kupil si bo graščino." Soteski prerok se je zdel Janezu pametnejši od prečinskega, ali njemu ni povedal nič koristnega. Tretjo noč šel je poslušat črne bukve na topliško grobje. Mislil si je: do tretjega gre rado, bržkone ne bom niti nocoj nič zvedel. Mrlič bere: „Tamo, kjer teče Sušica v Krko, naredil sije v koreninah gnezdo povodni kos. Kdor bo to gnezdo našel in s seboj nosil, ne bo ga mogel nihče videti pa bo šel, kamor bo sam hotel, in če ga ne bo strah velike krnice, tudi k povodnemu možu, ki je ugrabil lani osovrej baltovško Metko in pred njo brezštevila drugih deklet. — Za Gradiščem leži seženj pod zemljo med kozolcem, potom in glo-govim grmom velik zaklad. Grad tistega, ki ga ogrene, ostal bo bogat, nepremagan in slaven do devetega rodu. — V razpoklini pisane skale pod Rumanjo Vasjo vzrasla je iz trdega kamena prežlahtna zel tolažnik. Kdor jo poduha, znebi se vsake žalosti in skrbi in pozabi vsako nesrečo in gorje." Janez je vedeževanje na vso moč pazljivo poslušal in si vsako besedo zapomnil. Komaj je pričelo svitati, tekel je iskat čudodelnega gnezda, katero je našel brez truda. Vzemši ga s seboj skočil je v čoln in se prepeljal po Krki do velike krnice, ki požira vodo in vse, kar v vrtinec pride. Krnica Janeza pogoltne in ga nese globoko doli tja do steklene hiše povodnega moža. On stopi v hišo. Kamor je le pogledal, lesketalo se je biserje, zlato, srebro in sto dragih dragocenih rud in samocvetnih kamenov. Prehodil je brez števila nepopisno krasnih izb, v katerih je vse mrgolelo bab in otrok. Gospodarja ni dobil doma, ko» jg šel strašit krdelo pijanih Krajinčanov, popotujočih domov iz slavonskih gozdov. V zadnji izbi najde Janez svojo preljubo Metko. Ona je zibala, bridko vzdihovala in jokala. Janez dene kosovo gnezdo na mizo in se jej prikaže. Metka zavrisne od veselja in mu potoži, kako slabo se jej je godilo pri povodnem moži. Tam o doli lepega solnca nikdar ni videla. Sprehajala se je med steklenim drevjem in spala v stekleni postelji pod stekleno odejo. V hiši ni nobene kuhinje, nobene peči, ogenj se v njej nikoli ne zaneti. Jedla je surove ribe in surove, neslane in nezabeljene povodne zeli. Ljudi se vidi vse polno, ali to društvo človeka ne veseli, ker je pomenkovanje prepovedano. Blagi* Janez se je razjokal o hudi bedi, katero je prebila njegova ljubica pa je zopet prijel kosovo gnezdo in jej velel, da naj ga prime tudi ona. Nevidna prekoračila sta izbo za izbo in dospela srečno iz steklene hiše. Janez je bil prišel vanjo skoz sprednja vrata, skoz zadnja sta jo zdaj zapustila. Pred pragom tekla je podzemeljska Temenica. Janez in Metka skočita brez straha vanjo in brza struja ja prinese v nekoliko trenutkih v Krko, po kateri priplavata do zaželenega brega. Se tisti teden sta se poročila in zakon vzel je povodnemu možu vso pravico in moč do blažene Metke. Ali hudobnež si izmisli strašno maščevanje. Ko je prišla na Krko po vode, privihra na površje, raztrga njenega otroka in jej vrže krvave kosce pred noge. Ubožica se je zgrudila in jela od neskončne groze in žalosti umirati. Janez pa se domisli prežlahtne zeli „tolažnika". Ko jej ga prinese in da poduhati, pozabila je strašno pri-godbo in kakor bi trenil zapustili sta jo groza in žalost. Bila je zopet zdrava in tako vesela in srečna, kakor še nikoli ne v vsem svojem življenji. Zdaj se je spomnil Janez tudi zaklada nad Gradiščem. Ogre-nivši ga sezidal si je na brdu med Gradiščem, Krko "in Bumanjo vasjo prekrasen grad, ali nikdar ni pozabil, da je domačega rodu in kmetiŠkega stanu. On se ni polastoval zemlje, sto in stokrat s krvavimi žulji obdelane in z vročim, znojeih porošene svete dedine neutrudnih slovenskih oratarjev. Svojih kmetov ni silil, da bi mu 43 zastonj delali in ni hodil pobirat desetine od žita in vina, ki je vzrastlo in dozorelo brez' njegovega truda. Tlako imenoval je v nebo vpijoč greh, desetino očiten grabež. Svojim zatiranim bratom je pomagal iz srca rad v vseh stiskah in nadlogah. Ce so jih dali gospodje zca i li. Glavarstva po rel. prebivalstvu Prebivalslro I. IS,SO I. 1S6!> Novo Mesto Postojina Kočevje . Logatec . Radovljica 48-1 46-1 46'2\ 45 0 35 3 32-2] 33-7 31-4 2d-2l 24-8 Sodnije po rel. prebivalstvu 1 Metlika . . 2 j Krško . . 3 Ljublj. okolica 4:| Brdo . . ' 5 Kranj 6 Kamnik . 7 Mokronog 8] Zatičina . 1) Vipava . 10 Bistrica . 11 Kostanjevica. 12 Litija . . 13 Novo Mesto . 14 Radeče . . ,15 Žužemperk . Prcbhalslvo 1. ISSOj 1.1S09 71-3 69-1 67-5 07-5! j 02'S \60'9 57'J 55-8 \52-$ I 52-1 51-V 40-3 j 49-2 ! 48-9 4S'7\ 70-3 670 62-4 670 65*8 589 561 52-9 54*2 49-1 48-6 45*7 47-7 516 45'5 > '; v S' 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Soduije po rel. prebivalstvu ; Prebivalstvo jjl. lsso! 1.1869 Ribnica . Črnomelj Škofja Loka . Vrhnika . Trebnje . . Idrija. Senožeče . Velike Lašče. Postojina Tržič. . . Logatec . Kočevje . Radovljica . Kranjska Gora Lož . 47-8\ 47l2 47-1 46-9 449 44-7 44'G 41-2 38-8 380 37-0 '28-8 27-0 17-7 17-0i 43-5 470 48-0 450 429 42*3 468 38-1 374 380 341 26-1. 28-4 18-0 16.8, b) Občim. Na Kranjskem sploh pride na vsako posamezno občino 1323 prebivalcev. Nadnormalno prebivalstvo imajo tedaj občine v 5 glavarstvih in v IG sodnijah, podnormalno v G glavarstvih in v 14* sodnijah. — Glede prebivalstva ima največje občine Notranjska, kjer pride na vsako občino po 1517 ljudij ; najmanjše Gorenjska, s samo po 1179 prebivalci; dolenjske občine imajo povprek po 1370 ljudij. Prebivalstvo h 1 2 ii - i) 6i Glavarstva po relat. prebivalstvu občin Ma .1. I860 Krško . . ■ Novo Mesto . Logatec Kranj . Ljublj. okolica Radovljica 283') 2779 232»2228 2218 20G8 2011 20G9 1545 1443 1300 1340 jO > relat -Si; Glavarstva po prebivalstva občin Prebivalstvo leta m j L m 7 Postojina 8 Kočevje 9 Črnomelj 10 Litija . 11 Kamnik 1092 1085 1072 977 964 95G 862 79G 062 G48 r= j Sodnije po rclat. I^jž; prebivalstvu občin 1 Krško ... i 2. Lož 3 Kostanjevica . 4 Škofja Loka . 5 Novo Mesto . G j Postojina . . j 7 Mokronog 8 Logatec 9 Radeče 10 Vrhnika . . 11 Žužemperk 121 Trebnje . . 13 Kranj . 14 Idrija . j 15 Ljublj. okolica. Prebivalstvo ida m i. m Prebivalstvo rp Sodnije po relat. S ;j prebivalstvu občin || leJa | j m j 3979 3082 2913 2023 2004 24',') 2409 2341 2250 2118 2074 2017 1898 1801 1401 3856 2931 2724 2G70 2524 2370 2308 2123 2376 2035 193G 1927 198S 1703 1295 "i 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 2S 29 30 Radovljica. Litija . Velike Lašče . Ribnica Metlika . . Tržič . . . Kranjska Gora Bistrica Kočevje Vipava Črnomelj . Senožeče . Brdo . . . Kamnik Zatičina 1398 1434 1319 1222 12791182 mihuo 12071190 //$21181 1103 1120 955 924 801 848 834 810 584 522 899 838 892 845 874 809 565 494 c) Kraji. Na Kranjskem sploh pride na vsak posamezen kraj po 148 prebivalcev. Nadnormalno prebivalstvo imajo tedaj kraji v 5 glavarstvih in v 15 sodnijah, podnormalno v G glavarstvih in 15 sodnijah. Glede relativnega prebivalstva ima največje kraje Notranjska, kjer pride na vsak posamezen kraj 211 ljudij; najmanjše, s samo 110 ljudmi, ima Dolenjska; v gorenjskih krajih prebiva povprek po 1G6 ljudij. s Glavarstva po j relat prebivalstvu krajev Prebivalstvo I S ; Glavarstva po relat. prebivalstvu krajev Prebivalstvo — <11 \ Ida 1SS0 Ida ISG9 J Ida 1SS0 \ Ida I860 1 2 3 « Postojina . Radovljica . Ljublj. okolica Logatec Kranj . Kamnik. 257 200 181 175 105 145 254 211 1G8 1G4 170 142 l 9 10 11 Črnomelj . Litija . Krško . Kočevje Novo Mesto 138 120 111 109 92 137 112 108 99 88 j o Sodnije po rdat. Prebivalstvo o Sodnije po relat. Prebivalstvo > prebivalstvu >§• j krajev M» 1SS0 Ida 1$G!) I prebivalstvu krajev Ida 1SS0 leta 1SG9 1 2 3! 4 5 0 7 S 0 10 11 12 13 14 15 Kranj. Gora Postojina . Vipava . Logatec Bistrica Idrija Vrhnika Tržič . . Senožeče Kranj Ribnica .. Radovljica . Ljublj. okolic Radeče . Litija . 315-0 3200 IG Metlika . . 147-0 145-0 285-5 275-5 17 Brdo . . 140-0 144-5 280-0 2905 18 Kamnik 145-0 1400 2755 2500 19 Škofja Loka 140-5 1430 244-0 230-0 20 Črnomelj 132-0 131-5 232-5 219-5 21 - Zužemperk . 129-5 121-0 215.0 206-5 22 Mokronog . 110-5 114-5 204-0 203-5 23: Krško . 111-0 108-0 202-0 2120 24 Kočevje. 107-5 97-5 190-0 199-0 25 Novo Mesto i 98-0 95-0 180-5 170-0 2G Lož . 1 90-0 8G-0, 185-0 189-5 27 Zatičina 84-0 79-5 x 1705 158-0 28 Kostanjevica 83-5 78-5 103-5 173-0 29 Velike Lašče 09-5 640 158-0 14G-5 30 Trebnje . 01.5 590 Glede na relativni narastaj za Kranjsko sploh, za 1*8 ljudij na lDkm., je nadnormalno "narastlo relativno prebivalstvo G glavarstev in IG sodnij. Relativni primankljaj je imelo dvoje glavarstev in sedem sodnij. 44 Za Imena glavarstvom Imena sodnij am več kot 5 — Ljubljanska okolica 4-5 — Ribnica >cc g. 3—4 Ljublj. okolica, Litija, Kočevje Litija, Logatec, Kostanjevica, Zužemperk, Lašče, Bistrica, 11 2-3 W LZP CS Logatec, Novo Mesto Zatičina, Kočevje, Idrija, Krško, Kamnik, Trebnje S 1 1-2 Kamnik, Krško Vrhnika, Novo Mesto, Postojina, Mokronog, Metlika oŠ 1 . o-i Črnomelj, Postoji na Lož, Brdo, Črnomelj, Tržič Rel. pri- ()__i manj- Radovljica Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka kljaj poj 1—2 Kranj Vipava ljudij 2—3 — Senožeče, Radeče, Kranj Ker je na Kranjskem vsaka posamezna občina povprek narastla za 52 ljudij, narastle so tedaj nadnormalno občine C glavarstev in IG sodnij, podnormalno pa občine 5 glavarstev in '14 sodnij. Od glavarstev so najmočneje, za 150 ljudij, narastle občine v Logatci, najmočneje pale, za 58 ljudij, v Kranji. Od sodnij so narastle najmočneje, za 218 ljudij, zopet v Logatci, najmočneje pale, za 120 ljudij, so pa v Radečah. Za več kot 100 ljudij so še narastle občine glavarstva Ljubljanska okolica, in sodnij: Kostanjevica, Lož, Zužem-perk, Krško, Ribnica in Ljubljanska okolica. Ker je na Kranjskem narastel vsak posamezen kraj za 5*5 ljudij, narastli so nadnormalno kraji 4 glavarstev in 10 sodnij, normalno kraji 2 sodnij, podnormalno pa kraji 7 glavarstev in 18 sodnij. Za več kot 10 ljudij so narastli kraji glavarstev: Ljubljanska okolica, Logatec, in sodnij: Logatec, Bistrica, Idrija, Ribnica, Ljubljanska okolica in Litija. Najmočneje so narastli kraji glavarstva Ljubljansko okolice in sodnije Logaške. Najmočneje so pali v glavarstvih Kranj in Radovljica, in v sodniji Vipavski. Star srbsko-cirilsk rokopis. Das dalmatinisch-sorbische cyrillische Mi salo romanu m dor Leipziger Stadt-bibliothck. Von Prof. Dr. August Lesk i en. (Abdruck aus don Berichten dor philol-liistor. Classc der königl. Siichs. Gesellschaft dor Wissenschaften. 1881. Od 109. do 250. str v S**-) Mestna knjižnica v Lipsku hrani rokopis na papirji (masno knjigo ali misal), obsozajoč evangelija in epistole v južnosrbskcj (dalmatinskej) prologi. Rokopis je v Lipsk 169D. 1. prišel po tedanjem biblijotekarji G. K. Goctzc-ji, kakor svedoči spredaj prilepljeno pismo glagolskoga književnika Ivana P a s t; r i č a. O tem rokopisu je učeni g. profesor Lcskicn objavil zgoraj omenjeno, zelo zanimljivo razpravo, v katerej na 204. str. žaluje, da v Lipsku nikakor ne mogel v roko dobiti knjige (misala) po imeni: „Pistulo, i Kvanyelya po sfe godischic harvatsehim yazichom Stumacena, Nouo pri-stampana, i s pomgnom priuiyena, po načinu nouoga Missala nareyena p») sfetoy materi Crichui. — Prodayu se v Bnctcih pri sfetomu Xulianu v chgnigara chi darxi zlamen od Macchc.') 1580." — Na konci knjige, je citati: „In Venetia, Per Giouaiv Antonio Rampazetto. Kt si vendeno h »San Zulian, ali' Inscgna dolla Gatta." Ljubljanska biblijoteka ima to z nemškimi pismeni natisneno knjigo v dveh izvodih (eksemplarih), ter jeden izmej njiju zdaj leži pred menoj, kadar to pišem. Lice teh „pistul in evanyelyj" je mala čet vrtina (Kleinquart), in vsa knjiga ima 116 listov, a vsaka stran razpredeljčna je na dve, navadno po vrstic beroči postati (kolumni); čisla so zabeležena vselej samo na 1. strani vsacega lista, a druga stran nema čisla.2) *) Čitaj: mačke, katero je ta knjigotržec naslikano imel nad svojo pro-dajalnico, in tudi naslovni list (Titelblatt) rečene knjige kaže podobo zajetne mačko, držeče ujeto miš v gobci, a okolo mačke napis: „dissimilium bifida so ti et a s.K 2) K temu od začetka te knjigo nčsom pri štel: a) naslovnega lista; b) kazala (tabula contentorura in hoc volumine) itd., kar obseza 2 lista: c) vlaškoga koledarja, katerega jo 3 liste, zatorej vsega vkupe 0 listov, natisnenih z latinico, brez kacega napisanega čisla. Potom se sto prav tekst in čislo s t ran; t ni začenja z besedami: „Stumaccnye hai'vascho od Pistiii, i Evanolyi. Choyi so zdiuxe, v novom Missalu naroyonu po sfotey materi Chrichuia. Rokopis mestne knjižnice v Lipsku, o katerem piše g. Leskien, zovčč ga tudi „lectionarium Illyricum" (ilirsko čitanko), kakor ga hočem za njim i jaz imenovati, imel je vsega vkupe do 283 listov, a zdaj uže ne ves, kolikeršen je bil nekdaj, kajti okršen je v začetku, v sredi in na konci nedeljskih evangelij. Največ je odtrganega v začetku. Ako je bil tekst ilirske čitanke vse tako urejen, kakor je v mi-salu s 1586. 1., to so mu v začetku izgubljeni tf koso vi: V ne-dig(liu) parvu od adven.: ctenye pistule blaxenoga Paula apostola k Rimglianom XIII., 11 —14.; naslidouanye suetoga euan. po Lu), in sl6vetak6: U blagdan aposto(la). C h Efez. Bratyo, yure niste gosti ni priscla^i, da yeste grayane sfetih i hixni^i boxyi, nadozidani sfarhu zastaue apostolof i prorokof Isucharstom, nay viscim poglauitim chami-chom, v kom sfacho zidanye zastaufglieno reste2) v templi sfetom v gospodinu, u chom se i ui saziyte na pribiualischie boxye u duhu sfetom. 1) On sam se je na tej knjigi podpisal: „Benedat Zboroforojen 4. junija 1857. I na Razdrtem pod Ljubljano, umrl 31. oktobra 1881, L v Ljubljani. Pisatelju slovenskemu postavil literarno-zabarni klub ljubljanski. Literarni in zabavni klub Ljubljanski dal je olepšati tudi jako zanemarjeni grob pokojnega pisatelja Jos. Podmilšaka (Andrejčkovega Jožeta) ter je preskrbel, kar je bilo treba, da se njegovi umrjoči ostanki ne prekopljcjo. Spominski list. Gospod J. Cimperman v Ljubljani hrani spominsko knjigo umršega pisatelja Viktorja Eržena, v kateri čitamo tudi ta zanimljivi spominski list: Viktorju Eržčnu. (V album.) Naši možje, veliki in mali. Vidim, da bodo napisali Stare in mlade modrosti obilo, Dobri h svatov, naukov lepo število V te zbrane bele liste. Glej, prijatelj, da spolniš vsaj tisto. Za katere so ti izglede dajali. V Ljubljani 24. julija 1870. Jos. Jurčič, s. r. Nulla dies sine lima! Prof. Miklošič je to dni dunajski znanostni akademiji spet izročil učeno razpravo: „Beiträge zur Lautlehre der rumunischcn Dialekte". Gregorčičevih „Poezij" prodalo se je do zdaj, t. j. v pol leta 1760 izvodov (tiskanih je bilo 1800). To je najlepši vspeh, katerega je sploh kedaj imela kakšna knjiga slovenska. O tej priliki naznanjamo, da je g. dr. Fr. Papež, advokat v Ljubljani, narisal Gregorčičevim rPoezijam^ prekrasne platnice, katere so so potem na Dunaji zdelale. Kdor si jih želi omisliti, oglasi naj se pri Ljubljanskem knjigarji J. Giontiniji. Prof. Louis Leger priobčnje v velikem francoskem dnevniku „Le Tčlegraphe* od 5. avg. t. 1. zanimljiv feuilleton o svojem potovanji skozi Ljubljano in o Slovencih v obče. Omenja tudi, da francoski genoral Ullrich, slavni branitelj Strass-* burga 1. 1870. je bil rojcnjjt Hrvat — Jurič. jeden tistih ilirskih mladeničev, katero je leta 1811. maršal Marmont poslal v vojaške šole na Francosko. Cehi in Slovenci. Češki pisatelj Otokar Mokry, ki je letošnje poletjo potoval po naših krajih, priobčil je v leposlovniku „Kvety* krasno pesen „Slovinska* in arabesko „Na vrbskčm jezerc3, a v „Narodnih listih1*' feuilleton o svojem potovanji po Slovenskem. — Dr. Kai z l, ki je po letu bival na Bledu, opisuje v „Pokrokir divno našo Gorenjsko. — Jurčičevega „Tugomera" je v češkem prevodu dal na svetlo Jos. Pen i že k. O priliki izpregovorimo besedo o tem za-nimljivem prevodu. — Isti pisatelj priobčnje v ..Ruchu" (št. 21) studijo o našem Gregorčiči ter podaje v češkem prevodu krasno pesen „Na potujčeni zemlji". A kar piše g. Pcnižek o naših ,,asonanicah:', to je zmotno in o priliki hočemo stvar pojasniti. Jan Matejko. Na Doiiaji velikansko pozornost vzbuja prekrasna slika najslavnejšega slikarja poljskega Jana Matejka. Podoba 3*88m visoka in 7*85m dolga predstavlja ono zgodovinsko imenitno dejanje, ko se Albreht Braniborski, vojvoda Praski poklanja poljskemu kralju Sigismundu I. Albreht Braniborski, načelnik nemškega viteškega reda, bil se je namreč po nasvetu Lutrovem in Melanhtonovem poluteranilj oženil, ter cerkvene posesti nemškega viteškega reda izpremenil v posvetno vojvodino Prusko. Da bi so zaradi toga svojega protizakonitega dejanja laže obranil eventualnih napadov od nemško strani, izročil je vojvodino Prusko kralju poljskemu, od katerega jo jo 10. aprila 1525. lota v Krakovu spet vzprejel v fevd. In ta veličastni prizor, ko Nemec kleči pred Slovanom, prekrasno jo upodobil Matejko s svojim divnim čopičem. ..Hold pruski" cenijo na G0.000 gld. a Matejko je sliko poklonil narodu poljskemu v Galiciji, da jo shrani v svojem gradu Wavel v Krakovu, kjer so nekdaj vladali in kjer lože pokopani nekdanji kralji poljski. Grad AVawel je prod par leti naš cesar poklonil deželi gališki. — Znano je, da je drugi imenitni slikar poljski Siemiradski svojo prekrasno sliko „Ifaklje Neronove2, katero cenijo na najmenj 30.000 gld.. tudi pred tremi leti podaril poljskemu narodu, da si v Krakovu osnuje slikarsko galerijo. To je dejansko rodoljubje! Urednikova listnic»: G. V. I. Kr. v Kr. Oprostite neljubi pogrošok v Vaši. adresi. Pri skakalnici nam ni možno podajati risanega obrazca, kako jo je pogoditi, ker za to nimamo prostora. — J. B. v C. Ni mogočo! Metelko je svojo dni učil v šoli: „Dr. Toman ist zwar ein Dichter, aber.die vielen grammatischen Fehler machen seine Gedichte schwach". Isto volja Vam. — G —ski: Ne ugaja nam ni oblika, ni vsebina. — Ljubljanski klubist: „Slovenskemu dekletu" o priliki, drugega ne! — A. Fr. v K. Ncdoumno mi je, zakaj se taki pesniški začetniki, kakor ste Vi, spravljajo na najtežje pesniške formo, na sonete, gazele, ottave rimo itd., ko niti najpriprostejšega trohajskega in jambiSkega verza ne morejo pogoditi! — Gg. V. J., v Sv. J., L. C. na D., J. K. v V.. A. L. v Hr., Jtoza K. v Kr. Vsem. vam lepa hvala! O priliki. — Omega v N. M. Nezrelo! — Z—r. Lepa odeja, a v kakšni obliki! — E. Nondum! '— J. Z. Ko bi so čez kakih pet let kje srečala, očitali bi mi. da som že zdaj natisnil Vaše pesni. — A. B. v S. Drugi del Vašega spisa o srednjih šolah bolgarskih pride po novem lotu na dan, ker bi ga letos tako ne mogli zvršiti, — BI. g. prof. J. Ogorek v Lv. Zagrebški „Vicnac" prinesel jo lani v svoji 42. št. na 076. strani to vest: „Poljski dramaturg grof Alcksajuler Fcdro. dober znanac. našo hrvatske publiko, napisa dva nova kazalištna komada i to dramatično sliku „Poginuo od gladi" (stihom) i jednoaktnu šurku prozom: „Smrt i žena, bogom dosudjena". Jednako literarno poročilo čitali smo nekoliko tednov poprej tudi v čeških listih, zato jo je ponatisnil tudi naš list. Izraz „napisa — napisal jes še nikakor ne pripoveduje, da sta dotični igri tudi že tiskani na svetlo prišli, ali da sta v gledališči že igrani bili, nego pisatelj hrani ji lehko še v rokopisu; kajti tega no moremo misliti, cla bi s bil „ Vicnaca to literarno vest — iz trto izvil. Čemu? „Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih, ter stane: za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld., za dijake po 4 gld na leto. Založniki: dr. I. Tavčar in drugovi. — Za uredništvo odgovoren: Fr. Leveč. Uredništvo: v Novih ulicah 5. — Upravništvo: na Marije Terezije cesti 5. Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Uganjke. Uganjke v zadnjem listu: Pri XI. uganjki namestu 7. besede mvomif čitaj mvomiv in namestu 12. besede varala čitaj verebe. Zaradi teh dveh tiskovnih napžk in deloma tudi zaradi nenavadne sestave svoje, v kateri so namestu številk vzete zamenjene črke, delal je ta logogrif marsikomu preglavico; zategadelj podajemo tukaj skalo, po kateri ga je pogajati: » v ■M v. S> • ^ s C « S W «O V ^ g »o CL, •C »a» Ö C. XI. FranK BadcčE AlgiB NanoS OeniT EsoP PrapoB Biccl EJierieS SemberA IgnatjeV B'minI ErjaveC Novi xn. 1. SamsoV 2. TemsE 3. Oglej 4. OabeB 5. OstravicA 6. LaokooH" 7. DerbI 8. InD 9. NefŠatel« 10. ArezzO 11. R>G 12 JasO 13. ElefanT 14. ViS STO GOLDINARJEV! Uganjko XI. in XII. 80 pogodili gg.: 1. A. KruJovic v Cirknici; 2. Janko Kersnik, notar na Brdu; 3. Jos. Occpek v Mližah ; 4. A. Brezovnik, učitelj y Vojniku; 5. J. Schweigor v Črnomlji; 6. II. Podkrajšek, učitelj v Borovnici. Oznanilo. Mnogim vprašanjem odgovarjamo, da se „Ljubljanskega Zvona" I. letnik cel ne dobiva nič več, ker so nam pošli 1., 2., 3. in 12. zvezek. Vseh drugih zvezkov. hranimo še po nekoliko ter jih radi gratis razpošiljamo vsem naročnikom, ki se zänje oglasč; a to samo do prihodnjega novega leta, ker jih pozneje ne bodemo nič več hranili. Upravništvo. Xarodoa Tiskarna t Ljubljani, h Stev. IL ____V Ljubljani, 1. novembra 1882. II, leto. INSERATI „LJUBLJANSKEGA ZVONA". Vsak inserat četrt strani obsežen stane vselej po 8 gld., če se tiska jedenkrat, po 2 gld. 60 kr., če se tiska dvakrat in po 2 gld., če se tiska trikrat. Pri daljših inseratih, osobito ako se tiskajo večkrat, daj<5 se znatni odstotki.^ Inserate vzprejema „Ljubljanskega Zvona* upravništvo v Ljubljani, na Marije Terezije cesti 6. „HRVATSKA VILA", i Od 1. oktobra izhaja »Hrvatska Vila" 1. in 15. dan vsakega meseca, po 5 tiskanih pol obsežna s 0 podobami in muzikalno prilogo. Vsakem zvezku je pridejana po jedna številka francoskega modnega lista „La mode universelle". Celoletni naročniki dobijo zastonj sliko N. Mašiča „VršitbauHrvatskoj" v fotografičnem svetlotisku. „Hrvatska Vila," ki izhaja v krasni obliki ter prinaša obilo raznovrstnega belletrističnega gradiva, stoji za celo leto 10. za pol leta 5, za četrt leta 2 gld. 50 kr. Posamezni zvezki po 50 kr. Vlastničtvo „Hrv. Vile" na Sušaku pri Reki. J. Jurčičevi zbrani spisi L Deseti brat, l gld., po pošti l gld. 5 kr. J. Jurčič Rokovnjači, 50 kr., po pošti 55 kr. so ravnokar v novem izdanji izšli. Zaloga v Ljubljani J. Giontini, knjigarna mestni trg. Dobivajo se i v Zagrebu: L. Hartmann, knjigarna; v Celji: T h. D r e x e 1, knjigarna; v Gorici: J. D a s e, knjigarna; v Gradci: Leuschner & Lubensky, knjigama; 'v Celovci: Leon, knjigarna; Ed. Liegel, knjigarna; v Mariboru: J. Leon, knjigarna; v Novem Mestu: J. Krajec, knjigarna; C. Tandler, knjigarna; v Trstu: J. D ase, knjigarna. mA \ Umetne zobe in zobovja postavlja po najnovejšem amerikanskem zistemu v ztatai vnlkanitu ali celoloidu brez bolečin. Plombira z zlatom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin s prijetnim manilom zobni zdravnik A, Paiehel ▼ Ljubljani, Hradeckega železnega I J 4 i' i 1 poleg 1 mostu v JVrV' ► ► t > ► ► nadstropji. ^ liiiiiiiiiiAkkkkkkkkkUi Mu pri „Ogrski Ercii" * v Zagrebu. (Hotel zur ungarischen Krone.) Podpisani naznanjam al. občinstvu, posebno potnikom iz alovonakih pokrajin, ki hodijo v Zagreb, da sem dn6 1. novembra m. 1. zopet prevzel gostilno pri „Ogrski Kroni" v Zagrebu, sredi mesta, v Illci, blizu Jelačifcevega trga. Naj so vaakteri potrudi k meni priti, ki želi biti dobro postrežen; pripravljena je zmerom najboljša pijača in izvrstna kuhinja, a So posebno priporočam potujočemu občinstvu snažna in v cono prenočišča. V občo pa obetam, da bodem vedno skrbel ~V z v so močjo za to, da bodo moji gosti za- pT dovoljni s postrožbo, kakor tudi z nizkimi f^ cenami. Pri vsakem dohodu železniškega vlaka stoji na kolodvoru moj omnibus. (12—11) B. SchM in Knnst t Ljubljani, Judovske ulice 21. 4. Bogata zaloga obuval vsakovrstne lastne fabrikacije iz raznovrstnega usnja, po naj novejših mocGiin žurnalih izdelanega, priporočata po najnižjih cenan B. Schitnik in Kunst v Ljubljani. Izdelana obuvala si lahko vsak pogleda in izbere iz naše za-loge. j , , Popravila vsake vrste izvršujejo se natanko in Mtro j)o naročilu in se zaračunajo po najnižjih cenah. Naročila po podtl se hitro, solidno in točno izvršujejo, ako se nam pošlje uzorno obuvalo. Mere se za poznejša naročila skrbno spravljajo in cenilniki franko razpošiljajo. (12—11) Janez Kreg-ar, gostilničar. C. kr. prviligirana Mm Adriaiica di M, Jadransko zavarovalno društvo, najstarejše avstrijsko zavarovalno društvo ustanovljeno 1. 1822. Ustanovni kapital: 20,000.000 gld. Prejema proti dober kup premijam in najkulantnejšim pogojem zavarovanje proti ognju in transportnim škodam, kakor tudi zavarovanja na življenje in nesrečne slučaje v raznih kombinacijah. Glavni zastopnik za Kranjsko «J. Perdan, trgovec in hišni posestnik, cesarja Jožefa trg v LJubljani. (12-11) Pogrebna ustanova Frana Doberleta v Ljubljani priporoča svoje takozvane imitirane rakve od kovin. l • • Izdolane 80 od losa v jako lopi obliki in solidno, slldne 80 po metalični barvi z bogatimukasnim lišpom od brona pravim ra vam od kovin popolnem in so ravno tako cene, kakor do zdaj navadne lesene rakve. Na telegrafičuo naročilo z naznanjeno dolgostno moro pošiljajo so takoj na vse žclozniškc postaje. y Ustanova dova na prost oder in pokopava, ona tudi oskrbujo sijajno dekoriranje in pogrebe v Ljubljani in zunaj mosta kakdr tudi oskrbuje vence in trakove z napisi, naposled tudi 0 transport mrličev na vso kraje to- B in inozemstva in se priporoča v cono oskr- H 1 bovanje. (6—6) ■ F. A. SnjiGiC j v Ljubljani, | j največja zaloga raznih klo- ; i i bukov in slamnikov za go- , , ; [ spode, dečke in otroke j k po jako primernih cenah. i, > GUrca nloga Stari trg it 1. Filijala: Slonore ■ ' 1 dice tik Gnndoie karani«. -r Naročila z dežele se prav v ; t ceno izvršujejo in se embalaža < i i najceneje zaračuna. Za mnoge na- i \ ročila se priporoča si. občinstvu, j . \ sosebno prečastiti duhovščini « 1 J S spoštovanjem ■ i P. A. Supančič • J J v Ljubljani, ' J ! J (6—6) Stari trg 8t 1. J. Sparovitz^^j jovelir in zlatar v Ljubljani, p mestni trg št. 13, jk priporoča si. občinstvu svojo T bogato zalogo j uvel, zlatih r in srebrnih stvari, katere P so vse od c. kr. punenega k urada puncirane. Vsako v a mojo stroko spadajoče n o v o £ delo, kakor tudi poprave iz- ^ vrše se pod jamstvom, solidno r dobro in ceno. Tudi se kupu- w jejo biseri, perle, zlate, sre- I brne in starinske stvari po naj- p višjih cenah ali pa zamenjuje. £ Vnanja naročila vsake vrste S se hitro, točno in ceno izvrše. & Kupujejo se tudi pasi in jfc haube, majolike in tobakire z J einajlom in popravljajo murčki, v da so ko novi. * ^ I Najnovejše iz g fpmiesterije, S kakor: g 1 Atlas, faille, pliš, surrdh taffet v i S vseh barvah; korsette, kravate, m • srajce, manehette, telovniki fran- • 1 coske fa<;one; riš, špice, vezenine, E a svilante cachanece, robci za gospe in |j J gospode; kakor tudi vsake vrste E x najnovejših in najfinejših olepše- Z Z talnih stvarij. Trakovi za vence Z z napisi vred se hitro oskrbujejo. 1 Priporoča se J Ana Šinkovic, S v Ljubljani, Mestni trg št. 10. fe Tudi vnanja naročila se urno in B] zanesljivo izvršujejo. (6—6) £ CO \ 1 w Lekarna „pri samoroga" P*- Trnköczy-jeva na Mostnem trgu v LJubljani. priporoča p. n. občinstva sledeče. zmerom svežo (frišne) vsled dolgoletnega izkustva kot Izvrstno uplivne priznane specijalitete, izkušena domača in homeopatiška zdravila: Cvet zoper trganje, po dr. Maliön, je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter reomatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd. malo časa če se rabi, pa mino popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr. Planinski želišdni sirop kranjski, izboren zopor kaiolj, hrioavoit, vratobol ltd.; 1 stoki. 56 kr. Koristnojti nego vsi v trgovini se nahajajoči soki. Aromatična pomada za rast las od dr. Pitha pospešuje rast Us in podoli lasčm prekrasen l&k. Lončok CO kr. Malinčin in ribizljev sdk iz njyboljSih ŠU.',er»kih gorskih maline in ribizljov sok, zelö lepo vonječ, čisto in popolnem vztrajen. — Kilo 80 kr. Jamaioa-rnm, pravi, dobivam ga naravnost i/. Londona in jamčim za njega izvirnost ceno so vs^kojako, a tudi v bnteljahpo 80 kr. in 60 kr. so dobiva Čaj, naravnost iz Kitajskega, vedno svčže in najftnojo kakovosti in ima; znamenit aroma; daljo sonohoug, pecco-cvot, carski molang po vSakojakih cenah, a tudi v haličkih po 30 in 60 kr. Najfinejši pariški „Poudre za dame", roz» in beli; po 80 kr., z rožnim duhom 40 kr. Homeopatična zdravila so pri nas že mnogo let uvedena, katerih p. t. občinstvo v naši Pomuhljevo (Dorsoh) jetrno olje, najboljšo vrsto, izborno zoper bramore, pljučnico, kožno izpustke in bezgavne oteklino. 1 stoki. 60 kr. An&terinska ustna voda, najboljša za ohranjenjo zob ter zobnega mesa iu takoj odpravi 8mradljivo sapo iz ust. 1 stoklonica 40 kr. Kri čistilne krogljioe, o. kr. priv., ne smelo bi sc v nijodnom gospodinjstvu pogrešati in so 80 užo tisočkrat sijajno osvodočilo pri zabasanji človeškega tolosa, glavobolu, otrpnontli udih, skažonem želodcu, "jetrnih in obistnih boleznih, v ftkatljah 21 kr.; joden zavoj 8 6 škatljaml 1 gl. ß kr. Razpošiljava se le joden zavoj. Mazilo zoper pöge, šinje, bradavice (grčice), rudečico na obrazu itd.; če so je nekaj večerov s tom mazilom namazalo obraz, odpravi vso nesnago z nje#a brez sledu. — Lonček stane 60 kr.' Angleško mazilo za barvanje l&s. Jako dobro in neškodljivo sredstvo za bar vanjo osivelih l&s. Lonček z navodom 50 kr. lekarni zelo zahteva. (11—10) Odličnim spoitovanjom iTarodila. 1» doželo Iz-vreva-J©Jo as toulcoj. Julij pi. Trnkoczy, lekar in kemik. Resnično je šivalni stroj dan danes že nepogreŠno hišno orodje za vsako hišo in razširjenega je na miljone komadov po raznih stanovih človeških. Šivalni stroj lepša vsaki salon, navdušuje dame in igraje gospe na-pravljajo svojo obleko, perilo in druge stvari. Nihče, kdor ga še nima, naj tedaj ne zamudi istega kar najhitreje pri meni naročiti, pa to samo tedaj, ako želi zanesljiv, gotov, dober, soliden in primeren šivalni stroj kupiti, a ne zametati novcev za ponarejen šivalen stroj. Velikanska zaloga pravih ame-rikanskih Singerjevill strojev, od katerih se jih rabi že sedaj 4,000.000 komadov, nadalje mnogokrat izboljšanih pravih Wheeler-Wilson-strojev, med temi najnovejša vrsta z ravno iglo, konečno originalni stroji Elije Howeja, ki je šivalne stroje iznašel v Newyorku z najnovejšimi neverjetno umetnimi popravami, nahaja se pri meni. Zastopstvo vseh teb pravih strojev je po pogodbi za vso Kranjsko le v mojih rokah in, hvala Bogu, vsled konkurencije 8 slabo ponarejenimi stroji, kateri svoji nalogi nikdar že zdaj ne zadostujejo, a ki bodo še menj zadostovali v prihodnje, prisiljen sem bil, da sem v Ljubljani najel še jedno prav veliko proda-jalnico in da sem svoje delavske moči znatno pomnožil. Prodajam vsakega teh za 5 let garantiranih strojev, kakor že več let, tudi zdaj proti majhenim mesečnim vplačilom na obroke od 4 do 5 gld. in na aro od 10 do 15 gld. Po tem potu je mogoče prav lahko kupiti danes tako v ceno potrebni šivalni stroj. Ako treba poprav pri šivalnih strojih, oskrbujejo se v moji mehanični delavnici brzo in najboljše. Tudi se prevzema čiščenje strojev. Velika zaloga svile za stroje, cvirn na vretenih iu v mrežah, velika zaloga v ovčji in bombažni robi, isto tako v iglicah za šivalne stroje. Posamezni oddelki za šivalne stroje dobivajo se pri meni boljši in cenejši, kakor kje drugod. Neprestano imam tudi v zalogi proti ognju in ulomu popolnem vame blagajuice od P. Wertheima in Comp, tudi po izredno nizkih izmanjšanih fabriških cenah. Za solidno in točno postrežbo jamči moja dobra že 11 let v Ljubljani obstoječa in po vsej deželi Kranjski dobro znana firma^ katera se priporoča i nadalje blagovoljnosti si. občinstva in za mnoga naročila najiskrenejše s spoštovanjem (12-11) Fran Detter. Ljubljana, Mestni trg 168 na oglu pod Trančo poleg železnega mosta. Železna trgovina na drobno in debelo Joh. Nep. Achtschina (prej Sp. Pesilaoka) Ljubljana, Gledališke ulioe 8. Zaloga hranilnih ognjišč vsake vrste, peči, ki se dado regulirati, okove pri stavbah in za razno hišno orodje, vsakovrstno delavno orodje za delo v zemlji pri zidanji železnic in cest, traverze, cement in debel papir za strehe, kakor tudi vsakovrstno železo in železno blago in kuhinjsko orodje. Najboljše vrste plugov. Cementirske priprave in ce-menfirane tehtnice, mere in uteži. Velika zaloga železnih in prav dobro pozlačenih nagrobnih križev in spomenikov. Velika zaloga vodnih žag in pil z garancijo. Prevzemajo se vsa ključavničarska dela, kakor ognjišča, železni okovi pri stavbah, ograje, vrata itd. SZalogra, c. kr. priV. svinčene in cinkove belobe in kemičnih barv iz fabrike CONCORDIA v Hrastniku. Samo pri meni se prodajajo EKSTINKTERJI „Patent Beghl", tako imenovani priročni in prenesljivi samodelujoči, ogenj hitro gaseči aparati. Cenilniki in risarije se drage volje razpošiljajo. (12—11) Knjige iz Jurčičeve zapuščine dobivajo se v Ljubljani pri Gerberju in Giontinijn, v Novem mesta pri Krajcu. „Doktor Zobera, roman, spisal J. Jurčič, velja 60 kr.; „Kalifornske povesti", spisal Bret Harte., velja 50 kr.; „Tugomer", tragedija, spisal J. Jurčič, velja 60 kr.; „Na Žerinjah", izviren roman, spisal Janko Krsnik, velja 60 kr.; „Župnik Wakefieldski", roman, iz angleščine poslovenil prof. J. Jesenko, velja 1 gold.; „Mej dvema stolomaizviren roman, spisal J. Jurčič, velja 50 kr.; „Cvet in Sad", roman, spisal J. Jurčič, velja 80 kr.; „Zimski večeri*, zbirka novelic, spisal dr. Ivan Tavčar, velja 50 kr. — Dohodek je namenjen stari slepi materi Jurčičevi. i. G10 NT INI, knjigarna, trgovina z umetnostnimi izdelki in muzikalijami, kakor tudi s papirjem in pisalnim orodjem v Ljubljani, Mestni trg, št. 24 priporoča se za oskrbovanje vseh v to stroko spadajočih stvarij, katere se vsakikrat hitro in jako ceno oskrbujejo. Velika zaloga slovenskih molitvenih bukvic in slovenskih ljudskih spisov. (12—11) »N&rodna Tiskarna" v Ljubljani.