Letna plača 2 gold. Dru/.tveniki dobivajo list brezplačno.
nabiraj,
Učitelji, dijaki in nepremožni kmetovalci plačujejo le po 1 gld.
r<5>&3
SLOVENSKA
t)
Družbeni list za prijatelje čebelarstva
po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem.
Obseg: Kaj l)i pospeševalo umno čebelarstvo v Avstriji? — XXVI. Občni zbor avstrijskih in nemških čebelarjev v Erfurtu 1881. leta. (Sklep). — Kdaj je med tekoč, kdaj se sterdi? — Dopis. — Načert XXVII. občnega zbora avstrijsko-nemških čebe-larjov v Dunajskem Novomestu. — Naznanila. — Dva občna zbora na Češkem.
Kaj bi pospeševalo umno čebelarstvo v Avstriji?
V Bernskem čebelarskem listu „Honigbiene" smo te dni čitali članek, ki je res o pravem času in za Avstrijo potreben. Pisatelj, Edv. Petzold, ko-nečno opomni, naj bi članek vsi avstrijski čebelarski listi sprejeli. Sprejmemo ga takoj toliko rajše, ker smo le še letošnjega občnega zbora v Dunajskem Novomestu čakali, preden smo mislili očitno za to reč delovati.
Poglejmo zdaj člauek Bernske „Čebele".
Pisatelj je dal članku naslov: „Kaj zabranuje nagel razvitek umnega čebelarstva v Avstriji-Ogerskem?" Naslov smo spremenili, ker mislimo, da je pomenljivši. Posnamemo iz lista le rečno.
Pisatelj pravi: Da so letui občui zbori, kakor so v zadnem četertsto-letji v navadi, čebelarstvo po Nemčiji mnogo pospeševali ter ga na visoko stopnjo povzdignili, pač ne bode nobedin tajil, kakor tudi ne, da so taki zbodi posebno pripravni pospeševati umno čebelarstvo. Ali sama znanstvenost (teorija) zabranuje vpeljavo umnega čebelarstva bolj kakor ga pospešuje. Koliko čebelarjev sem že čul: Poskušal sem s premakljivimi satniki, pa sem le škodo imel; tudi pisatelj bi zamogel od tega kaj povedati. Kot bivši častnik in potem vradnik sem saj imel toliko razuma, da sem umel, kar sem bral; a pri vsem tem mi je marsikaj spodletelo, kar je bilo po teoriji in knjigah popolno prav. Cesa je manjkalo ? Spominjem se nekega primerljeja pri vojaštvu. V šoli sem vedel in znal na tablo ali na papir vse rove, okope in nasipe pri vterdovauji kakega mesta popolno po postavah narisati; ali ko sem pervikrat na vojsko šel ter mogel načert vterdovanja narediti, tti je stal voliček pred hribom!
Tako je tudi s čebelarstvom. Če ostane čebelar brez znanstvene vednosti mojster-skaza svoje žive dni, bo tudi znanstveno dobro podučen malokdaj pravi čebelar s premakljivim delovanjem, če tega ne bo videl v dejanji, pri
drugih čebelarjih. Občni zbori so kraj, kjer se oboje uči, oboje razlaga, po-jasnuje, vidi iu poskuša. Pa bode kdo rekel: Zakaj pa tako malo čebelarjev obiskuje vsakoletne občne zbore nemško-avstrijskih čebelarjev? Zato, ker so predalječ. Muogokrat je bilo treba po sto in več milj dalječ potovati; kje bode navadni človek vzel toliko časa iu toliko denarja? Večina umnih čebelarjev je duhovskega iu učiteljskega stanu; kteri neki teh dveh ima toliko časa in denarja na razpolaganje?
Zadnjič tudi občudujem poterpežljivost in blagoserčnost avstrijsko-nemških čebelarjev (tudi slavijanskih. Vredn.), da dajo večkrat tako zaničljivo s seboj ravnati. Jeza me zgrabi, kadar se spominjem na zasramljive opazke Vogel-na in Dathea v Pragi. Tudi posebno prijazno ni bilo reči: „Navadna in postavna mera romčekov gre le Nemcem mar". In res kaj hočemo doseči, če nas pride iz Avstrije kakih deset na občno zborovauje ? To je 1 proti 50; večina pa dandanašnji povsod gospoduje.
Zdaj nameravajo še osnovati nemško centralno (občni) čebelarsko društvo; iu kar Nemci hočejo, to tudi izpeljajo. Čebelar Hubert sicer svari: Nikar; potem se bodo Avstrijauci ločili. „Sloga jači, nesloga tlači'1. Pač: naj bi se bilo to že pred zgodilo, bilo bi boljše z našim čebelarstvom.
Da Avstrijaui, zlasti po Ogerskeiu nimajo od vzajemnih občnih zborov nič pričakovati, nam kaže občni zbor v Pragi. Župnik Pavlik iz Pešte je prav vljudno iu prijazno prosil, naj bode občni zbor 1. 1881 v Pesti, ali saj leto pozneje. Obetal je, da se bode le nemški občevali; g. Hilbert je to zagovarjal prav toplo, ali vse zastonj! G. Šrob je narodni prepir vredil iu reč je bila v našo škodo odločena.
Kaj naj bi se pa zgodilo, da bi čebelarstvo v Avstriji pospeševalo?
1.	Naj se osnuje avstrijsko-ogersko centralno društvo.
2.	Naj se na svitlo spravi večji časnik za umno čebelarstvo, kakor je Eichstädter Bienenzeituug. Dopisovalcev se ne bode manjkalo, ti pa so po ceni ker plače za dopis ne bo kmalo kak čebelar vzel.
3.	Občui zbori naj bodo vsako leto, enako kakor po Nemškem, z razstavo in darili. Ti občni zbori naj bi se verstili po deželah, tedaj zborovali po glavnih mestih dežel, kmalo tii, kmalo tam, dokler pridejo vsi na versto.
Prašam le, je izpeljava teh treh točk tako težavna, da se mora že pred začetkom obupati ? Mar li ni Avstrija-Ogersko zadosti velika, da lahko tudi na lastnih nogah stojimo? Mar li avstrijski čebelarji nimajo toliko poguma in zaupanja sami v sebe, da bi si upali to speljati: „Viribus uuitis ?"
Letošnja dunajska razstava čebelarskih reči je bil lep začetek; vse lepša pa bi bila na jesen, ko bi ne bilo nemškega občnega zbora.
Naj bi vsi čebelarski listi to objavili, čebelarji se o tem razgovarjali in izvedenci potem potrebno vkrenili, o dobrem izidu ni dvomiti. Se mar li motim? Nevem; saj volja za blagor avstrijskih čebelarjev vem, da imam.
Edvard Pclzold.
Dostavek vredništva. Vrednik „Čebele", je že preteklo jesen nekim vrednikom pisal, bi li ue bilo potrebno, letne občne zbore posebej za Avstrijo prestrojiti, ker nam tako le malo koristijo; pa odgovarjali so, da še ni na času, počakajmo druzega leta. Gotovo gospodje niso druzega mislili, kakor da se bodo vredniki raznih listov z drugimi slovečimi čebelarji o tem na D. No-

vomestu posvetovali, in tako vzajemniše potem delali. Verb tega je vrednik „Čebele" tudi vis. c. kr. ministerstvo kmetijstva ua-to opomuil ter misli, da bilo bi naj boljše, ko bi visoka vlada sama in perva to reč sprožila.
Kar se tiče dopisa v „Beruski Čebeli", moramo poterdovati, da je le resnica, kar dopisovalec piše iu nasvetuje. Prav gotovo so pogostni občni zbori po Nemčiji mnogo pripomogli, da se tam čebelarstvo tako povzdiguje. Po osnovi bi se imeli taki občni zbori verstiti: eno leto na Nemškem, drugo leto v Avstriji. Iu res število prebivalcev je po Nemčiji in Avstriji z Oger-skim si zelö enako. Pa Nemci so nas v tem zajedali. Bilo je do zdaj 26 občuib zborov, ali v Avstriji, kolikor se v naglici spominjamo, uamest 13 le šest ali sedem; tedaj nauiest vsako drugo leto, le na vsako tretje iu še to ne popolno. Kes se Nemci izgovarjajo, da Ogerska se je od Avstrije ločila; ali o času osnovanib pravil Ogerska od Avstrije ni bila ločena. Naj bi pa tudi pravila za uas ne govorile, bi že vzajemnost iu prijaznost tirjala, da bi se to zgodilo; kar se pa, kakor rečeno ne zgodi. Sicer moramo pa tudi pri-poznati, da si je Ogerska mnogo sama kriva. Povsod hoče klobaso in pogačo za-se posebej imeti, kadar ji je pa to v škodo, takrat naj bi Avstrija pomagala!
Pri vsem tem smo za to, da se Abraham in Lot (Avstrija in Nemčija) ločita ter gresta s svojimi čebelarji edeu na desno, drugi na levo, da ne bode prepira med njima. In sicer ne zarad kakoršujih koli osebnih, ampak stvarnih namenov in vzrokov.
Ce je delokrog preobširen, se slabo dela; če ne za en kraj, pa za druzega. Avstrija in Nemčija ste grozno raztegnjeni deželi z 80 milijoni prebivalcev; kaj potem takem izda v 30 letih šest ali sedem občnih zborov v Avstriji ? — Občni zbori so bili že včasih na kraji Nemčije, n. pr. v Strasburg!!, Greifswalde, Kolinu i. t. d. Koliko Avstrijancev ima časa in denarja dovelj se toliko oddaljenih zborov vdeleževati, ko se mora saj 14 dui zmuditi? Dalje: Stane to tudi vlado muogo denarja. Visoka vlada podpira vsako leto nektera društva v ta namen, da se po odposlancih vdeležujejo občnih čebelarskih zborov. Ali v Strasburg, Koliu, i. t. d. je vsakemu poslancu treba 70 do 100 gld. in še mora iz svojega žepa mnogo zraven dodati. Naj bili bi občni zbori kje v Avstriji, bi se po daljavi s to podporo lahko pet, šest poslancev občnega zbora vdeležilo — gotovo v mnogo veči dobiček avstrijskih čebelarjev, kakor pa zdaj.
Nekakošnje prezirauje ali zamerza,ne vem kako bi rekel, med Avstrijci iu Nemci se ne d& vtajiti. Nemci v Nemčiji volijo za presojevalce razstavljenih reči le Nemce, ki prisojujejo darila iu poslavila le spet Nemcem (večinoma); kadar imajo pa Avstrijaui večino, n. pr. v Pragi, Nemcem z enako mero povernejo. Tega je bil vrednik „Čebele" večkrat sam priča, kakor tudi marsikterih zaničljivih opazek, bodi si v Pragi, bodi si kje na Nemškem. To pa ni več zdravo in koristno tekmovanje, ampak vse kaj druzega.
Naj bi se toraj ločilo, kar ne gre vkup — že zarad preobširnega delokroga ne — ter naj bili bi letni občni zbori v Nemčiji iu v Avstriji posebej, sicer pa dovoljeno, da drug druzega obiskujemo iu kolikor mogoče prijazno med seboj občujemo. Nikdo odkritoserčen menda tega ne bode grajal, ker bilo bi gotovo v prid obeh strank.
XXVI. Občni zbor avstrijskih in nemških čebelarjev v Erfurtu 1881. leta.
(Sklep.)
Več gospodov še dalje hvali pohlevnost in rodovitnost kavkaziške čebele, le to so marsikteri opazovali, da rada druge panje napada.
Konečno vstane g. dr. Dzierzon ter pravi da o kavkaziški čebeli ni enakih misel z g. Hilbertom. Težavno je in nikomur svetovati, čebelarstvo z mnogimi plemeni začenjati. Pred se čebelarstva sploh temeljito učimo, potem bomo še le skušnje prav delali iu o vspehu prav sodili. On laško čebelo zelö ceni, že zarad prelepe rumene barve matice, kar delovanje prav močno polajša.
Sledilo je potem malo besedovanje zarad velikosti romčekov. Znano je, da je bil grof Pfeil še nekoliko večo mero nasvetoval, kakor razni odbori in zbor v Kolinu. Grof Pfeil je rekel: Razloček med njegovim predlogom in predlogom drugih je premajhen, kakor da bi se za to prepirali in čas zgubljevali. Navadna mera je sklenjena, tedaj daljnega besedovanja ni treba. S tem so bili vsi zadovoljni in reč je bila rešena. Bode li sklenjena mera povsod tudi tako mirno sprejeta, še vedno dvomimo, kakor smo že od pervega začetka dvomili.
G. Kwiatowski odgovarja potem na prašanje: Kaj naj bi se zgodilo, da bi se domače čebelarstvo pospeševalo in koliko smemo pričakovati deržavne pomoči? ter rekel, da je treba pred vsem na to gledati, da bi poduk o čebelarstvu na zavodih (šolah) učiteljskih pripravnikov bil povsod zapovedan. Učitelj ima povsod z ljudstvom opraviti, toraj naj več upljiva ne le na šolsko mladino, ampak na ljudstvo sploh, zlasti če se on svoje svete naloge zaveda. Naj bi bili učitelji o čebelarstvu dobro podučeni, bi lahko pri mladini in odrašenih naj več pomagali, da bi se blago in blaživno čebelarstvo ne le razširjevalo, ampak tudi temeljito in umno izverševalo. Drugi pomoček pričakujemo od države, ktera naj bi zadosti velika vvoznino na ptuji med in vosek naložila in tako domače pridelke varovala. Zanimivo je, kar je povedal o množini vvoženega medü in voska l. 1880. Pa o tem po priliki kaj več.
Grof Pfeil želi, da bi čebelarska društva kaj več storili za pospeh čebelarstva. Enako naj bi tudi društveni udje kaj več in veče čebelarske časnike čitali ter se podučevali o tem, kar se po svetu za pospeh čebelarstva godi.
G. Kabow misli, da se vvaževanja ni ravno toliko bati, pač pa si prizadevati za naj boljše pridelke in izdelke ter tako pokazati, da imamo po Nemškem in v Avstriji pošteno in naj boljše blago.
G. Ilgen pa nasproti pravi, da se je pač tudi vvaževanja bati. Znabiti bi se ne bilo ravno toliko bati, če bilo bi povsod pošteno blago, ali bati se je zarad tega, ker se na stotine in tisoče centov maže vvaževa ter za med in vosek prodaja, ki nikoli med in vosek ni bilo in ne bode. To dela naj več škode, ne toliko pošteno blago, ker to povsod več ali manj stane, tedaj med ceno in ceno ne bo veliko razločka, ponarejeno pa mnogokrat ni deseti del tega vredno, za kolikor se prodaja, zato se tudi tako lahko po nizki ceni ponuja in prodaja. Tako n. pr. se funt take maže prodaja še veliko pod
uftujcu >-i
y2 marke (25 kr.) dasiravno voznina mnogo stane, kako hočemo čebelarji s takim blagom tekmovati?
Enako je g. Leheen za carino ali vvoznino, ker brez te pojde čebelarstvo če dalje bolj rakovo pot.
G. Hilbert poroča (znabiti po svoji navadi malo pretirano), da na stotine ladij dovaževa tekočino, ktero med imenujejo, pa je bolj maži za kolesa podobna, kakor medli. Ta gnjusna roba se prodaja po slepi ceni, zlasti pa lece-tarjem in sploh sladčičarjem. Mnogo nežnočutnih gospic in gospd s slastjo povživa izdelke tega vmazanega koloniaža, ki bi znabiti v omedlevico padle, ko bi muho pojemaje bercati vidile. Tudi uherni čebelarji pitajo s tako ko-lomažo svoje čebele — v pogin.
Nek g. Klaisen oporeka, da bi se carina nakladala na vvaževanji živih čebel, ker s tem bi bilo čebelarstvo na holandski meji pokopano.
G. Meyerhöfer (iz Prage) oporeka vsakoršnji carini za Avstrijo, ker Avstrija mnogo tega blaga vvaževa in izvaževa; potem bi tudi druge vlade z našim blagom tako storile. — Od zapovedanega poduka v učiteljskih pripravnicah si ne obeta veliko.
Konečno bodo sprejeti vsi nasveti, razun carine na žive čebele. Avstrijski čebelarji so se glasovanja zderžali.
Sledi k sklepu posvetovanje o mestu za 27. občni zbor avstrijsko-nemških čebelarjev. Podpredsednik, g. Vogel, nasvetuje Dunajsko Novomesto (WienerNeustadt); župnik Hartmann vabi v Frankobrod; g. Meyerhöfer govori za Carlsbad; konečno je bilo izvoljeno enoglasno za občno zborovanje 1. 1882 Dunajsko Novomesto in za 1. 1883 oziroma Frankobrod.
Za predsednika zboru tek. leta je izvoljen mestni župan D. Novomesta in za namestnika g. Albrecht Faber.
S kratkimi besedami izgovarja predsednik zahvalo za marljivo vdeleže-vanje in delovanje zborovalcem ter jim želi srečno pot na svidenje v Avstriji.
Že nekaj besed o razstavi in potem sklep. Razstava raznih čebelnih pridelkov in izdelkov iz tega; potem raznih knjig in časopisov za poduk v čebelarstvu in zadnjič raznega čebelarskega potrebnega in nepotrebnega orodja, je po naših mislih naj boljši in podučljivši del takih občnih zborov. Res dobro, podučljiva je beseda vnetega, izvedenega čebelarja, a tudi tu veljd prigovor: Besede mikajo, izgledi vlečejo. V lepo vredeni razstavi bi človek celi dan bil in mislim da bi se nič manj ne naučil, kakor pri ustmenik obravnavah. Po tem vvodu le kratke čertice o razstavi, ktere se ve da moramo posneti iz časopisov.
V odločenem kraji Vogel-novega verta so bile razstavljene žive čebele vsih plemen, kolikor jih le poznamo in gojimo, pravi „Thüringer-Zeitung". Bila je tu zastopana domača nemška čebela v černem fraku; siva kranjska že nekoliko bolj v pisani hali; potem lahinja v rumenkasti Židi in zraven nje naj bolj obola in prevzetna ciprijanka v nedelski obleki. Od teh so se bolj ali manj razločile polutanke: na pol nemke na pol kranjice, na pol nemke na pol lahinje in • ciprijanka, naj pohlevniše je vmes gledala kavkazijanka. Ta je vsakemu dovolila jo po volji ogledovati, v roke prijemati in še kaj, kar bi nobene druge ne bile dopustile.
Blizo čebel so bile razstavljene stanovanja za čebelno ljndstvo in sicer od ponižnega peharja, na pol truhljenega štora do palače s stolpi in dvema, tremi nadstropji. Zraven tega orodja brez števila dobrega, slabega, potrebnega in nepotrebnega, navadnega in priprostega, pa tudi jako umetnega in drazega, zlasti medmetalnice so oči na-se vlekle, ki jih je bilo lepo število razpostavljenih. Daljnega popisa orodja se moramo že zderžati.
Je bil ta oddelk zanimiv za čebelarje, je bil pa drugi za vse. Pridelki in izdelki čebelarstva n. pr. mčd, vosek, kisi, vina, žganjice i. t. d. so bili viditi v tako razni podobi in toliki množini, da se človek, zlasti neizvedeuec, ni mogel načuditi ter ni vedel koga bolj občudovati čebelarje ali čebele. Naj bi mogli našim slovenskim čebelarjem le enkrat kaj tacega pokazati, gotovo bili bi mnogo marljivši, kakor so zdaj.
Neuavaduo je bilo, da so bile v Erfurtu razstavljene tudi rastliue, večinoma še cveteče, ktere čebelani naj več sladčic iu hrane dajejo. Tako je en sam vertnar razstavil 38 raznih takih rastlin.
Še bilo bi marsikaj reči o razstavi čebelarskih knjig, časnikov in še tako mnogo drugih zanimivih reči, a to bi bilo za celi list dosti; tedaj rajše nehamo. Le toliko smemo reči razstave in 26. občnega zborovanja v Erfurtu ne bo preseglo menda nobeno mesto in doseglo le maloktero. Upamo, da ne bode brez vspeha za čebelarstvo!
Znano je, da čebele razun izletnice vse luknje iu špranje hitro zalepijo. Zakaj pa se to zgodi? Nemški listi pripovedujejo, da je nek Amerikanec bil tako srečen, da je vzrok tega pervi iznajdel. Iu ta amerikanski učenjak pravi, da zato, da med v satovji tekoč ostane; ker v temi ostane med tekoč, v svitlobi pa se zgosti. Skušnjo je on tako napravil, da je nekaj steklenic z medom napolnil ter polovico teh dejal v temo, polovico pa na svitlem pustil. Čez nekaj časa preiskuje vse steklenice iu glej: kar jih je bilo v temi, se je med ohranil, kakoršenj je bil noter dejan — tekoč; v steklenicah na svitlobi pa se je med sterdil in debelo-vlečljiv postal. Ta prečndna iznajdba nam tudi kaže, zakaj čebele vsako špranjo tako skerbno zalepljujejo in le v temi delajo. Čebele že stoletja vedč, kar je človek še le zdaj po naklučji izvedel.
Tako listi in Amerikanec. Kdor hoče, naj verjame; kdor noče, naj pa ne verjame.
Vemo, da ima svitloba veliko včina na vse reči, a nekoliko amerikan-skega je pa tu vendar tudi zraven.
Z Rakeka in okolice 15. julija. Pošljem Vam v prilogi tudi nekaj verstic o našem letošnjem čebelarstvu. Sicer Vam ne vem nič novega po-ročevati, a v smislu, da „Čebela" letos še ni prinesla prav ničesar od tod, je vse novo, kar Vam tudi pišem.
X
Kaj dela meti tekoč, kaj ga sterdi?
X
Dopis.
j
Pri nas je bila letos prelepa zima, kakor povsod; tedaj ta nam panjev ni veliko zadavila. A drugačna je bila pa spomlad. Od začetka je vse Se precej dobro obetalo; ali vreme maja in tudi mnogo dni junija nam je vse popačilo. Panji še niso bili ravno toliko lačni, a rojiti pa nikakor niso botli. Bolj izurjeni čebelarji so roje sami delali in ti so še naj boljše opravili. Dobili so namreč lepe drujece o pravem času; kteri so pa panje pustili, da so delali, kar so botli, so rojev čakali in čakali, pa rojev le ni bilo. (Da bi čebelarji ne bili, bili bi gotovo tudi kaj vmes zakleli, a čebelarji so poter-pežljivi kakor tudi njih živalice). Panji pa, se ve, da so težki in polni skoraj kakor v jesen. Ce še ne bodo rojili in bomo botli potovati z njimi v ajdo, jib bomo mogli domii spodrezovati. Res nesreča to ni velika, a nenavadno je in vem, da bode marsikteri rajši med po svetu vozil ali pa domä ostal, kakor o sv. Lovronciju spodrezoval. Pa bomo že kaj uganili, Bog le daj, da bilo bi vreme o ajdovem cvetji čebelni paši ugodno.
Načert XXVII. občnega zbora avstrijsko-nemških čebelarjev v Dunajskem Novoinestu. *)
Cas zborovanja in razstave je odločen od 10. do 15. septembra tek. leta 1882 in sicer:
10.	septembra ob 10. zjutraj: Začetek in otvorenje razstave.
11.	„ „ 8. zvečer: Pozdrav došlih zborovalcev.
12.	„ „ 9. zjutraj: Govori in obravnave. Ob 1. skupno
obe do. Ob 3. izlet po mestu.
13.	„ „ 9. zjutraj: Na dal j evau j e obravnav. — Drugo prosto.
14.	„ „ 9. zjutraj: Slovesno razdeljenje prisojenih premij.
Potem izlet v Gutenstein, ogled i zglednega čebelnjaka gosp. Šahinger-ja.
15.	,, „ 10. zjutraj: Srečkanje dobitkov.
Za zdaj dostavljemo le še sledeče:
Vodstva raznih železnic bodo brez dvoma dovolile razne polajšave in znižane cene. Kdor hoče teh deležin biti, mora svoj vstopni list vredni kom pokazati. Tedaj naj se vsaki, kteri misli tje potovati, ali kaj v razstavo poslati, z vstopnim listom preskrbi. Dobiva se od 10. avgusta pri županu J. Pöck-u v Dunajskem Novomestu, če se vstopnina z 2 gld. tje pošlje. Vstopni list (Mitgliederkarte) daje pravico se vde-leževati obravnavin drugih veselic, ogledovati razstavo brez kake vstopnine i. t. d.
Razstavne reči morajo do 9. septembra do poludne na Dun. novomeškem kolodvoru biti.
Kakih 200 stanovanj bo prostih, kdor po vstopnico piše, naj tudi pove, mar li želi prosto stanovanje, ali v gostilnici proti primerni plači.
Obvarovalno tvarino, in kar bo še druzega potrebnega naznanimo v prihodnjem listu.
Naznanila.
Teržaški odbor za razstavo naznanuje, da živina se v razstavo ne bode sprejemala, ker seje premalo r a z s ta vlj e val cev oglasilo.
Potem takem se tudi žive čebele ne bodo sprejemale, ker je bilo že pred naznanjeno, da za čebele veljajo vse tiste postave, kakor za živali splob in zdaj pa, da živina sploh se ne bo sprejemala v razstavo.
Odbor za razstavo v Terstu se nekako čudno obnaša, včasih menda sam ne ve, kaj hoče ali kaj zamore. Čas oglasov za pošiljanje robe v razstavo je bil naj pred odločen do 15. februarja, potem do 15. junija. Naznanilo, da hoče čebelarsko društvo v Ljubljani tudi nekaj čebelarskega orodja v razstavo poslati, je bilo o pravem času odboru poslano. Odgovora pa nič; še le na ponovljeno prašauje pride odgovor, da se nič ne sprejme, ker ni prostora.
Nam je sicer tudi prav, ker s tem odpadejo tudi stroški; a mislimo pa vendar, da na društva bi se imelo toliko ozirati, da zamorejo saj glavne reči razpostaviti. Menda nam ne bode v greh šteto, če odbor natolcujemo, da bode naj berž sprejel marsikaj bolj nepotrebnega v razstavo, kakor čebelarsko orodje, zlasti novejše, ljudstvu še bolj neznano.
-x-
Dva občna zbora na Češkem.
Samostojno društvo za povzdigo čebelarstva na Češkem bode imelo svoje 36. občno zborovanje v Ko m o ta v-u 1., 2. in 3. septembra, sklenjeno z razstavo in semnjem za med in druge čebelarske pridelke.
Deželno centralno društvo čebelarjev za Češko bode imelo takoj potem svoj V. občni zbor in čebelarsko razstavo v Pri-bramu, kjer je sloveči srebrni rudokop.
Začetek razstave bode že 3. septembra, zborovanje se bode nadaljevalo 4. in 5. septembra.
Pri obojem zborovanji bode mnogo „premij" za naj boljše pridelke in
najpripravniše čebelarsko orodje razdelenih.
* *
*
Kakor se iz tega naznanila vidi, si Čehi mnogo prizadevajo umno čebelarstvo po Češkem povzdigniti. Res tudi bolj napredovajo, kakor ktera koli dežela na Avstrijskem. Kako izvrstno lepa razstava je bila v Pragi 1. 1879 o 24. občnem zboru avstrijsko-nemških čebelarjev, se da komaj dopovedati — človek jo je mogel le viditi. Mnogoverstni panji, razno čebelarsko orodje; naj lepši pridelki in izdelki medü in voska; mnogo čebelarskih knjižic iu časopisov, z besedo, na Češkem niso skoraj prav nič na nižji stopnji, kakor po Nemškem. Pa moramo pripoznati, da čehom je resnica za povzdigo čebelarstva iu čebelarstvo jim ni nikakor le igrača ali za kratek čas. Kdaj bodo naši čebelarji po Sloveuskem to spoznali V