Sodba
23. II. popoldne je po ploekanju mno-žice bila objavljena sodba nad obto-žemci, in sicer so obsojenl:
Odsotni Koren Ivan na sinrtno kazen z abešenjem ter trajno izgubo državlj. pravio
Ules Milan, Turk Franc ter Toplak Ludvik na smrtno kazen z ustrelitvijo in   trajnb izgubo  državlj.  pravics
Tomanič Franc na 10 let prisllnega de-la z odvzemom prostosti, 5 letno izgubo državlj. pravic in zaplenitev premožehja z zakon.  omejitvijo;
Tomanič Angela na 20 let prisilnega dela z odvzemom prostosti in 5 letno iz-gubo   državlj.   pravicj
Tomanič Neža na 20 let prisilnega de-la z odvzemom prostosti in 5 letno iz-gubo   državlj.  pravics
Planinšek Franc na 13 let prisilnega dela z odvzemom prostosti, 5 letno izgu-bo državlj. pravic in prepoved oprav-Ijanjia duhovmiSkega poklica za do<bo petih  letj
Kajzereberger Ivan na 10 let prisilne-ga dela z odvzemoin prostosti, 5 letno izgubo državlj. pravx ter zaplembo pre-moženja z zak. omejitvijo;
Burjan Roza na 15 le* prisilnega dela, petletno izgubo dršavlj. pravic te-r za-plenitev   premoženja  z   zak.   omejitvljoi
Skuhala Vekoslav na 6 let prisitnega dela z odvzemom prostostd, 2 letno iz-gubo državlj. pravic m prepoved oprav-ljanja duhovniškega poklica ra dobo dveh letj
Pečnik Franc na 5 let prisilnega delft z odvzemom prosfosti tB zaplenitev pre-moženja z zakonsko omejitvijoi
Požgan Alojz na 5 let prisikiega dela z odvzemom prostc>6li Jn zaplembo pre-moženja  z  zakonsko  omefitvijo}
Osenjak Neža na 8 let prisilnega de!a, 21etno izgubo  državlj. pravic;
Turnšek Janez na 5 let 6 mcsecev prisilnega  dela   z  odvzemom  prostosti;
Jerenko Martin na 5 let prisilnega de-la in zaplembo premoženja z zak. ome-jitvij-o;
Koren Marija na 7 let prlsilnega de-la z odvzemom prostostij
Po objavi sbdbe je prisotha množlca s ploskanjetn dala svoje pritrdilo na sodbo.
S to sodbo je naše delovno ljudstvo ponovno dokazalo vsem, ki poskušajo rušiti napore &ocial. graditve, da se je iz njegovih vrst sarn lzločil za dolgo dobo let tieti del naše družbe, ki ni znal ceniti, kaj je svoboda in demokracija v FLRJ in da so s krvjo plačane pri-dobitve, kj si jih ljudstvo ne pusti je-mati niti od zunanjih, še manj od no-tranjih sovražnikov social. družbenega reda.