LETO Vlil ŠTEVILKA 80 31. MAJ 1974
brestov
obzorn i k
lasilo delovne skupnosti
lise več sodelovanja in dogovorov
NOVI SAMOUPRAVNI ODNOSI ZAHTEVAJO VRSTO NOVIH SPLOŠNIH AKTOV
Z ustanovitvijo temeljnih organizacij in s sprejetjem sporazuma o združitvi v delovno organizacijo BREST se je odprlo pred nami novo obdobje tudi na področju urejanja najrazličnejših razmerij. To bomo opravili z vrsto samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov. Nekaj tega smo že postorili, pretežni del. naloge pa nas še čaka. Z ustavo in z zakoni določeni novi način urejanja obvezuje vključitev, če že ne vseh, pa vsaj velike večine članov delovne skupnosti.
Z omenjenim sporazumom so se temeljne organizacije dogovorile, da bodo medsebojna razmerja in razmerja v okviru temeljnih organizacij samih urejala s tem, da bodo sprejele naslednje akte:
1.	samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu,
2.	samoupravni sporazum o organizaciji dela (sistemizacija),
3.	samoupravni sporazum o Ugotavljanju in razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke in prejemke,
4.	samoupravni sporazum ^ o kadrovski politiki in o izobraževanju,
5.	samoupravni sporazum o urejanju stanovanjskih zadev,
6.	pravilnik o knjigovodstvu in dragih evidencah,
7.	pravilnik o oblikovanju cen in drugih prodajnih pogojev proizvodov in storitev,
8.	pravilnik za pospeševanje tehničnih in drugih izboljšav,
9.	pravilnik o informiranju in varovanju tajnosti,
10.	pravilnik o varstvu pri delu,
11.	poslovnike posameznih organov.
čestitamo ob Dnevu mladosti!
Poleg naštetih aktov sprejme vsaka temeljna organizacija svoj statut; statut se sprejme tudi za delovno organizacijo kot celoto. Skupne dejavnosti pa sprejmejo svoja pravila.
Temeljne organizacije so se tudi dogovorile, da bodo usklajevale delo pri izdelavi predlogov vseh samoupravnih sporazumov. Tako sodelovanje je potrebno, ker omogoča enakomeren razvoj samoupravnih razmerij posameznih temeljnih organizacij in s tem delovne organizacije kot celote. Napačno bi bilo misliti, da zdaj, ko imamo temeljne organizacije, ni dovoljeno nikakršno sodelovanje, 'dogovarjanje, primerjanje in vplivanje med njimi.
Pomembno je, da pri vsej zadevi ne pozabimo, kdo je tisti, ki dokončno odloči. V ta namen je zdaj za najpomembnejše pravice delavcev v okviru posamezne temeljne organizacije s predpisi natančno določen postopek za sprejem sporazumov oziroma splošnih aktov, ki take pravice urejajo. Ugotovimo lahko, da gre pri tem za močan premik. Pomembnejših aktov ne sprejemajo več delavski sveti, temveč delavci na svojih zborih. Poleg tega je z zakonom postavljen pogoj, da prične tak akt (sporazum) veljati, ko s podpisom potrdita ta pristop k njemu najmanj dve tretjini vseh delavcev posamezne temeljne organizacije. Povedano velja najmanj za sporazume, naštete pod točkami 1. do 5. prejšnjega odstavka.
Ostale splošne akte (pravilnike in poslovnike) bodo temeljne organizacije lahko sprejemale skupno, to je v povsem enakem besdilu. Ne moremo reči, da ti akti niso pomembni. Vendar pravice in dolžnosti, ki jih ureja-j o, ne sodijo med neodtuj 1 j ive, zato ni nujno, da o sprejemu aktov odločajo vsi delavci, temveč bodo to dolžnost zaupali svojim delegatom v delavskih svetih.
Pravilniki bodo seveda zavezovali temeljno organizacijo šele, ko jih bo sprejela. Ob morebitnih nesoglasjih bo potrebno najti obliko dobronamernega in zrelega usklajevanja.
Doslej smo v temeljnih oziroma v delovni organizaciji opravili na tem področju naslednje:
—	temeljne organizacije so sprejele vsaka svoj statut in
—	vsaka temeljna organizacija je (po prej omenjenem postopku) sprejela samoupravni sporazum o urejanju stanovanjskih za-
Preostalih nalog ni malo. Skušajmo ugotoviti, katere so najpomembnejše. Poleg tega, da bo potrebno pregledati in terminološko popraviti ter v smislu novih postopkov potrditi — (ponovno) sprejeti prav vse naštete
Pozdravna brzojavka desetemu kongresu ZKJ
Komunisti in delavci dvatisoččlanske delovne skupnosti Industrije pohištva BREST Cerknica toplo pozdravljamo X. kongres jugoslovanskih komunistov. Želimo, da bi bilo delo kongresa uspešno ter da bi bili njegovi sklepi in stališča nov korak v našem prihodnjem socialističnem razvoju.
Prepričani smo, da bo kongres še bolj utrdil našo skupno usmeritev pri graditvi in poglabljanju samoupravnih odnosov in pri krepitvi naše neodvisne in nevezane politike.
Delavci Bresta bomo tudi v prihodnje po svojih najboljših močeh prispevali k ekonomsko-politični krepitvi naše domovine. Tudi mi smo enotni v podpori naporov Zveze komunistov za oblikovanje novih samoupravnih družbenoekonomskih in medčloveških odnosov.
S pozdravi vam pošiljamo iskrene želje za uspešno delo kongresa.
Delovna skupnost BRESTA
akte, so vendarle trije, ki stopajo v ospredje.
STATUT DELOVNE ORGANI-ACIJE. Ta akt je sicer izgubil na pomembnosti, če ga primerjamo z dosedanjim, vendarle mora še urediti vrsto vprašanj, ki so ostala nerešena ob sprejemu samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O UGOTAVLJANJU IN RAZPOREJANJU DOHODKA IN O DELITVI SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN PREJEMKE bo zaradi občutljivega področja, ki ga ureja, najtrši oreh prihodnjih mesecev. Poleg tega, da bo moral odpraviti napake, ki smo jih u-gotavljali na tem področju v preteklih obdobjih, bo moral vsebovati novosti, ki sta jih prinesi? »sindikalna lista« in »sporazum panoge«. Še posebej pa se borni; morali pomuditi okrog vprašanja, kako med temeljnimi organizacijami zagotoviti soodvisnost in usklajenost ter solidarnost pri
osebnih dohodkih v pogojih uvajanja VVork-factor sistema.
Republiški zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci vnaša nekaj novosti na področje delovnih razmerij, ki jih je sicer v glavnem že nakazal ustrezni zvezni zakon. Novosti morajo čimprej najti svoje mesto v ustreznih splošnih aktih, to je, predvsem V SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU O MEDSE BOJNIH RAZMERJIH V ZDRUŽENEM DELU. Republiški zakon je pri tem postavil dokaj kratek rok, saj določa, da morajo delavci v temeljnih organizacijah urediti svoja medsebojna razmerja v skladu z določili tega zakona v roku treh mseecev po njegovi uveljavitvi. Ker je stopil zakon v veljavo sredi meseca maja, pomeni, da bomo morali sprejeti nove sporazume najkasneje v avgustu.
Z. Zabukovec
Preverili bodo naše samoupravljanje
V LJUBLJANI BO 27. JUNIJA OSREDNJA JUGOSLOVANSKA PRIREDITEV OB DNEVU SAMOUPRAVLJALCEV
Osrednja in vsejugoslovanska prireditev ob dnevu samo-upravljalcev bo letos v Ljubljani 27. junija. Zbranim delegatom in gostom bo govoril tovariš Popit o izkušnjah pri uresničevanju ustave v družbeno-ekonomskih odnosih. Obenem bo Zveza sindikatov Slovenije podelila priznanja organizacijam in posameznikom za njihov prispevek k uveljavljanju samoupravljanja.
Zatem bo organiziranih sedemnajst tematskih razprav o različnih vprašnjih v zvezi s samoupravljanjem v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in ustanovah.
PRIREDITVE PO VSEJ SLOVENIJI
V juniju in juliju bodo po vseh naših občinah podobne prireditve, na katerih bodo pripravili razprave za svoje delegate, ki bodo sodelovali na osrednji prireditvi v Ljubljani ali pa razpravljali o gradivu osrednje prireditve.
Kaže torej, da bo letošnji junij v Sloveniji v znamenju razgibanega proslavljanja dosedanjih dosežkov jugoslovanskega samoupravljanja.
Ocena gospodarskih gibanj v občini
URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PROGRAMA RAZVOJA OBČINE CERKNICA 1971—1975
V pričujoči številki objavljamo del gradiva o uresničevanju družbenega programa razvoja občine Cerknica za obdobje 1971 do 1975, ki ga je izdelala komisija za programiranje pri občinski skupščini.
Gradivo je prav sedaj v javni razpravi, zato posredujemo bralcem — v želji, da bi gradivo spoznalo čimveč občanov — uvodni del, ki pomeni oceno gospodarskih gibanj v naši občini v omenjenem obdobju.
OCENA GLAVNIH SMERI DRUŽBENEGA PROGRAMA RAZVOJA 1971—1975
Ob ocenjevanju družbenega plana razvoja naše občine je po treh letih njegovega izvajanja predvsem važno ugotoviti, ali so osnovna izhodišča in strateške smeri pravilno zasnovane. To je važno tudi zato, ker se je pri srednjeročnem programu SRS, ki je postavljal v ospredje terciarno in infrastrukturno usmeritev in šele na drugo mesto industrijski in ostali razvoj, pokazalo, da so potrebne spremembe, usmeritev v korist primarne in sekundarne proizvodnje. Naš program postavlja v ospredje industrijski razvoj kot osnovni generator razvoja tudi drugih družbenih in ekonomskih potencialov. Med temi je v programu dana strateška teža tudi razvoju turizma glede na geografsko lego občine, izjemne naravne značilnosti, ki predstavljajo podlago za trajnejšo materialno pridobitnost.
Dejavnosti kmetijstva in gozdarstva je v našem programu dan pomemben poudarek, vendar ni bila uvrščena na ravn strateške smeri razvoja v občini. To zato, kar je bilo zlasti kmetijstvo v času oblikovanja programa v močni stagnaciji, tako v pogledu konkretne politike in tudi brez stabilnega družbenega koncepta v širšem merilu. V zadnjih dveh letih je na tem področju prišlo do velikih družbenih sprememb, s katerimi se kmetijska proizvodnja uvršča med trajno primarne gospodarske dejavnosti. Na tej podlagi so dane že konkretne možnosti zajetnih in dolgoročnih naložb. Poleg tega novi pogoji samoupravne organiziamosti za zasebne kmete uvrščajo to dejavnost v kategorijo socialističnega gospodarstva, kar predstavlja za naše področje novo kvaliteto. Zato je potrebno, da se ta dejavnost tudi v našem programu razvoja uvrsti kot ena izmed strateških smeri v gospodarstvu naše občine.
Globalna ocena programiranih ciljev nasploh kaže, da ni potrebe po vnašanju sprememb v razvojni program, kar velja tako za gospodarske in za negospodarske dejavnosti. Zaradi lažjega razumevanja je podan v tej oceni doseženega razvoja povzetek glavnih smeri razvoja, ki zadevajo vse dejavnosti v naši občini.
POVZETEK
OSNOVNIH DRUŽBE-
NO-EKONOMSKIH
CILJEV IN NALOG
DRUŽBENEGA
PROGRAMA
RAZVOJA
1.	Vzpostavljati in vsebinsko poglabljati samoupravno organiziranost v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, pri čemer je treba dati poudarek na interesne in krajevne skupnosti ter na regionalno povezovanje.
2.	Ob konkretnem prizadevanju za stabilzacijo gospodarstva je treba studiozno in načrtno izrabiti vse možnosti za visoko povečanje industrijske in ostale proizvodnje z naložbami v modernizacijo tehnologije. S stopnjevanjem poslovne organiziranosti in zviševanjem produktiv-
nosti je treba težiti za optimalnimi dosežki akumulacije. Z družbenimi ukrepi sodelovati pri pospeševanju dela z zasebnimi sredstvi, posebno kmetijske proizvodnje in uslužnostne obrti.
3.	Pospeševanje integracijskega navezovanja vseh gospodarskih dejavnosti v večje in specializirane gospodarske organizme izven občine z namenom, da se krepi razvojni tempo, zlasti, kar zadeva strokovnost, investicijske naložbe in tržno ekspanzijo.
4.	Pospešeno povezovanje vseh gospodarskih dejavnosti v občini za razreševanje skupnih potreb. Glede na velike razlike med doseženimi stopnjami razvoja v gospodarstvu in gospodarstvu je načrtno skrbeti za razvoj osebnega, zlasti pa družbenega standarda, kot so stanovanjska in komunalna izgradnja, razvoj šolstva, kulture, telesne vzgoje, zdravstva in drugo. Zlasti je to potrebno hitreje razvijati v občinskem središču v Cerknici.
5.	Na ravni občine je treba organizirati sistem spremljanja in zajemanja najboljših učencev osemletk, jih usmerjati in štipendirati za potrebne profile tekočih in razvojnih programov. Zagotoviti je treba učinkovito organiziranost dopolnilnega izobraževanja zaposlenih delavcev. Z vso resnostjo je treba organizirano pridobivati strokovni kader višjih in visokih poklicev tudi izven občine in zagotavljati njegovo stalnost.
6.	Z načrtnim razvojem gospodarskih in komunalnih dejavnosti ter z ukrepi socialnega varstva je treba omejevati opuščanje kmetij, ohranjevati živo pokrajino, ob tem pa zagotoviti ravnotežje med občani, sposobnimi za delo in med možnostjo zaposlitve.
7.	Z družbenimi ukrepi zagotoviti varstvo narave in človekovega okolja, hkrati pa takoj začeti z izdelavo plana namenske izrabe površin v občini kot osnovne podlage za družbeno-ekonomski razvoj.
8.	Revidirati je treba odnose med občinsko skupščino in krajevnimi skupnostimi in oblikovati njihov samostojnejši status. Ob tem je treba zagotoviti, da se da krajevnim skupnostim optimalna teža pri reševanju lokalnih vprašanj, s tem, da se jim zagotovi samostojno upravljanje s sredstvi.
OCENA
IZVRŠEVANJA CILJEV
DRUŽBENEGA
PROGRAMA
RAZVOJA
ZA OBDOBJE
1971—1973
NOVA SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
V gospodarstvu in družbenih dejavnosti je bila opravljena prilagoditev zakonu o oblikovanju TOZD oziroma samoupravnim delovnim skupnostim, s čimer je opravljena organizacijska prilagoditev spremembam, ki jih terja nova ustava v pogledu družbenoekonomskega sistema.
Druga stopnja ustavnih določil, ki zadeva povezovanje med gospodarstvom in dejavnostmi posebnega družbenega pomena z
oblikovanjem samoupravnih interesnih skupnosti, pa je šele na začetku oziroma v zaostajanju. To velja za dejavnosti,ki pokrivajo prostor občine, kot so šolstvo, otroško varstvo, kultura, telesna vzgoja, sociala, komunala, in stanovanjsko gospodarstvo. Velja pa tudi za dejavnosti, ki so regionalno organizirane, in sicer gozdarstvo, elektro sistem, vodno gospodarstvo, PTT, zdravstvo, socialno zavarovanje in drugo.
Pripisovanje vzrokov za zaostajanje še ne izoblikovani tovrstni zakonodaji je le delno upravičeno. Osrednji problem, ki predstavlja zastoje, je pomanjkanje kadrov strokovnih profilov in organizatorjev.
Tretja stopnja prilagajanja ustavi je samoupravna organiziranost družbeno političnega sistema. S sprejetjem občinskega statuta je v naši občini doseženo izhodišče za velike spremembe upravljanja s stvarmi in problemi. Optimalna samostojnost vaških skupnosti, krajevnih skupnosti ter predvsem usmerjevalna in koordinacijska funkcija občinske skupščine bo zagotovo pozitivno vplivala na hitrejši in skladnejši razvoj v občini.
Tudi nova organiziranost izvršnega sveta in občinske uprave bo zagotavljala učinkovitejše uresničevanje sklepov občinske skupščine. Ob tem organizacijskem prilagajanju ustavi in statutom, ki naj bi se v celoti zaključilo v letu 1973, pa smo šele na začetku trajnejše naloge vsebinskega poglabljanja samoupravne organiziranosti v občini. Potrebno je ugotoviti, da je plemenitenje te vsebine pretežno odvisno od stopnje družbene in političneg prizadevnosti samih samoupravnih skupnosti.
Na področju samoupravnega povezovanja na medobčinski ravni niso doseženi bistveni rezultati.^ Vzrok je predvsem pomanjkanje analiz, ki bi bile podlaga za smotrno in racionalno oblikovanje povezav posameznih dejavnosti.
NOVI POGOJI GOSPODARJENJA
Ob programiranju srednjeročnega gospodarskega razvoja v občini se je izhajalo iz predpostavke, ki je imela za podlago resolucijo o ekonomski politiki SRS in SFRJ, da se mora v dveh do treh letih doseči normalna stabilizacija gospdoarstva. Sedanji položaj kaže, da so vprašanja stabilizacije zahtevnejša, kompleksna in zelo zapletena.
V opazovanih zadnjih treh letih so bili nedvomno doseženi določeni rezultati, zlasti v omejevanju negospodarskih investicij in osebne porabe, kar je bilo takrat ocenjevano kot glavni vir inflacije. Ob tem pa so začele delovati vse težje posledice stihijskega in neskladnega razvoja med investicijskimi naložbami in proizvodnjo surovin ter zmogljivostmi predelave. Celotno gospodarstvo je prihajalo v splošno in težko krizo pomanjkanja električne energije. Ker ni bilo realnih in sistemsko vidnih programov srednjeročnega razvoja gospodarstva in širših družbeno političnih skupnosti, so se ob takšnem dogajanju vse bolj krepile administrativne oblike reševanja ključnih regulatorjev, kot so cene, zunanjetrgovinski in devizni režim; toga, linearno zaviralna politika tudi gospodarskih investicij celo za modernizacijo proizvodnje ob istočasnem prebijanju negospodarskih naložb in skratka, parcialno reševanje ekonomskih vprašanj na podlagi kriznih situacij, lokalističnih pritiskov itd.
Družbena poraba je presegala ekonomske zmožnosti, kar ie imelo za posledico povečano obremenjevanje gospodarstva in zmanjšanje njegove akumulativ-
Cerknica dobiva iz dneva v dan novo podobo
nosti. Proizvodnja je pogosto iskala izhode v formalnih spremembah asortimenta, da je dosegala višje cene in pogosto siromašila proizvode zaradi pritiska naraščajočih stroškov in obremenitev.
Ob takem razvoju se je zoževala poslovana iniciativa in tudi odgovornost gospodarskih organizacij za stabilizacijo in akumu-lativnost. Sporazumevanje o delitvi osebnih dohodkov, ki je v zadnjih letih doseglo v naši republiki solidno resnost, se je začelo zaradi neukrotljive inflacije sprevračati v limit, ki je povzročil resen padec življenjskega standarda. Logična posledica tega je bilo padanje realne rasti proizvodnje in produktivnosti, s tem pa je bila zastavljena žaga na vejo, na kateri sloni vsa naša družba.
Trendi ne dovolj učinkovitega obvladovanja gospodarskega razvoja v opazovanem obdobju so povzročili na splošno vrsto negativnih pojavov v notranjih sistemih gospodarskih organizacij, zlasti industrije. To velja v dokajšnji meri tudi za naše področje.
V celoti upravičen družbeni odpor in oster boj proti tehnokra-tizmu sta bila včasih pojmovana posplošeno, kot da sta namenjena vsem strokovnim kadrom v delovnih organizacijah. To je vplivalo na pešanje njihove pripravljenosti zaplavati tudi proti toku z argumentarnimi predlogi, zlasti kadar je šlo za uveljavljanje modernejših načinov organiziranosti v poslovnem kompleksu in inovacij, katerim se pogosto zoperstavljajo zaostale miselnosti. Tendenca padanja se kaže tudi v pripravljenosti poslovnih tveganj, ki so brezpogojno nujni sestavni del tudi našega tržnega gospodarstva.
So primeri, ko so modemi pripomočki za obvladovanje poteka proizvodnje in sistemi obvladovanja poslovnih ciklusov stagnirali, ob tem pa se aktivirale stare neposredne oblike vodenja prek mojstrov oziroma od-delkovodij.
Takšna pojmovanja so nekje začela povzročati podcenjevanje nujne potrebe po tehnikih, inženirjih, ekonomistih itd. V tem pogledu tudi v gospodarstvu naše občine ne beležimo v opazovanem obdobju napredka oziroma celo relativni padec strokovnih delavcev. Konkretno stanje na tem področju, ki je kritično, bo pokazala posebna analiza izvrševanja programa kadrovske politike v občini Cerknica 1972— 1976.
So pojavi, ko se normalna in primarna prizadevanja za racionalnost in akumulacijo odmikajo glavni skrbi pokrivanja osebnih dohodkov, s čimer širši poslovni cilji blede na račun socialnih. V nekaterih delovnih organizacijah so popustili sistemi in merila nagrajevanja po individualnem učinku ter so prešli na poenostavljen in nestimulativen model nagrajevanja vseh zanoslenih po doseženi proizvodnji. To vzbuja tendence uravnilovke in vodi k manjši materialni zainteresiranosti in odgovornosti posameznika za produktivnejše in ren-tabilnejše gospodarjenje.
Tako v raznravah največ govore o razlikah v prejemkih, ne pa o razlikah v delovnih prispevkih. Čeprav je res, da so vplivi
izven delovnih organizacij (zlasti zbirokratizirana politika cen in dajatev gospodarstva) pretežni pri oblikovanju dohodka, je tudi res, da so prisotni tudi pojavi predimenzioniranega pripisovanja vseh vzrokov za težave neurejenosti gospodarskega sistema. To negativno vpliva na delovno in poslovno mobilnost, povzroča pojave brezperspektivnosti, socialno negativnost in ustvarja občutek nemoči.
Organiziranost našega gospodarstva, zlasti v pogledu menjave blaga in dobrin z zunanjim svetom je bila razdrobljena in ne dovolj učinkovita. Ta ugotovitev je toliko pomembnejša ob upoštevanju dejstva, da je iztirila ustaljena stabilnost celotne ekonomske strukture kapitalističnega sveta, kar terja trdno organiziranost in akcijsko učinkovitost širokih kompleksov našega gospodarstva. Spričo tega je aktivnost zlasti vertikalne integrira-nosti naših gospodarskih organizacij v prepočasnem tempu. Tu je še vedno prisotno mnenje, da se integrira tisti, ki se mora, kar pa je v bistvu kratkovidna usmeritev.
Prav posledica velikih odstopanj od ciljev ekonomske politike v letih 1971 in 1972 je rodilo oprijemljivo spoznanje, da je treba sistem, v katerem je samoupravnost začela postajati cehovska in grupaška podlaga za skoraj neomejeno moč in oblast raznih upravnih, trgovskih ter finančnih grup, čimprej in za vselej zavreči.
KAKO V PRIHODNJE Ta odločitev je našla svoj končni izraz v novih ustavah. Ob tem pa je treba vedeti, da preobrazba in konsolidacija družbenoekonomskega sistema ni kratkotrajna stvar. Posledica takšnega neskladnega, nenačrtnega in samovoljnega obnašanja ter tudi zakoreninjenost prevladovanja ozkih interesov nad splošnimi bodo še lep čas prisotne in povzročale nevšečnosti in težave. K majavosti tal za naš gospodarski položaj nesporno prispevata neskladje in nemir, ki je zajel mednarodne ekonomske tokove, zlasti v kapitalističnem svetu. Ta nemir ni slučajen niti kratkotrajen, saj ima vzroke v vse bolj zaostrenem ekonomsko-social-nem neskladju med razvitim in nerazvitim svetom. Kot družbena zakonitost je ta nemir usmerjen na dosego pravičnejše mednarodne delitve ostvarjene vrednosti in kar se ne bo dogajalo brez pretresov. Ker je naše gospodarstvo tudi sestavni del mednarodnega, bo to prizadevalo oziroma že zadeva tudi nas. Pomanjkanje in nenormalno podraževanje surovin in repromateriala že občutno pritiska na naše gospodarstvo. Težo tega problema pa spoznamo ob ugotovitvi, da je slovenska predelovalna industrija trenutno odvisna od uvoza ter materialov v višini dveh tretjin svojih potreb.
Ob vsem tem pa je vendarle treba nujno vzeti vsa ta dogajanja in pojave kot realno dejstvo, ki narekuje kritično, vendar objektivno analizo stanja ip poslovne usmeritve ter mobilizirani a vseh človeških in fizičnih potencialov za nospešeno napredovanje. To velja za vsako delovno organizacijo in enako za (Konec na 3. strani)
Hov program po
Skoraj enoletno delo pri raziskavi trga, oblikovanju, pripravah dokumentacije, izdelavah vzorcev in testiranju le-teh dobiva svojo doknčno obliko. Lanska odločitev o spremembi oziroma poživitvi našega proizvodnega programa je vzporedno z delom pri snovanju novega programa zahtevala tudi vrsto koordiniranih akcij med nenormalno velikim povpraševanjem trga po pohištvu ter planiranjem proizvodnje. V času največje, vendar lahko rečemo, nepričakovane, umetno povzročene konjukture smo pričeli z ugašanjem starega in u-vajanjem novega, pestrejšega proizvodnega programa.
Poglejmo novosti, ki prihajajo iz naših tovarn pohištva. Tovarna pohištva Cerknica je razširila
ro sprejeta. Tanja se je na trgu šele pojavila in bo po prvih ocenah kupcev dobro sprejeta. Sistem Dragica je še v proizvodnji, tako da bomo lahko dali prve realnejše ocene šele v prihodnjih mesecih. Ocene vzorcev, ki jih je dajala trgovska mreža, nam dajejo potrditev pravilne oblikovno — estetske izbire celotnega sistema Dragica.
Tovarna pohištva Martinjak je v masivnem pohištvu pričela s proizvodnjo stola Gregor ter z novima jedilniškima oziroma restavracijskima stoloma L 03 in L 04. Omenim naj tudi novo jedilno garnituro 8100, ki bo vsekakor vnesla novost v naš jedilniški program. K tej garnituri bomo morali zagotoviti tudi ustrezno vitrino oziroma komodo. V ta-
istva
z jelovo masivno fronto je plod kooperantskih odnosov s Tovarno lesnih izdelkov Stari trg. Zanimanje za tovrstne kuhinje ja na domačem, pa tudi na tujem trgu veliko, zato smo zagotovili za prodajo zadostne količine elementov. GAMA se bo pojavila na tržišču v začetku junija. Vega 74 bo prišla na tržišče za GAMO. Obe novi kuhinji odlikuje predvsem estetska in funkcionalna rešitev ter oprema elementov z vgrajenimi košaricami in podobnim.
Tovarna lesnih izdelkov Stari trg pripravlja nov stol Urban in razširja grupo drobnega pohištva za opremo predsob, kopalnic in savn.
Novo iz Brestove proizvodnje — kuhinja GAMA
svoj asortiment izdelkov, saj po-|eg komponibilnega programa Dragica uvaja tudi tako imenovano korpusno pohištvo, regala Tanja in Katarina wenge. Jedilniški program smo obogatili z novo komodo in vitrino in mizk-nia dveh dimenzij.
Na tržišču sta bila Living — extra in Katarina vvenge zelo dob-
petniškem programu imamo trenutno še najmanj novosti. Nov izdelek je Detel, ki je že na tržišču. V programu pa je nekaj novih modelov, ki bodo razširili naš asortiment.
Tovarna pohištva Stari trg je pripravila in pričela s proizvodnjo novih kuhinj. To sta modela GAMA in Vega 74. Kuhinja Gama
Novosti je precej. Asortiment je zelo širok, saj praktično zagotavlja opremo vseh stanovanjskih prostorov, zato bo potrebno tesno sodelovanje med vsemi proizvajalci — kooperanti, posebno pa še med proizvodnjo in terminskim planiranjem proizvodnje.
V. Harmel
Nova sedežna garnitura Detel
Izdelki izfpoliuretana
V prvi fazi razvoja poliuretan- izvodnjo poliuretanskih blazin skih izdelkov pri nas smo začeli neprimerni. Zato smo iskali mož-zbirati strokovno literaturo v zve- nosti, da bi v okviru Bresta našli
zi s proizvajalci surovin, strojno opremo in tehnologijo. Navezali smo stike z najbolj znanimi firmami v Nemčiji, Avstriji in Italiji.
Celotno delo je zajemalo preučevanje tehnologije za izdelke iz trde integralne poliuretanske pene in mehke hladno kalupira-ne pene. Narejenih je bilo tudi nekaj izdelkov iz trde integralne poliuretanske pene (vrata kuhinjske omarice, vrata glasbenih omaric, opiralo za stol Larsen in čelo predala). Tako smo dobili osnovno znanje, ki nam je pomagalo pri izbiri stroja za vlivanje poliuretanskih komponent.
Kasnejše delo je pokazalo, da bi z dosedanjo opremo težko uspešno nadaljevali razvoj na področju trde integralne pene. Potrebna bi bila sredstva za nabavo nekaterih naprav. Zato smo se odločili, da pričnemo z izdelki iz mehke hladnokalupirane poliuretanske pene, katerih proizvodnja je manj zahtevna. Naj omenim, da smo v relativno kratkem času obvladali najnujnejše znanje, predvsem pa kvalitetno izdelovanje kalupov iz epoksidne smole. Menili smo, da bi bilo nadaljnje eksperimentiranje izguba časa, zato smo se odločili za postopno proizvodnjo. Navezali smo stike z nekaterimi domačimi porabniki takšnih izdelkov. Vzorci, ki smo jih naredili, so bili na tržišču, kar zadeva kvaliteto, zelo dobro sprejeti. Tako je prišlo do podpisa pogodbe z Novole-som. Prva količina blazin je bila Novolesu odpremi j ena	konec
aprila letos.
Pokazalo se je, da so prostori v vzorčni delavnici za redno pro-
ustrezen prostor. Še najustreznejše možnosti za to so se pokazale v tovarni ivernih plošč, kjer so praktično neizkoriščeni prostori v oddelku za izdelavo azbestnih plošč. Tako je v marcu TOZD tovarne ivernih plošč sklenila, da v svoj proizvodni program vključi tudi proizvodnjo izdelkov iz poliuretanske pene. Ta temeljna organizacija je prevzela tudi vse posle, ki so v zvezi s proizvodnjo in administracijo poliuretanskih izdelkov.
Obrat za proizvodnjo poliuretanskih blazin, katerega pripravlja Tovarna ivernih plošč, bo imel kapaciteto 500 blazin na izmeno in bo lahko zaposlil 6 do 7 delavcev. Če se bo mehanična delavnica Tovarne pohištva Cerknica držala rokov za izdelavo in montažo opreme, bo proizvodnja poliuretanskih blazin v novem obratu kmalu stekla.
Ta proizvodnja nam bo dala realnejši prikaz stroškov in natančno porabo materiala. Poleg hitrejšega pridobivanja znanja in obvladovanja tovrstne tehnologije ne bomo ostali samo pri raziskovalnem delu, ampak se bomo lahko vključili v normalno proizvodnjo, v osvajanje tržišča, v spoznavanje sodobnih postopkov, materialov, cen, kalkulacij in podobno.
Da bo celotno delo na področju poliuretanskih izdelkov v prihodnje normalno in uspešno potekalo, je nujno, da vsi (komerciala, nabava, razvoj in TOZD TIP) prevzamemo svoj del odgovornosti in da še intenzivneje nadaljujemo z delom na tem področju.	A. Zidar
(Nadaljevanje z 2. strani)	usmeriti sedanjo pretežno usmeri ružbene organe, ki so zadolženi	ritev s področja delitve na opti-
za ekonomsko politiko. Pojavom	malno aktiviranje in vse občo
neprizadetosti, počasnega reševa-	skrb za vse možne vire racional-
nja problemov in bežanja od ma-	ne proizvodnje, organiziranega
terialne resnice, ki vodi v zane-	poslovanja, realne in učinkovite
senjaštvo, se je treba odločno zo-	stimulacije ter na stopnjevanje
perstavljati.	produktivnosti dela. Misliti, da je
stabilizacija gospodarskih in družbenih odnosov možna brez v zaunjin tetin ne daje prav do- prizadevanja in racionalnega ob-bre ocene, predstavlja to obdob- nasanja prav vseh, bi bila cista je zelo važno etapo vzpona na ut™. ... področju družbenih odnosov. Da- . Kljub nekaterim pojavom, ki nes je dognano, da so bili ob vi-	bi bodo morali nujno kopneti
sokem porastu proizvajalnih sil	9^ uveljavljanju novega^ sistema,
v zadnjem desetletju prav ne-	Je gospodarstvo v naši občini
skladni družbeni odnos glavni	doseglo večino programiranih ci-
vzrok tudi za ekonomske defor-	Ijev (razen investicijskih naložb)
macije in stagnacijo nekaterih	z rezultati, ki so v splošnem nad
gospodarskih dejavnosti. Za to	poprečnimi dosežki v SRS. Eden
se povsem upravičeno ugotavlja,	izmed glavnih vzrokov za to je
da se s sedanjo ustavno uredit-	v relativno velikih naložbah, ki
vijo vzpostavljajo takšni družbe-	so podvojile industrijske kapaci-
ni odnosi, ki zanesljivo predstav-	tete v prejšnjem srednjeročnem
Ijajo pogoje za nov st varnejši in	obdobju,
dinamični družbeno-ekonomski	— 0 —
razvoj.	Gradivo zatem obsega oceno dosežkov z
Vendar smo trenutno šele sredi	gospodarskih dejavnosti v obdobju 1971/1973,
dogajanja, kjer je potrebno S pov-	glavne kazalce dosežkov gospodarstva v
sem konkretnejšimi pristopi in	tem obdobju primerjalno s slovenskim go-
rezultati to dosegati ter dokazati	spodarstvom, pregled integracijskih in po-
prednosti novega samoupravne-	slovnlh povezav organizacij združenega dela
ga sistema. Za sam začetek je	‘er pregled dosežkov v negospodarskih de-
treba brezpogojno nujno pre-	javnostih.
Čeprav gibanje materialne proizvodnje in potrošnje v splošnem
Petindvajset let zvesti Brestu
Četrt stoletja, trdega, predanega dela za Brest, za ta del lepe Notranjske, veliko pomeni. Preveč, da bi se lahko povsem oddolžili le s sprejemom in z nagrado, z nekaj urami prijetnega skupnega srečanja. Prav zato bi radi v tej številki našega glasila s krajšimi pogovori vsaj bežno predstavili ljudi, ki so dobršen del svojega življenja žrtvovali za Brestovo delovno skupnost.
Žal nam ni uspelo, da bi predstavili vse; nismo se uspeli pogovoriti s Slavkom ŠVIGLJEM in Stanetom CASERMANOM iz Tovarne ivernih plošč; predstavili ju bomo ob drugi priložnosti.
MILAN TROHA (TP Cerknica)
Jeseni leta 1959 sem se zaposlil pri sedanjem Brestu, takratnem Lesnoindustrijskem podjetju. To je bila moja prva zaposlitev, saj sem komaj teden prej prišel od vojakov, kjer sem služil tri leta. Moje prvo delovno mesto je bilo — glavni delavec pri štiristran-skem skobelnem stroju v zabo-jarni obrata II Cerknica. Tisti čas je bilo še težko dobiti zaposlitev, saj je bilo podjetje še zelo majhno v primerjavi s sedanjim Bre-
stom. Nič laže ni bilo dobiti stanovanje. Leto dni sem stanoval z več strankami v Rdečem kotičku. Leta 1950 sem se poročil in z velikm naporom dobil eno sobo pri privatniku. V takem stanovanju sem živel s štiričlansko družino sedem let. Zatem sem dobil stanovanje v gasilskem domu, kjer sem bival vse do vselitve v svojo hišo leta 1970.
Iz zabojarne sem bil leta 1952 premeščen naKrajčevo žago. Tam sem bil vse do leta 1964 kot prvi delavec na robilniku in čelilniku. Med tem časom smo morali premagovati neštete težave, ki so mlajšim delavcem neznane. Tako smo morali na primer za določeno dobo ustaviti delo ene izmene, ker nismo imeli dovolj hlodovine. Leta 1954 smo morali kot člani ostalih poslovnih enot pomagati pri obnovi Tovarne pohištva Martinjak, leta 1959 in 1960 pa pri izgradnji Tovarne pohištva Cerknica po požaru. Pri slednjem je bilo za delavce Krajčeve žage delo izredno naporno, saj smo v glavnem delali v vodi pri izkopu peska za nosilce. Ves čas obnove smo delali po deset do dvanajst ur dnevno. Veliko ur je bilo opravljenih brezplačno, samo da bi omogočili prizadetim delavcem čimprej redno zaposlitev.
Po ukinitvi Krajčeve žage sem bil premeščen na Bazensko žago, kjer sem delal na robilki vse do prekinitve proizvodnje. Od leta 1970 dalje pa sem zaposlen v masivni progi Tovarne pohištva Cerknica kot delavec na čelilniku.
Ves čas zaposlitve me spremljajo težave, kako na pošten način preživeti družino, kako zagotoviti otrokoma normalno življenje. Ker sam izhajam iz revne družine, nisem nikoli mogel računati na kakršnokoli pomoč od doma. S prihranki od rednega dela pa je težko kaj napraviti. Verjetno ne bi nikoli imel lastnega stanovanja, če mi ne bi podjetje priskočilo na pomoč s kreditom za individualno izgradnjo. Želim, da podjetje tudi v prihod-
nje nudi čimveč sredstev svojim članom za izgradnjo lastnih stanovanj, ker je le-to neprecenljive vrednosti.
Kar zadeva medsebojne odnose v podjetju, ocenjujem, da so v redu. Mislim pa, da bi starejšim delavcem lahko nudili več priznanja, saj smo mnogi pustili pri podjetju svoje najboljše moči. Za prihodnje si želim predvsem zdravja, ki mi ga zadnji čas primanjkuje. Isto želim tudi vsem članom našega kolektiva.
STANE VRENKO (TP Cerknica)
Zaposlil sem se 1947. leta pri tesarski skupini kot vajenec. Takrat smo izdelovali barake. Kmalu smo začeli graditi novo tovarno. Nato sem bil strojni delavec. Izdelovali smo kuhinjsko pohištvo.
1956. leta sem bil v ročni mizarski delavnici pri montažah različnih omaric in pisalnih miz. Leta 1957 sem se vrnil v gradbeno skupino, ki je bila razpuščena leta 1965. Po razpustitvi sem eno leto delal v furnirnici. Iz furnirnice sem bil premeščen k vzdrževalni skupini, v kateri sem še danes. Z delom v podjetju sem zelo zadovoljen, pa tudi z medsebojnimi odnosi.
JOŽE MULEC (TP Cerknica)
V	Tovarni pohištva Cerknica delam že štirinajsto leto; prej sem delal na žagi v Dolenji vasi. V tem času se spominjam štirih glavnih direktorjev in devetih direktorjev temeljnih organizacij (TOZD). V organih upravljanja sem bil član delavskih svetov (centralnih in obratnih), eno mandatno dobo predsednik upravnega odbora TP Cerknica in eno mandatno dobo predsednik sindikalnega odbora TP Cerknica.
V	organih upravljanja sem vedno s posebnim ponosom sodeloval in upam, da bom še deležen tega zaupanja, ko se bom spet vrnil na delo. Pred enim letom sem imel namreč prometno nesrečo in sem še vedno v bolniškem staležu.
ANTON PETRIČ (TP Cerknica)
Na vaše vprašanje, s kakšnimi težavami smo se srečevali v energetski postaji,bom odgovoril bolj na grobo. Pri preizkusnem pogonu se je pokazalo, da turbini 145 in 105 kW tehnično nista brezhibni. Nato je sledila reklamacija, ki se je zavlekla nekako do lanskega avgusta. Napake so bile odstranjene in sedaj turbine nor-
malno obratujejo. Omeniti moram, da so to protitlačne turbine, ki imajo pogoj: čim več tehnološke pare rabi tovarna, več električne energije proizvedejo turbine.
Pri sodobnih kotlih je poleg goriva najvažnejša voda za napajanje parnih kotlov. Tudi ta pogoj ni bil v začetku v celoti izpolnjen. Po reklamacijah in težavah smo tudi to vprašanje rešili lansko poletje.
V	kurišču smo imeli težave s pregorevanjem rešet, kar pa še ni povsem odpravljeno. Težave nastanejo pri kombiniranem kurjenju mazut, upihovanje (prah) in trda goriva (lesni odpadki). Kot kurjača me je motilo tudi to, da sem moral ves odpadni material dvigati na višino 90 centimetrov in šele nato izpustiti. v kurišče. Tudi ta težava je bila lani rešena s tem, da je bilo kurišče predelano in žrelo zravnano z višino tal.
V	moji petindvajsetletni zaposlitvi na delovnem mestu kurjača sem opravljal to delo pri majhnih parnih kotlih z ročnim kurjenjem. Z uvedbo novih parnih strojev se je vse delo postavilo na glavo. Namesto lopate in železnega droga (širhakel) so sedaj prišla ravna tipkala, ročice, svetilke, signalne sirene in množica instrumentov. To mora biti seveda vse usklajeno, sicer naprava ne obratuje pravilno. S tem, ko 'je prišla, kakor se učeno reče, psihična obremenitev, bi mnogokrat najraje vse popustil in šel na drugo delovno mesto, da ne govorim o izmenah, nočnih urah, praznikih, nedeljah in podobnem.
Čas je prinesel svoje, jaz pa sem se navadil na nove stroje, stroji name in upam, da delam dobro v splošno zadovoljstvo. Poleg omenjenih težav so še druge, ki jih s skupnimi močni rešujemo.
ZOFIJA SEVER (TP Cerknica)
Še nikoli nisem sodelovala v organih upravljanja, čeprav ne bi odklonila sodelovanja, če bi bila pač izvoljena. Res pa je, da na raznih sestankih ne razpravljam o problemih. V tovarni sem z delom in z medsebojnimi odnosi še kar zadovoljna.
Milan ŽAGAR (TP Stari trg)
Petindvajset tlet dela in življenja v istem kolektivu je dokaj dolga doba. Kateri trenutki so bili zate najtežji in kateri najbolj prijetni?
»Reči moram, da med delom v tem kolektivu nisem imel kakšnih posebno težkih obdobij, saj smo delali vsi v približno enakih po-
gojih. Le nekaj me moti: po poklicu sem kvalificiran mizar, vendar pa sedanji industrijski način proizvodnje moje kvalifikacije, pa tudi kvalifikacije nekaterih mojih sodelavcev ne prizna oziroma je ni nikjer opaziti. Kljub ttemu, da delamo tako rekoč na tekočem traku, je na nekaterih delovnih mestih le potrebno širše znanje o načinu dela, pa tudi o potelku proizvodnje in njenih zahtev. Tega pa nekvalificiran delavec ne pozna in ga ne obvlada. Mislim, da bi morala biti razporeditev delavcev po delovnih mestih ustreznejša, tako da bi prišla do izraza tudi kvalifikacija.
Največje zadovoljstvo sem doživljal vedno, -kadar smo dobili kak -nov stroj ali si postavili novo streho nad glavo ter izboljševali delovne pogoje.
Kljub izboljševanju delovnih pogojev pa čutim čedalje večjo medsebojno odtujenost med ljudmi. Živeli smo v -mnogo -skromnejših pogojih, vendar so tedaj vladali bolj tovariški odnosi — mnogo več zaupanja je bilo -med nami, razumevanja ter medsebojne pomoči.
Jože OŽBOLT (TP Stari trg)
Med delom v tem podjetju si bil -tako rekoč že na vseh delovnih mestih v proizvodnji; na katerem si bil najbolj zadovoljen?
»Menda sem opravljal res že vsa dela v proizvodnji —- od izdelovanja ročnih vozičkov v prejšnjem ikolarsikem oddelku, to je bilo nekje okrog leta 1950, do popravila izdelkov, kjer delam sedaj.
Vsekakor sem najbolj zadovoljen na sedanjem delovnem mestu. Sem že med starejšimi delavci, večkrat me bolijo noge, hitro sam utrujen. Sedanji tempo delu po normi bi skupaj z mlajšimi delavci le težko vzdržal. Sicer pa se nad delom in delovnimi mesti nisem nikoli pritoževal. Delal sem povsod, kamor sem bil razporejen, kolikor sem mogel.«
Franc ŽNIDARŠIČ (TP Stari trg)
Kakšne nepravilnosti ali pomanjkljivosti opažaš v kolektivu, v katerem živiš? Kaj predlagaš?
»Kakšnih večjih nepravilnosti ne opažam, mislim pa, da bi se morali delavci bolj posluževati pravic, ki izhajajo iz novo sprejetih predpisov i-n samoupravnih aktov.
Prav tako mislim, da bi morali še bolj težiti k izpopolnjevanju organizacije dela, in sicer na vseh delovnih mestih.
Sicer pa nimam -posebnih pripomb.«
Valentin MLAKAR (TP Stari trg)
Si zadovoljen z delom, ki ga opravljaš?
»Delam v vzorčni delavnici. Delo samo je zanimivo in pestro, vendar so težave v tem, da ga je včasih preveč, medtem ko ga večkrat tudi zmanjka. Tedaj me premeščajo po različnih delovnih mestih v proizvodnji, kjer je pač potreba. Premeščanje pa -nobenemu delavcu ni pogodu, tudi meni ne. Tu pa smo zato, da delamo.«
Ivan ZABUKOVEC (TP Stari trg)
Če bi bil sedaj spet pred vprašanjem izbire dela in -podjetja, bi se spet odločil za tako delo, kot ga opravljaš -sedaj in v istem kolektivu?
»Vsekakor, saj drugega dela si skoraj ne znam predstavljati, čeprav bi se mu verjetno prav tako privadil. Isto velja za kolektiv, saj sem zrasel v njem in z njim. Kjer človek dela, tam se privadi delu in ljudem.«
Stanko PREVEC (TP Stari trg)
Med delom v -tem podjetju si zgradil dom, ustvaril družino; česa pogrešaš, kaj -te -teži?
»Zadovoljen sem s tem, kar sem isi ustvaril in -srečen v krogu svoje družine. Tudi nad skrbjo podjetja do -delavcev sem v glavnem zadovoljen, -saj je ob pogojih, ki jih je imelo, nudilo svojim delavcem kar največ. Veliko delavcev si je zgradilo lastne hiše, prepričan pa sem, da niti en delavec ne bi prišel do lastnega doma brez pomoči podjetja. Poleg stanovanjskih posojil -smo bili deležni itudi raznih drugih pomoči — in -prav je tako — -saj je skrb podjetja za delavca med najvažnejšimi za njegovo počutje in -socialno varnost ter pripadnost -kolektivu.«
Franc MLAKAR (TP Stari trg)
Kakšni so bili tvoji napotki in posvetila delavcem, ki prvič nastopajo delo?
»Vprašanje, ki si mi ga zastavil, je nekOli-ko težko, še posebno zato, ker -naj bi nanj odgovoril v nekaj besedah, pa tudi zato, ker bodo z mojim odgovorom -nekateri prizadeti.
Če pomislim, kakšni so pogoji dela danes in -kakšne je imela na začetku svoje zaposlitve generacija, ki letos slavi petindvajset let dela na Brestu, bi moral opisati marsikaj, pa bi kljub -temu današnji -mlajši rod nekatere stvari -le -težko razumel; pa naj-sib-o -to od nagrajevanja po delu, pogojev dela, prehrane, zaščite delavca v delovnem razmerju in pri delu, možnosti za -kasnejše izobraževanje — še bi lahko na; števal. V-se -te pridobitve mladi delavci premalo cenijo.
Zato naj bi -se vsak mlad delavec, ki prvič nastopa delo, zavedal tega, da je v-sak, ki ga delovna skupnost sprejme v svoje vrste, postal člen verige, katen
(Konec na 5. strani)
S sprejema letošnjih »petindvajsetletnikov«
Novo v vrednotenju dela
PREHOD NA WORK FACTOR V TOVARNI POHIŠTVA CERKNICA
V zadnjih šestih mesecih smo na Brestu, zlasti pa v Tovarni pohištva Cerknica, zelo pogosto slišali izraz Work Factor. Izraz sam je bil nekaterim znan že prej, tudi pomen tega izraza smo delno poznali. Nismo pa poznali metode same, zato je potrebno, da najprej ugotovimo, kaj Work Factor sploh je. Work Factor je sistem-metoda, ki omogoča, da ugotavljamo poprečni človekov tempo pri delu. Sistem sam je orodje za merjenje človekovega dela, kar vnaša v našo miselnost bistveni preobrat.
_ Človekovo delo smo skušali me-riti tudi že doslej, vendar z drugačnimi metodami, ki so bile mnogo manj zanesljive. Zaradi te nezanesljivosti so bile v preteklosti nenehne težave z normativi časa. Stopnja učinka je bila ocenjena subjektivno, zato je bila zanesljivost ali realnost normativov zelo vprašljiva. To je povzročalo med delavci zelo pogoste pritožbe, češ, ta delavec normo lahko naredi, ta pa je ne more. Tako stanje in nezanesljivost pri normiranju sta povzročila pritiske na norme z obeh strani.
Delavci so stalno negodovali, da so norme previsoke, analitiki časa pa so zaradi nezanesljivosti v
normiranju in zaradi bojazni, da norma ne bo previsoka, navijali norme navzgor. Nazadnje je obsijala norma, ki ni bila ne krop ne voda, bila je pač dogovorjena. Zato je bila tudi različna. Nekateri delavci so svojo normo opravili že v štirih urah, drugi pa so morali krepko delati vseh °sem ur, pa je še niso dosegli.
Z uvedbo Work Factorja se to bistveno menja, ker je osnova ®notna. Za gibe, korake, prenašanje in drugo je enak čas, pa baj ga opravlja Janez, Miha ali spe. Izhodišče za normiranje je ;?rej enako za vse. Zato je koliba dela oblikovana na osnovi ,'ork Factorja pravičnejša, kot to bilo klasično normiranje. Sko-pravičnejše normiranje pa pribo tudi pravičnejše nagrajevanje.
Merjenju dela so pričeli v zad-''jern času posvečati več pozomo-h tudi sindikati. Le z merjenim bojom bomo lahko prišli do pravičnejše delitve nacionalnega dohodka, ne pa na osnovi kalkula-!lvnih osebnih dohodkov, ki so ~o v osnovi sami napravili nemogoče razlike med panogami in botraj panog samih. Merjenju ?ola bo treba torej v prihodnje z širših dimenzij posvetiti večjo .kfb in ga postaviti na enoten jjhenovalec. To pa omgoča VVork Sctor sistem. To je tudi osnovni bzlog, zakaj smo se na Brestu °m°čili za ta sistem.
Seveda se pri vsaki novi zadevi Pojavljajo težave in se bodo tudi P*! uvajanju Work Factorja. Po azgovoru, ki smo ga imeli z de-0vno skupnostjo (z vsemi zapo-I lenimi) smo lahko optimisti. De-avci v sistem zaupajo. Na sestan-*Vu,je bilo polno vprašanj in tudi Pojasnil, tako da je sodelovanje jbed analitiki in delavci vzpostav-Jeno. Težave, ki se bodo pojavi-bomo odpravljali in upamo, a_ bomo v drugem polletju, ko aJ bi bil Work Factor vpeljan a vsa delovna mesta, beležili oblogo boljše rezultate, kot smo Pb doslej. To pa je želja vseh
zaposlenih.
P vzporedno z uvajanjem Work bctor sistema smo vpeljali tudi la V° vrcdnoten je zahtevnosti de-' Čeprav smo z osvajanjem balitične ocene delovnih mest knviein Področju napredovali ne-hko. bolj kot pri sistemu nor-tatran’a’ Pa vseeno sistem ni bil > 7? popoln, kot je vrednotenje jbtevnosti dela, ki ga predlaga 1«£° za industrijski inženiring Prw.!e; Ta temelji na mnogo bolj ^a®‘°hljenih kriterijih, kot je na-Y analitična ocena delovnih mest. v, *ern sestavku nimam namena d Orobneje obdelati sistema vre-t0°‘enia zahtevnosti dela, ker ie Up da,*a in posebna tema. Tudi
i.	vem, če jo dovoli noznam, da r3 ° njei lahko bolj kvalificirano v^nrvljal. Omenim naj le, da hotenje zahtevnosti dela te-na petih osnovnih zahte-
strokovnost,
odgovornost,
—	napor,
—	vpliv okolice,
—	stik z drugimi.
Vsaka od teh zahtev pa se deli:
Strokovnost:
—	za izvedbo naloge je potrebna izobrazba,
—	za izvedbo naloge je potrebno izkustvo,
—	za izvedbo naloge sta potrebni samostojnost in iznajdljivost,
—	za izvedbo naloge je potrebna telesna okretnost.
Odgovornost:
—	v nalogi je zajeta ekonomska odgovornost,
—	v nalogi je zajeta odgovornost za delo drugih,
—	v nalogi je zajeta odgovornost za varnost drugih.
Napor:
—	naloga povzroča živčni napor,
—	naloga povzroča umski napor,
—	naloga povzroča telesni napor.
Vpliv okolice, delovni pogoji:
—	nesnaga otežuje nalogo,
—	prah otežuje nalogo,
—	olje otežuje nalogo,
—	toplota otežuje nalogo,
—	vlaga otežuje nalogo,
—	plini otežujejo nalogo,
—	ropot otežuje nalogo,
—	sunki otežujejo nalogo,
—	svetloba otežuje nalogo,
—	prehlad otežuje nalogo,
—	obleka otežuje nalogo,
—	poškodbe otežujejo nalogo.
Stik z drugimi pri izpolnjevanju naloge:
—	sodelovanje otežuje nalogo,
—	usmerjanje otežuje nalogo.
Na osnovi teh zahtev sledi opis
delovnega mesta. Vsaka od teh zahtev pa dobi svojo točkovno vrednost. Poleg časa — norme se ocenjuje še izvajalčeva učinkovitost. To je nekaj podobnega, kot je bila naša osebna ocena, le da je ta metoda mnogo bolj natančna in velja za vse in ni omejena na 15 odstotkov udeležencev, kot je naša.
Več o sami metodi vrednotenja zahtevnosti dela bi bilo treba spregovoriti v posebnem sestavku in s primerom, kako to vrednotenje poteka.
Če bomo obe metodi znali dosledno uporabljati, potem upam, da rezultati in koristi ne bodo izostali.	T. Kebe
Dohodek, dosežen v temeljni organizaciji združenega dela, je materialna osnova za pravico delavcev, da odločajo o pogojih svojega dela in o delitvi dohodka ter da pridobivajo osebni dohodek. Pridobivanje dohodka mora dosledno temeljiti na delu in na njegovih rezultatih. S celotnim dohodkom morajo razpolagati in o njegovi delitvi in uporabi odločati le združeni delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela razporeja; jo dohodek v celoti, ne le del, ki ostane delovnemu kolektivu, temveč tudi dohodek, ki se namensko združuje na ravni občine, v interesenih skupnostih in drugod. Delavci se sporazumevajo o razporejanju dohodka in o delitvi osebnih dohodkov v dejavnosti in po območjih. Samoupravni sporazum lesne industrije je bil pred kratkim sprejet. V naslednjih mesecih pa bo v razpravi območni samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov.
Ustavna določila, pa tudi samoupravne sporazume v dejavnosti in območju moramo uveljaviti tudi v našem sporazumu o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Šele, ko bodo ta določila sprejeta in prilagojena našim razmeram, jih bomo lahko uporabljali.
Sindikalna lista in dopolnitev samoupravnega sporazuma lesne industrije sta bili pred sprejemom v razpravi, objavljeni sta bili tudi v 78. številki Brestovega obzornika.
V našem sporazumu bomo morali opredeliti predvsem tista določila, ki so v teh dokumentih
Iskanje novih oblik za delitev dohodka
PRED NOVIM SPORAZUMOM O DELITVI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV
S samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo so se temeljne organizacije obvezale, da se bodo s posebnim samoupravnim sporazumom dogovorile o natančnejših enotnih in specifičnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, o delitve sredstev za osebne dohodke ter o ostalih osebnih prejemkih.
okvirna. Osebni dohodek in skupna poraba sta odvisna od delavčevega prispevka k temu celotnemu dohodku iz vlaganj živega in minulega dela. Za kolikšen delež in za katere oblike osebnega dohodka se bomo dogovorili, je odvisno od interesov delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Tak primer so prav o-vrednotanja delovnih izkušenj in stalnosti. V samoupravnem sporazumu lesne industrije je določen samo naj večji odstotek čistega mesečnega osebnega dohodka. Pri določanju meril bomo morali izhajati iz ustvarjenega dohodka. Kolikor več bomo namenili za posamezne vrste nagrajevanja, dodatke in podobno, toliko manjša bo osnova za vrednotenje živega dela in obratno.
V sporazumu se bomo morali še posebno dogovoriti o enotnih merilih pri ocenjevanju delovnih mest, o merilih oziroma sistemih posebnega nagrajevanja, normiranja in drugem.
Ob pripravi in sprejemu sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov je nujno, da sodelujejo vsi delavci, posebno pa komisije za osebne dohodke in pooblaščeni delegati TOZD. Menim, da je od aktivnosti v celotnem procesu samoupravnega sporazumevanja odvisno, ali bo naš sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov vseboval vsa tista določila, ki so nujno potrebna, da bomo uresničili načelo plačila po delu, solidarnost, pa tudi ustrezno družbeno reprodukcijo.
J. Hren
Prisrčno vzdušje na srečanju jubilantov v TP Cerknica
PETINDVAJSET LET ZVESTI BRESTU
Nadaljevanje s 4. strani je bil potreben; kajti veriga brez enega člena ne predstavlja več celote, da v kolektivu vladata red in disciplina, katere se morajo držati vsi zaposleni. Pri tem naj navedem kar primer, ki se še vedno pojavlja: delavec gre k zdravniku mimo tovarne, prav tako nazaj, zdravnik mu odobri bolniški stalež. Kljub temu so nekateri delavci tako brezbrižni, da o tem ne obvestijo niti svojega nadrejenega. Kaj je posledica tega, je vsakemu jasno: delovno mesto ostane nezasedeno, manjša proizvodnja in neizpolnjen plan, ki je že tako do skrajnosti napet.
Redu, s katerim je pogojeno tudi varčevanje v vsakem kolektivu, in odnosu do dela bi morali prav tako posvečati več pozornosti. Pri tem naj omenim samo nekaj primerov, ki me največkrat spravijo v slabo voljo: poglejmo kupe izmečkov (škarta), ki nastanejo zaradi površnega dela ali nepravilne manipulacije z izdelki! To je nekaj poraznega. Zato naj bi se vsak zaposleni ne zanimal samo za to, kakšen bo njegov zaslužek, temveč bi moral tudi pomisliti, kaj in kako je delal, kakšno škodo je povzročil is svojim brezbrižnim delom, pa ne samo družbi, tudi kolektivu, v katerem dela, in sebi. Kar se tiče reda, bi opozoril še na nekaj, kar daje prizadetemu zelo slabo sliko o njegovi vzgoji; v mislih imam ostanke hrane (predvsem kruha), ki ga človek vidi razmetanega vsepovsod. Pri tem iso starejši delavci v glavnem izvzeti, pa tudi večina mlajših — je pa vsekakor precej delavcev, ki te osnovne človeške dobrine ne spoštujejo — mislim, pa, da talk človek ni sposoben spoštovati ničesar.
Kar ise tiče marljivosti pri delu, mislim, da je pri mlajših delavcih vsekakor zadovoljiva, ni pa zadovoljiva urejenost okolja delovnega mesta. Sicer pa to vrsto navade mlajši delavci pridobivajo od (Starejših. Pri tem mislim na različne materiale, ki ležijo po tleh, kot so vijaki, ročaji, kosi oplemenitene iverice, spone — skratka ves material, ki ga uporabljamo. Ko pa se zahteva, da se delovno mesto spravi v red, tedaj delavec takoj zahteva, da se mu za to prizna določen čas režijskega dela. čeprav je to delo sam povzročil.
Prav talko me moti prepogosto zapuščanje delovnega mesta. Mislim, da se nekateri delavci kar prehitro »vživijo« v kolektivu, saj jih je pogosto videti za pultom v menzi, pa naišibo za to potreba ali ne. Morda je temu vzrok tildi to, da je pijača v menzi ceneiša kot v avtomatih v proizvod "ih oddelkih, čeprav bi moralo biti obratno. S tem bi se vsekakor izogniti zadrževanju v
menzi, pa tudi osebje menze bi se s tem razbremenilo, saj ima brez točenja pijač dovolj dela.
Ob koncu bi želel povedati mladim samo še to, da uživajo sadove starejše generacije, ki je bila v marsičem prikrajšana. Pri odnosu do dela naj vedo, da predstavlja vsak, še -tako majhen in na videz nepomemben predmet, ki se ga po malomarnosti poškoduje ali zavrže, denar, od katerega smo vsi zaposleni odvisni, da z redom in disciplino zvišujemo produktivnost in stabilnost podjetja, da s spoštovanjem med sodelavci zboljšujemo enotnost in trdnost našega kolektiva.
Če se bodo vsi mladi delavci, ki so pred kratkim prišli med nas in bodo še prihajali novi, zavedali pridobitev svojih predhodnikov ter bodo te pridobitve in odnose razvijali še naprej, potem bo mladina upravičila zaupanje, saj je mladina temelj naše socialistične samoupravne družbe.
Mara KEBE (Skupne dejavnosti)
— Vaši lepi in težki spomini med petindvajsetletnim delom na Brestu?
— Lepo je bilo, ko smo po požaru v Tovarni pohištva Cerknica tovarno spet obnovili in zgradili še lepšo in še modernejšo, saj smo na pogorišču mislili, da tovarne v Cerknici ne bo nikoli več. Pri obnovi smo pomagali in delali prav vsi, brez razlike. In ko je tovarna spet začela obratovati, smo se oddahnili, saj nam je bil spet zagotovljen kos kruha v domačem kraju.
— Kako se po vašem mnenju zaposlena žena lahko vključuje v družbeno-politično delo v podjetju in krajevni skupnosti?
—- Zaposleni ženi ostane za vključevanje v družbeno-politično delo bodisi v podjetju ali pa v krajevnih skupnostih zelo malo časa. Pa tudi sicer imajo moški vedno in povsod pri tem prednost, saj imajo za tako delo veliko več časa. Toda, če je žena za družbeno-politično delo zainteresirana, tudi to zmore. Zadnja leta gre na Brestu -tudi v tem pogledu na bolje, saj je bilo pri zadnjih volitvah kar precej žensk izvoljenih v organe upravljanja. To kaže, da nam delavci Bresta zaupajo, da smo tudi ženske sposobne, kljub dvojni obremenitvi — v službi in doma, aktivno sodelovati v organih upravljanja.
— Vaše želje za prihodnost?
— Želim si zdravja in zadovoljstva doma, v družini, uspehov in dobrega počutja na de-krniem mestu in pa da bi vladal mir v svetu. Naša generacija, ki ie preživela zadnjo vojno, si želi življenja v miru, saj so vojna in grozote preveč hude in strašne.
Razgovor so pripravili S. Bogovčič, J. Klančar in F. Mlakar.
OB 50. OBLETNICI ZLOMA ORJUNE
1. junija bo v Trbovljah osrednja proslava slovenskega delavstva, posvečena 50. obletnici zgodovinskega spopada slovenskega delavstva s fašistično organizacijo Orjuno.
Obletnica zloma tirjune bo imela vseslovenski in jugoslovanski značaj — spomin na pomemben dogodek našega boia proti fašističnim silam. Glede na to se bodo na proslavi zbrali delavci iz vseh naših krajev. Predvidoma bo iz cerkniške občine 80 udeležencev.
Lepo priznanje Brestu
UDELEŽENCI KONGRESA EVROPSKE UNIJE ZA POHIŠTVO V BRESTU
UEA (Evropska unija za pohištvo) je edino mednarodno združenje evropskih proizvajalcev pohištva. Ustanovljena je bila pred petindvajsetimi leti in šteje danes dvanajst članic: Avstrija, Belgija, Danska, Francija, Velika Britanija, Italija, Norveška, švedska, Nizozemska, ZR Nemčija, Španija in Jugoslavija. Jugoslavija je bila sprejeta v unijo leta 1971 na kongresu v Malmoju. Unija je strokovno združenje in kot taka ima začrtane načelne smernice in cilje.
Nekaj glavnih nalog pa bi bilo:
—	obramba splošnih interesov evropskih izdelovalcev pohištva,
—	skrb za stalno povezavo in sodelovanje med strokovnimi združenji,
—	unija ugotavlja, predlaga in izvaja strokovne študije s področja pohištvene industrije,
—	unija naj bi predlagala vladam sklepe narodnih in mednarodnih strokovnih organizacij ter te sklepe branila.
Jugoslavija ima interes in pogoje za članstvo ter za delo v tej uniji, saj je pohištvena industrija močna panoga in smo tudi znani izvozniki pohištva. Posebej slovenska lesna industrija je zelo razvita, -izvoz pa predstavlja blizu 40 odstotkov celotne proizvodnje.
Znano pa je, da naša industrija pohištva ne dosega takšnih rezultatov, kot bi jih bilo pričakovati. Vzrokov je več, nekaj pa bi jih skušal prikazati:
— neorganizacija oziroma ne-specializacija tovarn pohištva in s tem slabše izkoriščanje kapacitet, preslabo razvita ostala industrija (industrija lakov, okovja, pohištvenega blaga, plošč itd.), šibka oblikovalska služba,
— pri samem izvozu neenoten nastop na zunanjem trgu, namišljena slaba kvaliteta jugoslovanskega pohištva in na splošno nepoznavanje jugoslovanske industrije pohištva in njenih možnosti.
Letošnji jubilejni 25. kongres UEA bo v Ljubljani od 30. maja do 3. junija.
Samo članstvo v tej uniji in zaupanje organizacije jubilejnega kongresa Jugoslaviji oziroma slovenskemu Poslovnemu združenju LES pomeni visoko priznanje naši pohištveni industriji in bo velika uveljavitev le-te, saj bodo
na kongresu sodelovali najvidnejši strokovnjaki dežel članic.
Osnovna kongresna tema ima naslov: »Naši problemi: strukture, proizvodne kapacitete in perspektive pohištvene industrije v Evropi«. Temo bo obravnavalo osem strokovnih poročevalcev, iz Jugoslavije Lojze Leb, dipl. oec., Slovenijales.
Tema je zelo aktualna, kajti svetovna energetska in surovin-
ska kriza zmanjšuje konjunkturo, kar postavlja pohištveno industrijo pred vrsto težav. Med kongresom bo zasedal tudi generalni svet unije.
Zadnji dan (3. junija) bodo imeli udeleženci strokovno ekskurzijo v Meblo in Brest. Ta obisk povečuje ugled naše tovarne v evropskem merilu. M. Geršak
Nadomestila po novem
Republiški sekretariat za delo je 26. aprila na podlagi zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev na osebne dohodke delavcev lesne industrije sprejel samoupravni sporazum s spremembami in dopolnitvami, ki se nanašajo na določila »sindikalne liste«. Med najvažnejšimi spremembami bi omenili predvsem naslednje:
Regres za hrano znaša 100,00 din na delavca mesečno, za razliko od prejšnjih 60,00 din.
Znesek nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni ne sme biti nižji od 90 °/o mesečnega neto osebnega dohodka delavca. Osnova za izplačilo je izplačani osebni dohodek v preteklem letu. Po 30 dneh bolezni znaša nadomestilo po veljavnih predpisih za soci-al n o-z. d rav s t ve n o zavarovanje.
Dnevnice se po novih določilih do osem ur ne obračunavajo, od 8 do 12 ur znaša dnevnica 80,00 din, od 12 ur dalje pa 120,00 din. Stroški prenočevanja na podlagi računa se krijejo največ do 130,00 din.	S. Zidar
Novo v delavski restavraciji
27. maja je bil posvet o vprašanjih družbene prehrane na Brestu. Na posvetu so sodelovali direktorji in tajniki temeljnih organizacij skupnih dejavnosti ter predstavniki koordinacijskega odbora sindikata podjetja.
Na posvetu so razpravljali o sedanji organiziranosti družbene prehrane ter predvsem o tem, kako naj bi bila organizirana v prihodnje.
Sprejeta so bila naslednja stališča, o katerih naj bi dokončno sklepali samoupravni organi TOZD in Skupnih dejavnosti.
—	uvede naj se enotni jedilnik malic za vse TOZD in SD;
—	kvaliteta in izbor mahe se mora izboljšati, po kalorični vrednosti pa ustrezati srednjemu kosilu;
—	v kuhinji Tovarne pohištva Cerknica naj se uvede topla malica tudi za nočne izmene in ob sobotah;
—	malice naj bi bile brezplačne;
—	z osvežilnimi pijačami in s kavo se v točilnicah streže samo v času malic;
—	posveti naj se večja skrb higieni in opremljenosti, da bodo imeli abonenti boljše počutje ob odmoru in malici;
—	med delovnim časom naj se uvede postrežba z osvežilnimi pijačami in kavami po oddelkih, vsaj dvakrat v delovni izmeni;
■—• ustanoviti je treba svet abonentov,- da bo spremljal in reševal vprašanja družbene prehrane.
Vsa sprejeta stališča naj bi uvedli postopoma do 30. junija letos.
E. LAH
JUBILEJ V POGONSKEM SERVISU. Odkar deluje nova energetska postaja v TP Cerknica, so proizvedli že 2 milijona kilovatnih ur. Delovni uspeh so posebej proslavili
NOVE CENE
AVTOBUSNIH
PREVOZOV
S 25. aprilom letos so se spremenile potniške tarife v linijskem prometu na podlagi soglasja Zavoda SR Slovenije za cene, št. 38/5-27/74 z dne 17. 4. 1974 poprečno za 14,2 ”/o.
S tem v zvezi nas SAP obvešča, da bo njihovo podjetje spremenilo cene prevoznim storitvam, ki jih opravlja za naše potrebe, za 14,2 %> z veljavnostjo od 1. maja 1974.
Podjetje SAP nam bo poslalo ustrezni sporazum v podpis.
J. KLANČAR
Iz Tovarne pohištva Cerknica
Pravilna prehrana-boljše zdravje
Že samo dejstvo, da si je svetovna zdrastvena organizacija za geslo letošnjega dneva zdravja — 7. april rpet izbrala temo o prehrani (Pravilna prehrana — boljše zdravje), nam govori o tem, koliko pozornosti posveča temu vprašanju. Prvič si je izbrala temo o prehrani leta 1957, in sicer »Prehrana in zdravje«, nato še leta 1963 »Lakota, bolezen milijonov«.
Ob letošnji temi ne gre toliko za (količinsko stanje hrane, ampak za njen pravilni sestav.
V	večjem delu sveta sta zelo .razširjeni nepravilna prehranjenost in nedohranjenost. Bolezni zaradi pomanjkanja hrane zahtevajo številne žrtve, poleg tega pa slaba prehrana zmanjšuje obrambno sposobnost organizma proti infekcijam, zlasti pri otrocih. Tudi preobilno hranjenje in napačna izbira živil prispevata svoj delež k stalnemu naraščanju presnovnih motenj ter bolezni srca in ožilja in tako kljub zadostni prehranjenosti skrajšujejo življenjsko dobo.
V	nekaterih delih sveta in tudi pri nas je pereče vprašanje onesnaževanje živil, kar povzroča zastrupitev s hrano. To pa ima lahko resne posledice za zdravje. Zastrupitev povzročajo snovi, ki jih rabimo za zatiranje škodljivcev, nedovoljeni dodatki jedem, nedovoljena barvila in ne nazadnje se hrana pri nepravilni predelavi in vskladiščenju okuži z bolezenskimi klicami, ki povzročajo določene bolezni. Živila dostikrat napravijo dolgo pot od proizvajalca do potrošnika..
V	zadnjih nekaj desetletjih se je način prehranjevanja zelo spremenil, posebno zaradi spremenjenega načina življenja, dela in večje zaposlenosti žena. Vse večja zaposlitev žena zahteva od industrije in .trgovine večjo količino živil, ki se dajo hitro pripraviti ali pa so že na pol pripravljena.
Poglejmo, kakšna je naša prehrana in katere so glavne napa/ke v našem načinu prehrajevanja. Hrana pri nas sicer kalorično ustreza. Tisti, ki opravljajo najtežja fizična dela, izravnavajo svoj kalorični primanjkljaj in slabo časovno razporeditev obrokov z obrokom na delovnem mestu. Preveč kalorij pa sprejemajo ljudje, ki opravljajo lahko delo. Narašča predvsem poraba maščob in ogljikovih hidratov, unada po poraba žita in krom-nirja, posebno pa še beljakovin. Poraba slednjih sicer zadošča, vendar je posebno nizka pri prebivalstvu z nižjimi osebnimi dohodki in pri večjem številu družinskih članov. Morda je tako tudi zaradi slabih prehrambenih navad. Podobno, kar velja za živalske beljakovine, velja tudi za nekatere vitamine in minerale, ki jih še ni v naši prehrani v pravšnjih količinah. Premalo uži-
vamo mleka, ki vsebuje pomembne beljakovine, kalcij in vitamine. S porabo mleka smo na dnu evropske lestvice. Posebno pozornost moramo posvečati obro; kom družbene prehrane. Obroki so sicer dovolj obilni, a so lani prepozno in jim primanjkuje zaščitne hrane (meso, zelenjava, sadje in mlečni izdelki).
Zelo je razširjena tudi slaba navada, da precej zaposlenih (okrog 60 odstotkov) pred odhodom na delo ne zajtrkuje. Delavci popijejo pred začetkom dela ile kako žgano alkoholno pi" jačo ali morda na hitro črno kavo. Tudi pri tistih, ki sicer zajtrkujejo, zajtrk ne presega 100 do 200 kalorij, medtem ko naj bi prvi jutranji obrok vseboval vsaj 400 do 500 kalorij. Tak način prehrane negativno vpliva na delovno storilnost, kajti ta po pri; hodu na delo ne narašča, kot bi pričakovali, ampak naraste šele po malici.
Pri pomanjkljivi hrani opažamo večjo dovzetnost za obolenja-V Sloveniji je v nekaterih predelih tudi okrog 20 odstotkov slabo prehranjenih otrok. Pretirana prehranjenost otrok (posebno z maščobami in ogljikovimi hidrati) pa deluje negativno na n j1' hovo telesno kondicijo.
Pri sestavljanju posameznih obrokov bi morali upoštevati razliko v starosti, spolu in kakšna je delavčeva telesna oziroma duševna obremenitev.
Na podlagi statističnih podatkov vemo, da je lahko delavec z osebnimi dohodki 1800 do 1900 din mesečno kupil samo polovico celotne potrošnje štiričlanske družine. Lahko pa samo domnevamo, kako se prehranjuje enako številna družina z l800 din mesečnega dohodka; takih družin je bilo septembra 1972 okrog 40 odstotkov od vseh zaposlenih delavcev v družbenem sektorju-
Vpliv nepravilne prehrane na delazmožnost, poškodbe in odsotnosti z dela je težko oceniti-gotovo pa je, da ta vpliv ni tako majhen.
Sklepamo lahko, da prehrana kljub izboljšanju ne ustreza, kat se negativno kaže na zdravstvi nem stanju prebivalstva. IzbolJ' šanje prehrane ni v rokah satno zdravstvene službe, ampak je od' visna od celega niza drugih dejavnikov.
dr. A. Šmalc
Novi organi občinske skupščine
,	29. APRILA 1974 SO SE NA SVOJI PRVI SEJI ZBRALI ZBOR
krajevnih skupnosti, zbor ZDRUŽENEGA DELA IN družbenopolitični ZBOR SKUPŠČINE CERKNICA.
, PRVA SEJA JE BILA V CELOTI POSVEČENA KONSTITUIRANJU OBČINSKE SKUPŠČINE TER VOLITVAM FUNKCIONARJEV OBČINSKE SKUPŠČINE IN ŠIRŠIH DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI. VSE PREDLOGE ZA FUNKCIONARJE OBČINSKE SKUPŠČINE JE PRIPRAVILA OBČINSKA KONFERENCA SZDL IN
Njeni organi.
Za predsednika skupščine občine Cerknica je bil izvoljen tovariš Slavko Tomič, dipl. oec., direktor Komunalno stanovanj ske-8a podjetja Cerknica. Od 87 delegatov vseh treh zbroov je zanj glasovalo 81 delegatov. Za podpredsednika skupščine je bil iz-yolj en tovariš Franc Kovač; zanj Je glasovalo 83 delegatov. Oba sta delegata družbenopolitičnega zbora in bosta svojo dolžnost opravljala amatersko.
, Na seji so zbori izvolili tudi **vršni svet skupščine občine Cerknica, obenem pa so bili ••tienovani tudi predstojniki uPravnih organov. Člani izvršnega sveta so:
1.	Janez Pakiž, predsednik izvršnega sveta,
2.	Silvester Rot, dipl. inž. — član, načelnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve,
3.	Ludvik Lavrič, član, načelnik davčne uprave,
4.	Leon Razdrih, član, načelnik oddelka za splošne zadeve in
zbor združenega dela skupščine SR Slovenije, in sicer:
—	za področje gospodarstva:
1.	Franc Hvala, SD Brest, Cerknica,
2.	Franc Urbas, Kovinoplastika, Lož,
3.	Niko Zalar, Slovenijales Jelka, Begunje,
4.	Jože Šepec, Brest, TP Stari trg,
5.	Jože Avsec, kmetijska zadruga, Cerknica;
—	prosvetnokultumo področje:
1.	Majda Lenarčič, osnovna šola, Rakek,
2.	Marija Hlebec, osnovna šola, Cerknica;
—	socialno zdravstveno področje:
1.	dr. Irena Vengust, zdravstveni dom, Cerknica,
2.	Francka Janežič, zdravstveni dom, Cerknica;
—	za področje kmetijske dejavnosti:
1.	Janez Avsec, Gornje Jezero,
2.	Matija Marinček, Veliki vrh,
3.	Stane Modic, Cerknica;
—	za področje obrtnih in drugih dejavnosti:
1.	Vinko Brezec, Rakek,
2.	Franc Mlakar, Lož;
—	za področje delovnih skupnosti državnih in dragih organov:
1.	Ivanka Udovič, SDK Rakek,
2.	Nada Harmel, Zavod za zaposlovanje, Cerknica.
Pristojni zbori so izvolili tudi predsednike in podpredsednike zbrov, in sicer:
1.	Franc Tavželj, predsednik družbenopoltičnega zbora,
2.	Janez Praprotnik, podpredsednik družbenopolitičnega zbora,
3.	Franc Hvala, predsednik zbora združenega dela,
4.	Jože Šepec, podpredsednik zbora združenega dela,
5.	Janez Mele, podpredsednik zbora krajevnih skupnosti,
6.	Tone Plos, predsednik zbora krajevnih skupnosti.
Na skupni seji so zbori glasovali še o članih predsedstva SR Slovenije in o listi kandidatov za delegate v zbor zvezne skupščine, družbenopolitični zbor občinske skupščine pa je volil še delegate družbenopolitičnega zbora skupščine SR Slovenije.
T. Urbas
občo upravo,
5.	Fikret Mehadžič, član, načelnik oddelka za narodno obrambo,
6.	Slavko Hren, član, načelnik oddelka za notranje zadeve,
7.	Franc Strle, član, za področje družbenopolitičnega sistema in samoupravne organiziranosti v občini,
8.	Tone Urbas, dipl. pravnik, član, sekretar izvršnega sveta.
Skupščina je potrdila tudi re-j°r gospodarstva v izvršnem sve-vendar na tej seji član izvrš-*lega sveta in načelnik oddelka za ?°spodarstvo in finance še ni bil 'henovan.
.Zbori so imenovali tudi komi-za kadrovsko politiko v šepavi;
E Franc Zigmund, Brest, Cerk-niča,
1• Srečo Lončar, Kovind, Unec
3. Rado Ponikvar, Novolit, No-
. va vas,
4.	Franc Mlakar, Brest, TOZD TP Stari trg,
5- Božo Levec, Brest, Cerknica,
6.	Rado Hlebec, osnovna šola Ccrkilics
7- Cilka Zrimšek, Kovinoplasti-ka, Lož,
\.raleg tega so tovariše Janeza „le]eta iz Cerknice, Franca Škrab-,■a iz Nove vasi in Franca Kovača A Iga vasi pooblastili za sklepanj6 zakonskih zvez v občini Cerkva.
Vsi trije zbori so izvolili tudi i^istčlansko skupino delegatov, ' bo imela vse pristojnosti v ,yezi z delegiranjem delegata v ^občin SR Slovenije, v kate-ima vsaka občinska skupšči-‘a v Sloveniji eno delegatsko me-V tej skupini so:
1-	Tone Kebe, Brest, TP Cerknica,
2-	Slavko Tornič, Komunalno stanovanjsko podjetje Cerknica,
3-	Edo Lenarčič, občinski sindikalni svet Cerknica,
4-	Janez Praprotnik, osnovna šola Nova vas,
K Andrej Šilc, žerovnica,
”• Alojz Kraševec, Kovinopla-s stika, Lož,
'• Jožica Kovačič, osnovna šo-0 la Cerknica,
”• Franc Kavčič, TOZD Karto-. naža, Rakek,
Sašo Miler, SGP Gradišče, 1(1 Cerknica,
Marko Žnidaršič, Kovino-
i. nlastika, Lož,
**• Jože Mrak, TOZD gozdarji stvo, Cerknica.
V) 7°r združenega dela je izvoli, Se delegate ra skunine dele-°v> ki delegirajo delegate v
Letovanje šolske mladine
Kakor vsako leto doslej bo občinski odbor Rdečega križa tudi letos — to pot samostojno, prej pa v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine občine Cerknica — organiziral letovanje šolskih otrok na morju.
V mladinsko okrevališče Debeli irtič pri Ankaranu nameravamo letos poslati okoli 115 šolskih otrok, in sicer v dveh skupinah. Prva skupina 60 otrok bo letovala od 20. julija do 3. avgusta, druga pa v drugi polovici avgusta. Izbrali smo ta čas, ker mislimo, da bomo tedaj imeli najugodnejše vreme.
Prijave za letovanje bo občinski odbor Rdečega križa zbiral prek osnovnih šol v občini, kjer se bodo otroci prijavljali po po-, sebnem razpisu. Tudi letos bomo v sodelovanju z zdravstveno službo opravili zdravniške preglede, da bi s pomočjo teh pregledov in predlogov dispanzerjev za šolske otroke izbrali najpotrebnejše. S sodelovanjem socialnih služb v občini ter krajevnih organizacij bomo tudi skušali
izmed prijavljenih zbrati še tiste, za katere vemo, da bi jim tako letovanje koristilo, pa nimajo vseh možnosti za realizacijo rekreacije ob morju.
Za celotno organizacijo in izvedbo letovanja potrebujemo 7 ali 8 mladih vzgojiteljev ali študentov vzgojiteljske smeri za pedagoško in organizacijsko vodstvo letovanja. Interesnti naj se prijavijo pismeno na naslov občinskega odbora RK Cerknica.
Stroški letošnjega letovanja bodo približno 7 starih milijonov dinarjev. Denar bomo dobili iz dotacije proračuna občine Cerknica, finančne pomoči Skupnosti 'zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana, soudeležbe staršev in sredstev Rdečega križa. Prav tako pričakujemo tudi letos pomoč Bresta in Kovinoplastike pri stroških prevoza otrok na Debeli irtič in nazaj.
Pričakujemo, da bo, tako kakor vsako leto doslej, tudi letos letovanje ob morju našim otrokom koristilo in jih zbliževalo.
dr. B. Kravanja
Nov letnik
V prihodnjem šolskem letu bomo vpisovali še en letnik tehniške šole — lesne smeri, tako da bo tehniška šola v Cerknici delovala še naprej. Da bi se učenci laže odločali za tehniško šolo, so bila po vseh osmih razredih osnovnih šol v občini predavanja o poklicih v lesni industriji. Poleg načina in vsebine šolanja so bili učenci seznanjeni tudi s perspektivami, ki jih ima ta poklic, in o možnostih za zaposlovanje.
Ne bo odveč, če nekatere bistvene elemente zapišemo tudi tukaj. Pohištvo postaja potrošna dobrina kot na primer obleka ali obutev. Že danes računamo dobo trajanja pohištva na manj kot deset let. Torej bo za izdelovalce pohištva vedno dovolj dela. Tudi podatek, da je lesna industrija Slovenije druga v izvozu, tretja po številu zaposlenih in tretja po celotnem in neto dohodkih, je dovolj zgovoren. Lesna industrija pa je v naši občini najmočneje zastopana po številu zaposlenih.
Skladno z rastjo proizvodnje se širijo tudi možnosti za zapo-
slovanje strokovnega kadra. Tehnologija se neprenehoma izpopolnjuje in zahteva vse manj nekvalificiranega in vse več srednje in visoko sposobnega kadra.
Mladina v naših šolah se zelo rada odloča tudi za poklice, za katere ne more najti dela v občini. Če se že odloči za tak poklic, se mora sprijazniti tudi z dejstvom, da bo morala spremeniti tudi kraj stalnega bivališča najbrž za vse življenje. Dobro pa poznamo pregovor: »Vsaka ptica tja leti, kjer se je izvalila.«
Šolanje v tehniški šoli zahteva tudi določene sposobnosti, kot so delovne navade in primerno predznanje.
Starši, pogovorite se s svojimi sinovi in hčerami o izbiri poklica, ki ga bodo opravljali vse življenje!
F. TURŠIČ
SPREJEM TITOVE ŠTAFETE
Ob izredno sončnem in lepem vremenu smo tudi občani Cerknice 10. maja pričakali zvezno štafeto tovarišu Titu.
Slovesnost ob sprejemu štafete se je začela že pred sprejemom in se nadaljevala s kulturnim programom. To je bil vsekakor svečan dogodek, saj smo na sim-
boličen način stisnili roko našemu tovarišu Titu za 82. rojstni dan in mu poslali tudi naše pozdrave in dobre želje kot vzorniku mlade generacije.
Na slovesnosti je bilo veliko število občanov, med njimi tudi predstavniki političnih in drugih organizacij iz naše občine.
D. MODIC
Kova akcija mladine
AKCIJA »MLADI DELAVCI PRED
Družbeni trenutek, pred katerim smo, Ko so delovni ljudje, torej tudi mladi delavci in deiavke, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije postavljeni pred izredno pomembne in težke naloge, zahteva mobilizacijo vseh clCiOvrnh ljudi. Zato smo se tudi mi, miadi -delavci v TOZD Tovarna pohištva odločili za sodelovanje v akciji »Mladi delavci pred kongresi«. Naloga nas mladih je, da se dosledno borimo za uresničevanje ustavnih sprememb, se seznanimo z njimi in mobiliziramo čim širši krog mladih delavcev.
Ta akcija je nekakšno nadomestilo za zelo uspelo »Akcijo 75«, ki je bila pred leti. Akcija bo trajala do kongresa Zveze mladine Slovenije, predvidoma jeseni.
Za dejavnost, ki jo bodo upoštevali pri ocenjevanju akcije v aktivu, se razume vse tisto, kar je rezultat dela ali pobude mladih. Vsaka dejavnost se oceni z določenim številom točk, kot določa pravilnik.
Namen akcije ni le boj za prestiž in točke, temveč želja, da bo resnično aktiviran čim širši krog delavske mladine, da bi lahko uresničili vse tiste naloge, ki smo si jih zadali, in odpravili slabosti v dosedanjem delovanju.
S to akcijo želimo okrepiti vlogo delavske mladine v naši organizaciji in v širši družbi, še posebej pa v delovnih organizacijah. Doseči želimo takšen vpliv mladih delavcev na dogajanja v delovnih organizacijah, ki bi pomenil resnično uveljavitev, da bomo tudi -mladi delavci odločali o rezultatih svojega dela in da bo naše delo v samoupravnem in političnem smi-slu enakovredno vsem drugim.
K sodelovanju moramo pritegniti -tudi ostale družbenopolitične organizacije, predvsem sindikate in Zvezo komunistov ter vodstvo podjetja, da bodo naše predloge -tudi obravnavali na samoupravnih organih. Vsi želimo, da bi akcija lepo potekala in dosegla svoj namen.
Delo mladih naj bi se razdelilo na naslednja področja: izobraževanje, delovanje mladih v samoupravnih organih in v družbenopolitičnih organizacijah, sodelovanje mladih delavcev s klubi in aktivi, delovanje posebnih organizacij v podjetju, delovanje na kulturnem in rekreacijskem področju, šport, sodelovanje z enotami JLA, partizanskimi enotami -in odborom za splošni ljudski odpor v delovni organizaciji, organiziranje delovnih brigad in prostovoljnega dela mladih, izdajanje informacij.
Tudi mi smo se pridružili tej akciji. Organizrali smo kres in
KONGRESI«
mladinski ples za 1. maj. O poteku same akcije bomo še vnaprej sproti obveščali.
D. MODIC
Proslave v Grahovem
Sindikalna organizacija Tovarne pohištva Martinjak je za proslavljanje prvomajskih praznikov organizirala v zadružnem domu Grahovo na dan Osvobodilne fronte 27. aprila koncert, na katerem sta nastopila godba na pihala iz Cerknice in pevsko društvo TABOR iz Cerknice.
Program prireditve je bil zelo zanimiv in deležen mnogih priznanj poslušalcev. Vsi so bili edini, naj bi take prireditve še organizirali.
Nič manj pomembna kulturna prireditev je bila za krajevni praznik — 11. maj pred spomenikom osnovne šole Grahovo. Program je pripravila osnovna šola Grahovo, predsednik organizacije Zveze borcev Grahovo, tovariš Stane šega pa je povedal nekaj misli o pomenu praznika.
Škoda, da se je ta lepe proslave udeležilo premalo občanov, saj prav tega pomembnega dneva iz naše slavne preteklosti ne bi smeli nikoli pozabiti.
V imenu sindikalne organizacije TP Martinjak in organizacije ZB Grahovo prirediteljem za obe proslavi iskrena hvala.
I. Škrabec
Montaža novega dimnika v Tovarni pohištva Cerknica
Petdeset let godbe na pihala v Cerknici
LETO 1974 JE ZA CERKNIŠKO GODBO NA PIHALA ŠE POSEBEJ POMEMBNO. GODBA SLAVI LETOS SVOJ ZLATI JUBILEJ — PETDESET LET SVOJEGA NEPREKINJENEGA DELOVANJA.
Koliko truda, požrtvovalnosti, ljubezni in veselja do godbe je bilo potrebno pri ustanoviteljih godbe in poznejših generacijah vse do današnjih dni! Cerkniška godba na pihala je bila ustanovljena leta 1924 na pobudo nekaj ljubiteljev glasbe te zvrsti. Med njimi je bil tudi naš Franc Mele, po domače Primšar, ki muzicira vseh petdeset let in je še danes med nami. Tovariš Mele mlajšim godbenikom pravi, da ne more več tako muzicirati, kot je v mladih letih in da je danes samo še muzejska stvar. Res je, kar pravi. Vendar je tudi res, da to nadvse redek primer, da človek take -starosti lahko sploh še igra. Še pomembnejša pa sta njegovo delo in vloga v cerkniški godbi od ustanovitve do danes. Vsi godbeniki se tega še kako zavedamo in se mu ob tej priložnosti tudi iskreno zahvaljujemo za vse, z željo, da bi ostal še dolgo med nami.
Ko so se ustanovitelji domenili, da bo tu-di v Cerknici godba, se je njihovo delo šele začelo. Najprej so začeli zbirati denar za instrumente, ki so bili tudi tedaj dragi. Nabrali so ga od Cerkničanov. Instrumente so kupili v Trstu, potem pa so jih morali »prešvercati« v Cerknico. Imeli so tudi ljudi, ki bi poučevali. Niso pa imeli prostora, v katerem bi vadili. Vaditi pa so morali, če so se hoteli kaj naučiti, zato so zadevo rešili tako, da so šli enkrat v mlin, drugič na žago v pečnico in podobno. Skratka, kjer je bil prostor, pa če je bil še tako neprimeren, da je le lahko pretrolejka svetila, pa je bilo dobro. Tako se je rodila cerkniška godba pod vodstvom takratnega kapelnika Žuljana ob precejšnjih težavah, saj so bili takratni člani godbe skoro vsi kmetje in so morali delati čez dan na polju, pri godbi pa so vadili najmanj trikrat tedensko pozno v noč, do polnoči ali še dlje.
Prvi samostojni nastop v javnosti je bil leta 1926. Od tega leta dalje se začne za cerkniško godbo zlata doba, ki je trajala vse
do svetovne vojne. V teh letih je godba postala pod vodstvom kapelnika dr. Kraševca tako kvalitetna, da je nastopala na različnih prireditvah doma in v širši okolici. O njeni kvaliteti pove podatek, da je bila na tekmovanju Dravske banovine izmed 18 godb druga, takoj za poklicno godbo Dravske divizije. Od številnih nastopov — saj so igrali vsako nedeljo v letnem času na zabavnih prireditvah — veselicah — je imela godba tak dohodek, da so se sami vzdrževali, kupili so si prostor za vaje (Štalico) in jo preuredili v dvorano za vaje; to je sedanji gasilni dom.
Ko je godba pristopila h Gasilskemu društvu, je tudi le-temu izdatno pomagala s sredstvi; pomagala je nabaviti gasilski inventar, med drugim tudi motorno brizgalno. Poleg tega pa je godba pred vojno odigrala pomembno vlogo v kulturnem in političnem življenju. Znano je, da so bili člani godbe pred vojno najbolj napredni Cerkničani.
Godba je kljub žandarmeriji in njenim prepovedim sodelovala v budnicah 1. maja — delavskega praznika — in pri drugih nastopih pri Sokolu in -tako spodbujala zavedne slovenske patriote za boj proti takratnemu izkoriščevalskemu režimu. Nekateri člani godbe so bili med prvimi komunisti na Notranjskem.
Druga svetovna vojna pa je močno prizadela tudi cerkniško godbo. Veliko njenih članov je sodelovalo v narodnoosvobodilnem -boju, veliko jih je obležalo v partizanih^ in v koncentracijskih taboriščih. Tako so morali po vojni zopet začeti skoro z nova. Zopet so se našli ljubitelji godbe in s trudom znesli z vseh
koncev in krajev različne instrumente in notni material ter tako pod vodstvom kapelnika Ivana Drenika do leta 1960 ustvarili drugi vrh godbe, kar zadeva kvaliteto in delovanje. Po letu 1960 pa je bilo za cerkniško godbo sedem dolgih težkih let.
V tem času godba ni dobivala redne dotacije za normalno delovanje, ampak je živela od svojih nerednih dohodkov, predvsem pa od neomahljivega entuziazma članov godbe. Po letu 1967 pa so se stvari v naši kulturi, pa tudi v cerkniški godbi bistveno spremenile in se še spreminjajo, seveda na bolje. Tedaj je koordinacijski odbor Sindikata Industrije pohištva Brest prevzel nad cerkniško godbo patronat in s tem zagotovil redno denarno dotacijo za normalno delovanje godbe. Pomagala pa je tudi na novo ustanovljena Kulturna skupnost občine.
Pred nekaj meseci je oživelo delovanje Zveze kulturno-pro-svet-nih organizacij. Vse to kaže na zanimanje širše družbe, da se kultura oživi in se ji da v naši samoupravni družbi mesto, ki ji pripada.
Vse to in pa sedanje članstvo godbe pod vodstvom kapelnika Ivana Lavriča, nam je spodbuda, da bomo petdesto obletnico delovanja cerkniške godbe na pihala praznovali res svečano kot takemu jubileju gre. V tem jubilejnem letu bo godba priredila več samostojnih koncertov. Glavna prireditev v počastitev petdesete obletnice pa bo predvidoma v drugi polovici junija. O podrobnostih bomo še obveščali.
Preostane le še, da se v imenu cerkniške godbe na pihala iskreno zahvalim vsem imenovanim in neimenovanim za kakršnokoli pomoč in delo v teh petdesetih letih cerkniške godbe na pihala.
T. URH
VZPON ATLETIKE
CERKNIŠKI PIONIRJI IN PIONIRKE — ZMAGOVALCI NA ŠTAFETI ZMAGE V LJUBLJANI
IZID ŽREBANJA
Reševalci križank so se tokrat nekoliko slabše odrezali, saj smo dobili le 59 rešitev. Komisija je izžrebala naslednje nagrajence:
1.	nagrada (150 din): Mira Turk-Škraba, Splošno-kadrovska sl. (SD);
2.	nagrada (100 din):	Barbara
Modec, Cesta 4. maja 20, Cerknica;
po 20 din pa prejmejo: Matjaž Kebe, Videm 47, Cerknica,
Anton Kandare, Stari trg pri Ložu 97,
Irena Mlinar, Tabor 8. Cerknica,
Marija Komočar, Cesta 4. maja 21, Cerknica,
Danica Hiti, Videm 31, Cerknica.
Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade lahko dvignejo v blagajni Skupnih dejavnosti, drugim pa jih bomo poslali po pošti.
REŠITEV
NAGRADNE KRIŽANKE
BS — KRIM — TLAK — SKAT — RAKA — VOTLINA — KAMP — EMON-KE — AIKEN — SREM —OTS — SOR-TER — ERIK — ATA — SPA — TU — ISKRA KRANJ — TIRNICA — PAN — AERO — STO ER — ARRAS — SEL — TIBOR — LAK — OMAKA — IN — SKI
—	IVANKA — AC — JASNA — ANDOR-KA — MARAIS — NIAGARA — INS — IZLAKE — CI — SO — OTO — SKAFANDER — SLA — ARAM — OPETEK — RASA — GREZILO — AR SADAT KAN-TINER — KOSOVEL — IND — MANA — ALA — IRAN — TIT — ARE — BRIVEC
—	TRAPA — IKRE — TARAS — KOLA
—	AS — TAKALEC — STARI TRG — IRONIJA — TOVARNA POHIŠTVA.
Pred leti je bila atletika eden izmed najbolj množičnih športov v naši občini. Tudi kvalitetnih. Malo državnih prvakov in rekorderjev je bilo iz naših krajev. Večinoma iso bili atleti. Še leta 1966 smo uspešno nastopali v Malem kriteriju slovenskih mest, nastopali smo torej v vseh glavnih atletskih disciplinah. Potem pa je šlo hitro navzdol. Predvsem zaradi denarja? Nekateri so prenehali nastopati, drugi so odšli v večje klube, ki so jih skušah že prej zvabiti v svoje vrste in tam sedaj uspešno tekmujejo (Ferfila, Zalar, Likarjeva).
Ustanovili smo temeljno skupnost telesne kulture. Obljubili so nam denar, pomoč in zato smo letos spet začeli. Pa ni ne enega ne dragega, vse je po starem. Toda, če smo začeli, bomo nadaljevali. Za najnujnejšo opremo je bilo nekaj denarja še pri TVD Partizan, nekaj pa ga je primaknila Osnovna šola Cerknica.
Atletika je šport, kjer le trdo in vztrajno delo rodi sadove. Prvi rezultati so že tu. Najprej uspešen nastop na pouličnem teku v Postojni (fantje prvo, -drago in četrto mesto, dekleta drago, šesto in osmo mesto) in potem v štafeti zmage 9. maja v Ljubljani. Tu so fantje med osnovnimi šolami zmagali (čeček, Korošec, Turšič), druga ekipa pa je bila petnajsta. Dekleta (Šparemblek, Brancelj, Petrovčič) pa so bila med srednjimi šolami peta (-prve med osnovnimi šolami) in petnajste (Korošec, Kranjc, Funda). Naj omenimo še to, da je Ferfila v Teku zmage isti dan zasedel 26. mesto. S temi uspehi pa se naši atleti že približujejo širšemu kvalitetnemu vrhu slovenske atletike, -kar so potrdili tudi na zadnjem področnem prvenstvu
za Atletski pokal Slovenije. Tu so vsi nastopajoči dosegli osebne rekorde, metalki Jenčkova in Tramtetova -pa sta se celo uvrstili v -slovenski finale za starejše mladinke, kjer sta zasedli peto (Jenček-kopje) in dvanajsto mesto (Tram-te-krogla). Glede na to, da so -vsi -tekmovalci še pionirji, je to razveseljiv in obetajoč u-speh. Še bolj razveseljivo pa je, da se -pri cerkniški osnovni šoli zbira vsak dan več mladih atletov, ki redno in pridno trenirajo.
Da je šport predvsem zdravju koristno razvedrilo, ni treba posebej omenjati. Da so tekmovalni dosežki rezultat široko zastavljenega i-n -strokovnega dela, je razumljivo samo po sebi. In, če -se odloči preživeti svoj prosti čas na atletski -s-tezi toliko mladih, potem jim -moramo to omogočiti. Da .pa to -ravno pri atletiki ni mogoče in da ni mogoče zaradi denarja (ipo-glej-mo nogomet, smučanje), ne verjamemo več. Prepričani smo, z leti vse bolj, da je jtu po sredi predvsem nekaj našega, tipično notranjskega — zavist.
I. Razdrih
NAŠI UPOKOJENCI
30. aprila 1974 je bil upokojen dolgoletni član delovne skupnosti TOZD Tovarna pohištva Martinjak, tovariš Jože ROŽANC, rojen leta 1923.
V tovarni je bil zaposlen od leta 1952. Delal je na različnih delovnih mestih. Nazadnje je bil inštruktor v tapetništvu.
Bil je vedno aktiven član naših organov upravljanja.
Želimo mu še vrsto zdravih let!
Delovna skupnost TOZD TP Martinjak
Pred kratkim je tudi zabavno življenje našega malega mesta doživelo svoj -boom. Nanj -so opozorili i-n vabili občane vse -prej -kakor okusni plakati, na katerih je z velikimi črkami pisalo: »The Starlimg Shov INTERNATIONALE ARTISTENPARADE«. V polni -kinodvorani našega malega mesta je res -bila neke vrste parada že preživelega potujočega »izumeteiliništva«. -Predstava, če jo sploh lahko -tako imenujemo, je posameznike tako segrela, da so sami začeli svoj poizkus zabavati prisotne.
Sprašujemo se, komu se je zdela -tak-šna zabava potrebna in komu se je zdelo -potrebno tako zelo »obogatiti« naše kulturno
življenje. Ali res gledamo samo na zaslužek, -ne glede na kvalitetno raven podobnih -prireditev?
Hvale vredna je akcija posameznih ljubljanskih študentov, ki so -se organizirano lotili odstranjevanja najrazličnejših odpadkov z neprimernih krajev-Vsekakor bi bilo umestno, če bi jih posnemali njihovi vrstniki našega malega mesta, katerega vse poti so zaznamovane z različnimi predmeti sodobne in pretekle industrializacije. Akcija je bila v pohvalo njim in opozoril o posameznim malomamežem, ki 5 svojim početjem kvarijo videz našega malega mesta.
RAZPIS
V šolskem letu 1974/75 razpisujemo naslednje štipendije za redni
študij:	A. Visoke šole			
	— pravnik — gospodarsko pravo	2		
	—- ekonomist	1		
	— lesarstvo	3		
	— kemijski tehnolog	1		
	—- industrijski psiholog	1		
	B. Srednje šole			
	— lesni tehnik	15		
	—• -kemijski tehnik	1		
	— ekonomski tehnik	1		
	—• p-o-slovni administrator	3		
	—- administrator (dveletna šola)	2		
C. Poklicne šole				
	TPC TPM		SD	Skupaj
— pohištveni	mizar	4	2		2	8
— -tapetni-k	— 2			2
— strojni ključavničar	2	—				2
—■ elektrikar	1 —			1
— prodajalec		 			1	1
Prošnjo za štipendijo (DZS — ob-r. 1.65) je -treba dostaviti do 25. 6; 1974 v kadrovsko službo Bresta. Prošnji -pa je -potrebno priložiti tudi prepis ali fotokopijo spričevala o -končani osnovni šoli.
P-ri dodelitvi štipendije imajo prednost
—	učenci z boljšim učnim uspehom, upošteva -pa se tudi
—	pripadnost prosilca -oziroma -njegove družine podjetju,
—	krajevna -gravitacija k TOZD podjetja.
Za izredni študij vseh šol in -s-topenj pa naj kandidati vlagajo p-rqs' -nje na tajništvu svoj-ih TOZD do 25. junija 1974. Sveti z kadrovske d socialne zadeve pa bodo odločili o ugodnostih študija do konc3 junija.
Pripominjamo, da imajo -pri odobravanju ugodnosti izrednega študija prednost -tisti -delavci, ki že zasedajo delovno mesto, za katerega nimajo ustrezne izobrazbe.	Splošno-kadrovska služba
FILNII V JUNIJU
1.	6. ob 20 uri i-n 2. 6. -o-b 16. uri
—	ameriški film TARZAN IN ŽENSKA LEOPARD. Igra Johnny VVeissmuller.
2.	6. ob 20. uri
—	ameriški film ENA JE OSAMLJENA ŠTEVILKA; drama. Igra Trish van Devere.
3.	6. ob 20. uri
—	nizozemski film ZAPISKI PROSTITUTKE; komedija. Igra Sylvia Bierman.
6. 6. o-b 20. uri
—	italijanski film PAJKOVO OKO; kriminalka. Igra Antonio Sabat-o.
8.	6. o-b 20. uri i-n 9. 6. ob 16. uri
—	francoski film PLAVOLASI AGENT S ČRNIM ČEVLJEM; komedija. Igra P. Richard.
9.	6. ob 20. uri
—	angleški film UMOR V ULICI M ORG; srhljivka. Igra Herbert Lom.
10.	6. ob 20. uri
—	italijanski film ZLATO IN MRHOVINARJI; western. Igra Peter Lee Lawrence.
13. 6. ob 20. uri
—	ameriški -film SKRIVNOSTNA JUSTINA, vohunski. Igra Dirk Bo-gard.
15.	6. ob 20. uri in 16. 6. ob 20. uri
—	ameriški film ZGODBA Z ZAHODNE STRANI; glasbeni. Deset Oskarjev! Igra Natha-il-ie Wood.
16.	6. ob 20. uri
—- ameriški film SKRIJ SE; rvestem. Igra James Cobum.
17.	6. ob 20. uri
—	italijanski film APOKALIPSA JOE; western. Igra Antony Stephen.
20.	6. ob 20. uri	n
—	francoski film POLICIJSKA IZSILJEVANJE; krimnaBa Phi-lipe H-oired.
21.	6. -o-b 20. uri
—	jugoslovanski film ŽIVEU OD LJUBEZNI; ljubezensK' im. Igra Rade Šerbedžija- ■
22.	6. ob 20. uri in 23. 6. ob 16.
—	ameriški film ZAKAJ TE CK" KA PUŠČA SAMO; komedij11' I-gra Ryan 0’Neal.
23.	6. ob 20. uri
—	ameriški film CABARET; JP lodrama. Igra Liza Minelh-
24.	6. ob 20. uri
—	italijanski film ŠERIF, IM< NO VAN ČUTARA; west0E* 1 2’ Igra Jean Sobies-ki.
27. 6. ob 20. uri
—	italijanski film PREPOVEJ-1-',
NE STRASTI; komedija. lSr Femi Benussi.	j
29.	6. ob 20. uri i-n 30. 6. ob 16.
—- ameriški film MESTO,
NOVANO STRAHOPETEC; Igra Telly Sawalas.
30.	6. ob 20. uri	rrt
—	italijanski fil-m	PUšCj ■
STRUPENEGA PAJKA;
n alka. Igra Giancarlo GiaP ni.
--------------------------—K0’
Brestov obzornik, glasilo
lektiva Brest Cerknica. Odg°v^ ni urednik Božo LEVEC, nab1^-nik Franc STERLE. Ureja niški odbor: Ivanka	GODE-£(
Mirko CERŠAK, Marija GR Jože KLANČAR, Božo LEVE*, Franc MLAKAR, Danilo MLU>%, Franc MULEC, Franc STER^p Miha ŠEPEC, Zdravko ZABV^ VEC. - Tiska železniška tisk»r v Ljubljani.