128                                              Splošni pregled.
vzdrževanje Prešernovega spomenika. Odborovo delo je s tem končano Kot zadnjo točko svojega poslovanja pa je položil javnosti še račun o,- dohodkih in stroških za Prešernov spomenik v Ljubljani. Dohodki so znašali K 75.245*31, in sicer: prostovoljni doneski posameznikov, društev, korporacij itd. K 39.463-93, obresti od hranilnih vlog K 6.580-88, zbirka pisateljskega podpornega društva K 2.903-89, izkupilo za prolog ob Prešernovi stoletnici K 13732, izkupilo za Ivan Resmanove pesmi K 1.876'46, dohodek od inseratov na ograji ob spomeniku K 58950, dohodek od veselic v Zvezdi dne 15. julija 1903 in 21. julija 1905 K 23.37333 (10.152 10 + 13.22123), vstopnina na tribuno ob odkritju spomenika K 320.— ; stroški pa K 74.911*20, in sicer: nagrada za načrt Ivanu Zajcu K 600.— in za spomenik K 22.000—, skupaj K 22.600—, nagrada za načrt Alojziju Progarju K 400.—, Kruppovi livarni na Dunaju K 20.475.—, za kamenoseška dela Alojziju Vodniku K 25.30296, voznina od modelov in načrtov K 203'68, tisk Ivan Resmanovih pesmi K 1 489'30, za razstavo načrtov K 3704, za slavje Prešernove stoletnice K 366 37, darilo Ernestini Jelovškovi K 500 —, tiskovine, papir, poštne znamke, brzojavke itd. K 86530, vzidano ustanovno pismo z denarjem vred K 36-33, ograja za inserate okoli spomenika K 450.—, odkritje spomenika s tribunami vred K 1 981 22, razni stroški K 204.—. V bivšem odboru so poslovali gg.: župan Ivan Hribar (predsednik), prof. Rajko Perušek (podpredsednik), Fran Trdina, mestni knjigovodja (tajnik), dr. Josip Stare (blagajnik), prof. Andrej Senekovič (blag. namestnik), dr. Maks Pire in dr   Ivan Tavčar (odbornika).
Nove ruske drame. N. Potapenko je spisal dramo „Babica", Ju-škevič pa dramo „Koren". Obe igri sta prepovedani. Istotako je prepovedana nova drama pisatelja P. P. Karpova »Sovražniki". Ta drama se prevaja na nemški jezik. Slavni komedik-dramaturg V. Rvškov pa je spisal novo veseloigro „Gospa".                                                                                              P—a.
Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju. Iz XVIII. poročila tega društva, ki smo ga sprejeli ravnokar, posnemamo, do so se minolo leto povišali dohodki, pa tudi število prosilcev. Teh je bilo 114 — toliko kakor še nikoli. Prosilcem se je večinoma ugodilo; to je zasluga društvenih prijateljev, ki so dosledno in vztrajno požrtvovalni. V 18 letih je društvo razdelilo: K 58.265. Ako se tej vsoti prišteje varno naložena ustanovnina K 18.197 ter na koncu leta ostala razpoložnina K 1.621, je razvidno, da je društvo v 18 letih prejelo K 78*083, lep dokaz požrtvovalnosti za revne slovenske visokošolce na Dunaju! — Po študijah je bilo med prosilci: 4 8 juristov, 36 filozofov, 4 medicinci, 3 tehniki, 12 agronomov,
3  učenci upodabljajočih umetnosti, 7 veterinarcev, 1 slušatelj eksportne akademije Po   domovinstvu je bilo   med   prosilci:   78 Kranjcev, 2 0  Štajercev, 12  Primorcev,
4  Korošci. — Odbor izreka vsakemu, ki je za revne slov. visokošolce na Dunaju kaj daroval, iskreno zahvalo ter prosi slavne slovenske denarne zavode, občinske, okrajne in druge javne zastope, vse slovenske rodoljube in posebno še mnogoštevilne nekdanje podpirance, da darujejo društvu vsak po svojih močeh. Saj študira na Dunaju največ slovenskih revnih dijakov, to društvo potrebuje torej največ pripomočkov. Vsak dar bode hvaležno sprejel društveni I. blagajnik g. dr. K le m. Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I Singerstrasse 7. —
Tiskovna hiba.   Na strani 49. v prvi   številki „Zvonovi" čitaj v 7. vrsti od zgoraj doli post in ne pest.
Listnica uredništva. Gosp. F. B. v Gorici. Nerabno!