I F. S. PIREC: I Boj na Kosovem polju. I /^/W / / 0>S0Y0 i'e iv$io 'irrie< ki prešine slehrnemu sinu hrabre ¦ ^^VC^^^ Srbije kosti in mozeg, zakaj na Kosovem je poko-I uL>^>2—n\jT'"' t>ana slava nekdaj tako krepkega carstva srbskega; I (\ Č~ \\ ria Kosovern polju spijo junaški pradedje zatiranega I \j*$ i \\ 'n tc\\ko 'et v železne spone vkovanega naroda. Boj I ^im \ na Kosovem polju kaže očito, kako rodi sebičnost I ^ ^^ I neslogo, neslo^a — pogin. I l__l^ ¦****- - J^__l^ Zadnji srbski car je bil Lazar. Nastopil je vlado L. leta 1376. Venčart je bil slovesno vpričo patriarha 1_ srbskega in poslancev carigrajskih. Slavno in svetlo je caroval car Lazar ^B na slavnem prestola slavnih prednikov. Fa sijajni dnevi so kmalu minili, ^F nastopili so skrbni in nemili dnevi. Črni, hudourni oblaki se privlečejo I nad lepo Srbijo. I Turški sult-an Murat I., grozen in Ijut, kakor krvoželjni tiger, se bliža f s svojo nebrojno, brezpašno vojsko, grozeč poteptati sveti križ, pokon- I čati rme kristjansko, izpremeniti v pustinjo cvetoče dežele — zatreti 1 evropsko omiko. 2e je podjarmil narod bolgarskr, in zdaj se je napotil ¦ nad srbski narod. f Car Lazar, zapazivši siino nevarnost, pošlje k Madjarom, pošlje h I' knezu bosenskeinu prosit pomoči, pa je ne dobi, medtem ko Turkotn I vedno bojne čete prihajajo iti se jim družijo. Usoda se je kasneje grozno l maščevala nad sebičnimi sosedi; tudi ti so zapadli polmesecu, tudi ti so L postali robi turške oholosti. F Da bi odvrnil sramoto Kristovi veri in mili domovini, pošlje car [ Lazar še enkrat poslance do pravoslavnih knezov, da bi mu pristopili iti I. pomagali se bojevati proti krutemu sovražniku. In res, sedai ni bilo k zaman. Sorodiri boigarski, albanski in tesalski zavezniki mu sporoče, da W se liočejo z njim zediniti in otresti turški jarem. Z zaupanjem in pogumom — 178 ~— }e navdušilo to poročilo carja Lazarja. Že je v duhu radosten gledal knV stjanske pokrajine oproščene oholega sovražnika, že )e videl Turka po~ nižanega, premaganega, iztiranega z balkaiTskega polotoka; videl je sv. vero oteto, povzdignjen sv. križ. Pa žalibog, v vojsko kristjansko se vrine pogubljiva nesloga. Najveljavnejša poveljnika s-rbfeke vojske sta bila Vuk Brankovič ii> Miloš Obilič, zeta carja Lazarja. Vuk Brankovič je bil najmogočnejši knez vse carovine, zakaj bil je visakega rodu in carjev namestnik v več pokrajinah. Miloš Obilič pa je bil bornih staršev sin, ali hrabri čini so ga bili povzdignili visoko in mu pridobili carjevo hčer za soprogo. Med tema iunakoiBa je nastal usodepoln razpor, ki je po njem pro-paldla starodavna Srbija. Vzrok razpora pa je bil ta-le: Vukasova, soproga Miloševa, hvali pogum svojega moža; njena sestra Milica pa slavj hrabrost Vuka, svo-}ega soproga. Beseda da besedo. Milica zasramuje Miloša, Vukasova se raztogoti ih udari sestro po licu. Od jeze ihte, gre Milica k soprogu, da mu pove in razodene razžaljenje in zaničevanje, ki ji je došlo po sestri. Vuk pokliče Miloša na dvoboj, bodisi, da osveti razžaJjeno soprogo, bodisi da mu je častilakomno in zavidljivo srce tako velevalo. Nerad je car Lazar dovolil v dvoboj, Izid je bil sramoten za Vuka, zakaj Miloš ga je premagal in vrgel s konja, pa vendar nič poškodoval. Te sramote Vuk ne more prenašati. Skletie se maščevati, in ker druge prilike ne dobi, črni Miloša pri carju, da mu ni zvest, da je v skrivni zvezi s Turki, da je izdajalec očetnjave. Ta'ko je vrlega Miloša pri carju oskrunil hmavec, ki je sam v ziobnem srcu nosi! in gojil naklep izdajstva. Medtem se vedno bolj bližata srbska in turška: vojska. V južni Srbiji, na Kosovem polju, na široki planjavi se postavita druga drugi nasprott, pripravljeni za krvavi boj. Da bi se prepričal, je li Miloš zvest ali ne, povabi car Lazar zvečer pred bitko svoje voj&kovodje na večerjo. Ko so bili dobre volje, prime Lazar za čašico in, proli Milošu se obrnivši, mu napije, rekoč: »Tebi napijam, Miloš Obilič, čeravno me boš v jutrišnji bitiki izdal sultanu.« Milošu so te nepričakovane besede razdvojile srce. Ves osupel skoči na noge, zgrabi za kozarec ki, opravičujoč se zoper sumljivo mnenje, priseza carju pri vsem, kar mu je sveto in drago, da mu hoče jutri po-kazati, da je zvest svojemu gospodu in carju, zvest domovini, zvest sv. veri. Drzna misel mu pride, naznani jo samo svoiima jimaškima prija- : teljema, pobratimoma Milanu Toplici in Ivanu Kosančiču. Vsi so enih misli, vsi brezmerno pogumni. Drugi dan zarana se napotijo trije junaski v turški tabor, da bi umorili poveljnika Murata in tako pripravili sovražno vojsko v nered in zmotniavo. Pa ravno to, da je Miloš taiko natihem zapustil srbski tabor, je rodilo slab sad. Mislili so car in drugi, dal je -^« 179 »^- Miloš res izdajalec, in da je gola resnrca, kar je rekel Vuk Brankovič. Zaito nastanejo homatije v srbski vojski, iti ni nedostajalo tafcih, ki so carju svetovali, naj se dobrovoljtio poda1 Turkom. Ali car Lazar je bi! drugrh misli. Pogumno, kakor se spodobi carju slavne Srbske, nagovori vojsko ter jo tako vzplameni, da se z besnim pogumom in z neomah-Ijivim zaupanjem vzdigne proti krvoločnemu vragu. Medtem pride junak Miloš s svojima pobratimoma v turški tabor. Tu naznani po navadnem običaju. da je prišel v miru k Muratu. Seveda je bil Turkom zavoljo slave prav ljub begunec, kakor so miislili. Precej ga odvedejo v sultanov šotor. Vanj stopivšr, se Miloš globoko prikloni, po-klekne in stori, kakor da bi hotel sultanu poljtubiti roko, pa naglo kakor blisk izvleče skrito bodalo ter ga porkie Muratu v prsi. Sultan strašno zakriči in se zvrne. Zdaj planejo na Miloša okolo stoječi Turčini. Miloš, hoteč se rešiti, skoči iz šotora in jih mnogo pobije, preden sam ranjen ne obnemaga in ne pade. Sultan je še nekoliko časa živel, dajal še povelja in k srmti obsodil carja Lazarja. Pa preden se je razglasilo v srbskem taboru, da je sultan Murat umorjen, je prestopil izdajailec Vuk k sovražniku z oddelkom, ki rau je zapovedoval. Najpogumejše se je bojeval oddelek, ki mu je bil poveljnik car Lazar sam. Že so se jeli Turki umikati, že se je zmaga nagibala na srbsko stran, a kričaTije poveljnikov: »Maščujfe smrt svojega gospoda!« je zopet na-vdušilo Turke. Vendar Srbi ne izgube poguma in srčnosti, dokler vidijo svetlega carja v prvi vrsti bojevati se. K nesreči obnemore konj La-zarjev, in ko hoče car drugega zasesti, ga njegovi izgreše. Malo potem vidijo Turke peljati Lazarjevga belca čez bojišče. Mislili so, da je car umorjen, in se spustijo v beg. Lazar se zopet prikaže, ali zaman si pri-zadeva begaijoče ustaviti in jih zopet urediti. Splošna zmešnjava potegne tudi njega s seboj, in moral je nehote bežati z drugimi vred. V tej zmeš-njavi se prekucne v prekop, kjer ga sovražniki dohite in, kakor nekateri pravijo, kar na mestu ubijejo ali, kakor zopet drugi trdijo, ujamejo in odvedejo pred umirajočega Murata, da bi polajšal sultanu smrt s svojo smrtjo. Pravijo, da je car Lazar Miloša Obiliča še živega našel v šotoru sultanovem, in da je neki ta padel pred carja ter mu vse povedal in odkril. Turki, ki so tudi močno trpeli, si niso upali zasledovati begajočih; samo prelepo palje so na dolgo m široko okolo požgali in pokončali sul-tanu Muratu v spomin pa napravili na Kosovem polju volikansko grobljo. Brankovič se 'je že veselll, meneč, da bo zdaj on ako nie kralj, pa. Vsaj knez srbski, a opekel se je. Muratov naslednik, Bajezit, je postavil na Lazarjev sedež rajši vdovo carjevo Milico, pa sina njenega Štefana La-zarjevfča, zato pa mu je morala plaoevati letni davek in mu dala hčerko za ženo. Brankovič je hotel pozneje Milico in njenega sina po sili izpod-riniti s prestola, a sultan Bajezit ga je dal ujeti in v ječi zastrupiti (1398). Tako je koričal izdajica Vuk Brankovič. « —. 180 «— 1 Truplo Lazarjevo so našli in izkopali Srbi po velikem trudu na Ko- m sovem polju šele tretje leto po nesrečni bitkj in ga prenesli v Ravanico. ¦ V prelepih narodnih pesmih slavi srbski narod junaškega kneza Lazarja I in vrlega junaka Miloša Obiliča; nesrečnega Brankpviča pa se spominja 1 le z bridkimi besedami: »Žalostna mu majka!« 1 Po nesrečni bitki na Kosovem polju (na sv. Vida dan, 15. rožnika 1 leta 1389.) je srbsko carstvo hitro propadalo in se koiiično popolnoma ¦ razrušilo. Čez štiristo let Je žulil turški jarem viteškega Srba. A v začetku 1 tega stoletja, ko je turška oholost prirasla do vrhunca, ni mogel več I životariti hrabii sin srbski, ampak je otresel žuleči jarem nevrednega I robstva, raztrgal trde spone svoje sužtiosti in si slavno priboril zaželeno, .1 zlato svobodo. 1