Slev 171. »SLOVENEC«. torek. 2S. julija 1W2-XX. Stf»D fl Življenje Novega mesta v zadnjih stoletjih Šestnajsto stoletje Novemu mestu ni bilo janskcga slikarja Tintoretta. Poleg tega sta naklonjeno. Ilada nesreča je prišlu nadenj leta okrasrla t mnogimi slikami kopitelisko (ranči-IVh., ko so pogoreli do tal: rotovž. kapilelj, ka- škan«k«t rrrkev slavna slikarja Metzingor in pileljska cerkev in skoro vse mestne hiše z Herrlein Tudi v arhitekturi je bilo pomembno vsem blagom in v«emi listinami. Vse imetje, ki | Novo mesto, ki je imelo ves Glavni trg olulan so si ga bili Novomeščant pripravili v teku dol- z arkadnimi hodniki, od teh pa je ohranjen le gih let, je bilo uničeno. Na stotine meščanskih družiti je bilo brez strehe. Najhujši udarec pa je zadel Novo mesto, ko je dal nadvojvoda Ka-rol od leta IVO. do liso. sezidati Karlovec ter je s tem tja prenesel zbirališče obmejneg» vojaštva in sede/ vojnih oblasti. Nekdanje novomeško blagostanje je popolnoma propadlo' vsa dobro založena skladišča so bila premeščena, obrtniki so bili brez dela. trgovci so zaprli svoje prodajalne, gostilničarji gostilne. Skozi mesto «o se pomikale je surove vojaške tolpe, ki so dona-ale več ikmtle kakor dobička. L 1*00. je zadela Novomešč«ne nov« nesreča, ko je nad pol let« razsajala strašna kuga in je mesto skoro popolnoma izumrlo. Na Glavnem trgu je restla trava, da bi jo lahko kosili. Tudi v začetku 17. stol. so se pomiknlr skozi mesto vojaške tolpe in pa hudo izžemale. Mnogo meščanov je zapustilo mesto in se izselilo, ker ni moglo več vzdržati in plačevati visokih davščin. Nič boljše razmere za Novomeščane niso bile v I«. st.Hetjn, za vlade Kizrola VI- Marije Terezije in Jožefa II. Cesarski patenti so vabili tuje trgovre v deželo ter jim olojševali trgovino in promet, kolikor je bilo rnopočo. 7. obr-iom in trgo»stvom se je smel pečati, kdor je hoic4, in mu ni bilo treba, da bi bil »prejet med mettčane. Hudi časi so se pričeli, ko se je proti koncu t«, stoletja Avstrija zapletle v vojno s Turčijo in Francijo, Poleg surovih vojaških krdel, ki »o «e volila skozi mesto, so vlačila Novomeščane tudi prisiljena vojno posojila. V dobi napoleonskih vojn so prišli Francozi prvič v Novo mesto let« 1707.: bita je to manjš« pa-trnlja. ki je že prihodnji dan odšla, vrndar je napravila nepopisen strah. Drugič so Francozi obiskali Novo me»to lela Hfl., tokrat pa ▼ večjem številu. Dočim «o bili pri prvem obisku dokai skromni, so napravili drugič mnogo škode. V mestu jn okolici so ostali le dobrih I* dni. vendar so obrnili Novomeščanom vse žepe. okusili krčme, ostali no dolgu obrtnikom zn razna dela in popravila ter temeljilo izpraznili mc«tnr blagajne. Franroskr rekvizieije so pobrale domače žilo. ki ga je bilo že itak malo. Tretjič so prišli Francozi v Novo mesto v av-pustu leta 1*00. ter naložiti že takoj v prvih dneh občutne vojne dajatve in prisilna posojilo. Občine, ki niso plačale v določenem času. so dobile vojaške oddelke v preživljanje in vzdrževanje. Tudi Novo mesto ie rlnbilo vojaško eksekucijo. Poleg tega so odvpdle francoske oblasti odlične može kot talce v Palmanovo v Italijo V novomeškem okrožju so bili prijeti grofje niagaj. Turjaški in Barho, barona Lichtenberg in I*azzarini. Fichtenau in Morda*, ki so bili na sumu d« hujskajo ljudi. Te razmere •o povzročile, da je prišlo 16. oktobra 1800 do kmečkepo upora proti Franrozom. Zbralo se je okrog 4i n Henrik ('«»-ta. «k «dem» k j slikar Božidar Jakoc: politik prof. I viten larc; slnvi«!, univ. prof dr. Hajko Nahtigal; pisatelji Milan Pugelj. Pavel Golia. PodbcvSek in Miran Jarc; kmetijski svetnik in pi»utelj Viljem Rohrman: skladatelj p llugolin Saliner prirswloslovec, vladni svetnik prof, lerrlo >etd1 in še mnogo drugih. Končno naj le pripomnimo, da je po. svetil Novemu mr»tu mnogo divnih verzov pesnik Dragotin Kette, ki je tukaj obiskoval pim-nazijo. D. Sportnike, matere in očete bo zanimalo: Modrovanje o športni vzgoji iz leta 1784 V roke nam i« priila stara tportna knjiga, napisana v dobi, ko ie ni bilo v Evropi niti enega atletskega plavalnega ali kolesarskega druttva Napisal jo j« Rousseaujev sodobnik prol. Villau-ms. »O telesni vzgoji z ozirom na popolnost in srečo človeka- j« naslov zmimivi knjigi, ki je iztla L 1784 v Berlinu. Villiauma napada v njej telesnovzgojno zanemarjenost svoj« dobe in sc gorst« zavzema za nov način mladinske vzgoje, ki naj bi vzela v zaitito tudi zdravjs in življenjske sile mladega človeka. Villaumeova kniiga je stara točno 158 let. Njegovi nazori o telesni vzgoii in Športu pa so mestoma tako presenetljivi, da iih je zanimivo brati. Vil-laumcu gre v glavnem za to, da i« telo deležno pri vzgoji vsaj tiste pozornosti, ki js potrebna, d.-t ne bo -duti v breme-, pač pa uporaben in poslulen služabnik. Namen telesna vzgoie j«, da postane* zdrav in utrisn, da se razvije telo v dobro orodje dui« in da poitanet gospodar svojih strasti. Telesno vzgojo deli Villiaumc v tri odlomke: 1. urjenje čutil in njihova uporabe-, 2. skrb za zdravje in utrjevanj« telesa (kar naj prepreti bolezni in trpljenje); 3. krepitev mititevja in negovanj« spretnosti. O takratnem načinu domače in tolike vzgoj« pite Villaume naslednic: »Ze v najmlajših letih skrbimo za duhovno rast otroka, kar bi bilo prav, te bi se godilo brez tkode za zdravje. Vs« izobraževalne vaj« v iolah pa so tako urejene, da trpi telo najmanj toliko ikode. kolikor i« morebitnega duievncga dobitka. Zanemarjanj« telesne vzgoje pa s« pozneje roaituje in pada na ikodo duie « Vzgojitelj si mora prizadevati, da prepreii vse, kar j* v telesnem oziru resnično ikodljivo. Biti mora tako pogumen, da se postavi proti vsem ikodlilvim navadam mode in Iradiciie. »Nikar ne ravnajte proti živl|eniskim zakonom narave-, svari Villaume! Ce imajo otroci debele trebuttke, jih ne «mete povijati v steznikel Prav tako ne bi smeli oblikovati glavic novorojentkov. — »0t«, t« hotet vzgojiti svojega sina v moža, okleni se tesno zakonov narave: ne smet pozabiti, da to ravno prva otroika Uta namenjena teletni rasti in telesnemu razvoju.« Otroiko udefštvovani« ne «me hiti priiilj«no. otroci nai bodo otroci, n« pa odrasli gospodi« v zmaniiani izdali. Teletni vzgoja je pri nas te nepoznani umetnost, pit« Villaume Kateri vzgopteli bi ii upal puititi otroke, da te rokoborijo, da te urijo v prenatanju predmetov, da ie utrjujrjo r lakoto in žejo? Katera mati ii vzame truda, da bi upoitevala pri izbiri in kolitini hrane razlisne temperamente? Skoraj pri vsaki družini opazite navado. da illiio in proiijo otroke, da bi jedli, razen tega pa jih te razvajajo s sladkarijami, tokolado in celo z alkoholnimi pijatami Pretesno oblatijo otroke in preteplo, prepovedujejo jim. da bi hodili boii, po tem pa t« čudijo, t« to neodporni proti prehladu in drugim boleznim. Ljudje ie naravnoit trudijo, da zatirajo in tla-bijo krepko in naravno rut ivoiih Ijubljentkov, nidaljuje Villaume. Pokorttina, obleka, izbirtnoit v jedi. prepoved igranja, prepoved laleinegi dela in vei poitopek z otroci j« takten, da naitan« iz njih neka čudna zmei naravnih moti in izumetničene vzgoje. Divji narodi ne potrehujsio telesne vzgoj«, pri nai Evropejcih pa i« nujno potrebna. Prvi prisluškujejo zakonom narav«, mi pa ravnamo po modi in navadah, namrito po pameti. Za otroke in do-ientke zahteva Villaume vei svobode. Po niegovem ФФФФФФФФФФФ Nin lili Г« «4 POS'C ® Ф t I ULTIMO GI0RN0 per rinnovare l abbonamento semeslrale alle radioaudizioni senza dover pagare la S0PRATTASSA Ф ф ф DOPLAČILA M TAKSO ф ФФФФФФФФШФФ n«*-lel" i«. ZADNJI DA za obnovitev polletne naročnin« za poslušanj« radije brez plačila mitljenju i« napatno, da utijo mst«re otroke hoditi. • Puitite iih, lami ie bodo navadili plaziti in hoditi!« Katprotno pa gra|a Villaume itarite. ki to proti otroikemu igraniu. Otroci se hočeio vedno udejitvovati, vendar ne po volji odratlih, temveč po svoph notraniih nagibih Pri igrah in delu so otroci resnitno tretni Nikoli nai n« bodo žalottni. zakai Zaloti tlabi notranjo mot, za otroke pa (e naravnoit unitujota Napatno ie poviod pomagati in odstranjevati ovire, ki lo za mladino mikavne. Nit nt hudeg*, tc malček to pa tam pade. ali te ic muti i teiio nalogo, katere ie j« prostovoljno lotil Ko ie plazi tez ovir«, ko jih preskakuje ali kakor koli premaguje, postaia tprelncjii in izkuteneiii. razen lega pa doživli« ireto storitv«. Gl«de telesne vzgoie se zdi Villaumcu glavno, da Je odrasli ne prepre-tui«jo i tesnimi ali dragocenimi oblatili sli pa celo ■ prepovedi« igre. iporta ali dela C« se otroci tez dan umažejo. jih je treba na zvečer okopati, kar j« veliko «noitavntji« od pretiranega nadzirani«. Naravnoit lodobni to Villaumeovi pogledi na telcmovzgoino tnov, katero i« treba nuditi toliki mladini V tem oziru s« v vsem itrinia z modernimi iportmmi nateli Tri vrite telesne vzgoje pri-porota Villaume: 1. svobodne igre. katerih izbiro ie prepuitil željam mladine 2 dopolnilne telovadne vaj« pod nsdzoritvom učilvlia; 3 re'no delo nv vrtu. polju, v delavnicah in podohno Ce pomislimo na nato toliko teleino vzgojo, bomo opazili, d* i« obstjala vie do najnoveqtega časa le iz »resne telovadbe«, ivobodne igre pod vedrim nebom in priključitev koristnega dela pa je nekaj, kar ipada med najmodernejte pridobitve. Neverjetno iznaidbiv je bil Villaume glede dihalnih vaj. Tu priporota igranie na trobila, pette, glasno titanic in hojo Vsekakor boli uporabno In utinkovitejte od pustih dihalnih vaj pri odprtih oknih — o katerih, mimogrede povedano, titamo lc v knjigah, v praksi pa |ih nikdo ne izvaja. Meitoma pa je Villaume tudi za današnje pojme prevet tpartaniki Od otrok zahteva, da bi kdaj pa kdaj dolgo v not bdeli, da bi iih za trening budili tudi iredi noči ali zjiodai zjutraj V tem oziru bi ga pat lahko pobiiali z ntegovimi nateli • o prislutkovanju narave« in življenju po njenih zakonih. Ali |e Napoleon sploh kdaj živel? Pred 110 leti je v erhtinhrunnskcm gradu pri Dunaju umrl »rinicki kralj«, sin Napoh-ona L skoraj vsi bi dejali, da je v|»rav to sorodstveno razmerje Jasen «tokaz za lo, da je Napoleon zarea Uvel. Toda — niso vsi tjuilje t«»rej, da bi to verjeli. Tako je na primer izjema glede lega zgodovinar J. B 1'rrr:, ki je prav leta IKI2., ko je umrl »rinwki kralji, izdal knjigo z naslovom: »Zakaj ni Napoleon nikoli živel« — ali: »Volka zmota, izvor številnih zmot v zgodovini 10. stoletja.« V lr j knjigi navaja Pere« s pristno učenjaško bistro-uiiinost|o mnogo dokazotv za n»bivanje Napoleona. Nič ne vemo, kako da je prišel na to misel. Nemara je hotel izraziti svoj prekra-ni ugovor zoper zavojevalne načrte Korzičana in lo s 1»-m. da ga je kar prepro»to črlal s »oznani« na t«-ni svetu roj' ioh bitij. Ali pa je bil preveč pol vplivom Kant«>v»'ga nauka, č«>Š da »reč sama zase« ne biva v resnici, ampak samo v naših predstavah. Dejstvo je, da zanj Napoleon ni nikdar iivel. Po Ponoru torej nI bil velfki Napoleon nič drugega kol poosebljeni« boga sonca, torej bajeslovno bitje kot Oziris, Balder ali Apolon. Čujtno, kaj pravi: Že vnaprej js sumljivo soroiUtvo imena Napoleon z Apolonom Izpustimo >n« in »e«, pa dobimo ime grškega boga sonca. Dalje: rojstni kraj Ajtolonov je sredozemski otok Delfis — francoski bog sonra pa je bil rojen na sredozemskem otoku Korzike, fte več: Apolonova mati je bila Latona, Napoleonova po Laelitia. No — ali ni, do bi človek «»supnil? In olioje pomeni eno in 'sto: prsrtjr,' Apolon kot Napoleon sta bila najbolj mogočna n» Jugu. (Napoleonove zmage v Fgiptu') Oba sta se ugonobila na severu. (Napoleon v R ts*s i j i f) Sonce zaide na zahodu — Napoleonovo livljenje je ugasnilo na daljnem otoku na zahodu. Ohe Napoleonovi Ženski sta kakor boginji lune in zemlje, ki ju je Helio« zasnubil. Napoleonove tri seetre eo kakor gracije grškega bajeslovja; njegovih 12 maršalov pa je kot 12 ozvezdij. Dozdevni Napoleon ie vladal približno 12 let in povprečno 12 ur vlada rouce zeml jo. Noj bo lega dovolj t Komur pa lo ie ni dovolj, temu ni pomoči. Ta naj le Se nadalje zamenjava hajeatovje in zgodovino drug z drugim. Za zgodovinarja ni rojen. Ubogi Napoleon, k! je živel tako po bliskovito, da je tvojim sodobnikom — In slednjič tudi lehl _ kar sapo jemalo! Torej je bilo to tvoje vihorno življenje «amo domišljija I Le domišljija toposrčnih epignnov, ki м> sanje svojih želja v zgo«|ovin«kih knjigah presleparili v resničnosti Saj, če prav premisliš, «ploh nikdar živel nisi! Vultur. Varčevanje v Braziliji Brazilska vlada je s p«»sebno odredbo predpisala omejitev uporabe plina v vseh gospodinjskih obratih Kot prihodnjo omejitev napoveduje pa racioniranje prodaje mesa v vsej državi. Hude nadloge z vodo v Suhi krajini Kakor je znano, je bila voda v mnogih krajih bivše Kranjske le od nekdaj dragocena in jako zaželjena zadeva — posebno še poleti To ne velja le za kraške pokrajine, ampak predvsem za tleti del Dolenjske, ki je vprav zaradi tega dobil im' Sužio Krajina. Pred nekaj leti so skušali z gradnjo vodovoda odpomoči temu stanju, vendar tudi š« z vodovodom niso vso nadlogo glede ua pomanj kanje vode odpravljene. Posebno vlogo imajo to zadevno Mrujr, ki пр trpijo samo zaradi pomanj kanja vode, ampak so ondi tudi večkrat povodnji Tamkajšnja dolina, ki je podaljšek Krške doline, leži med Ribnico in Žužemberkom, ki jo loči od obeh dvoje, proti jugovzhodu raztezajočih «e pogorij. Takoj se nam pojasni, od kod izhaja ime Struge, če pogledamo globoko zajedeno, izsušeno strugo, ki se vleče po vsej dolini. To je struga reke RaSice, ki pri Ponikvah fionikne v jamo. v nekdanjih časih pa je tekla po Krški dolini In po dolini Struge, kjer so se njene vode porazgubile v podzemske jamo za Strugami. 0 hudih nadlogah z vodo v teh krajih, ki so bile posebno v prejšnjih časih naravnost neznosne, imamo jako nazorne opise, ki Jih Je nekako pred sto leti napisal etru»ki župnik llinit. Predvsem pribije Itinic tole strahotno dejslvo: V vsej župniji, piše, ln prav tako v sosednjih župnijah Slara Loka. Hinje in v Ambrusu. ni niti kapljice sludenčne ali tekoče vode. Premožnejši ljudje imajo vodnjake, ubožnejši po si morajo pomagati z. velikimi korilel, k' si jih iidolbejo iz dre. vesnih debel. V ta korita, ki drži)o po 20-40 veder vode, se nabira ob vsakem dežju vo»ta. ki priteka s streh. To deževnico »kapnico« uporabljajo potem za pitje, kuho, pranje in napajanje živine. Deževnica je rdeikastorumena in ima grenak okus. Treba so ji je dalj časa privajati, da jo lahko piješ, ne da bi se ti gnusila. Ге ni po 8—14 dni nič dežja, notem v koritih voda kar mrgoli od raznih Hvalic. Vendar je vsakdo vesel, da ima vsaj še to vodo Mg pred nekaj leti so v Ani brusu v Suhi Krajini shirali deževnico s vseh slreh v kapnire. Danes pa je Amhrus že oskrbljen l vodo Iz velikega mho. krajinskega vodovoda. f"e pa »ta trajala suho vreme in suša dolj čas.i. potem so bili ljudje in živali v nevarnosti, da ob-nemorejo od žeje in vnela se je huda borba za vodo, Lela 18Д4 Je moral lllnlč zo dovaianje vode v župntšče izdali več kot 200 goldinarjev, kar j«' bilo za tiste Čase prav velike denarja. vse leto so bili trije poeli v župniščii zaposleni samo s tem. da sei dovažali za župnišče vodo z vozom. Po vodo so z volovisko ali konjsko vprego hodili v Jamo pri Kompolju. ki jo je že Valvazor opisal v svojem slavnem delu v »Slava vojvodmi Kranjski«. Iz štirih okrajev iz kočevskega, ribniškega, viinjegorskega in žužemberikega — so se gnetli prebivalci pred lo jamo. Večkiat jp stalo ondi po tiO voz hkralt. Vsakdo je hMel h.li prvi na cilju in seveda Je bilo ludi dosti surovih besed in dejanj vmc*. Tiste, ki so bili te napolnili svoje posode m so Jih nesli iz jame, so na ozkem dohodu porivali oni, ki so silili noler јк> vodo, in tako so c gneči večkrat razlili vodo in razbili po,-ode »Slabotnejši »o moral» vpčkrat takoli po 21 ur, kakor v Retsaidi, preden so mo-^li priti v jamo. V globokih žrelih jame je grozil dim lenrnih hakel in tn»4k, ki Iu skoraj skozi 12 mesecev niso nikoli ugasnile, in ljudje hI se skoraj zadušili. Oanliivo je bilo videti govejo živino, ko je, priiedSi s paSe domov, hitela h koritom, po ni našla nohene vode, in živinče m živinčetom je začelo presunljivo mukali fte bolj v srce segajoča pa je bila stiska voskih gospodinj, ko so, hodeč * piskr-fkom od hiše do hiše, milo prosile vode, d* hi za svojce lahko skuhale kosilo ali večerjo. V<-č-kral »o morale ženske celo iz župni»čo oditi proztrh rok, ko tudi tu nk>o Imeli vod«, da hI skuhali kaj za družino in niti za župnika, če se niso kmalu vrnili tisti, ki so bili šli Že pred dvanajstimi ali več urami po vorlo.« Leta 18114 |e bilo v S1ru«ki dolini naihuiše pomanjkanje vode, odkar so [tomnili ljudje. Od januarja 18.44 pa »lo marca 18.15 ni podla zadostna množino snegu ali dežja. V vsem lern času torej nI bilo mogoče napolniti vodnjakov in drugih posod z deževnico nit s »nežnico Sicer pa llin:č v svojem sporočilu navala ekorai zmeraj — vsaj za kralko dobo — take hude vodne razmere, ki so nastale pač vedno takrat, če ni tri ali več tednov močno deževalo. »Posebno ču«!ovit pa je pogled na tako vas,« piše llinič, »takrat, ko začne po daljši euSi prvič deževati. IWkIi da se zatvornice neba oilpro po- dnevi ali ponoči, je takoj vse na nogah. Brž se napeljejo vsi žlebovi in odtoki s streh, do se odteka vo«1a v kadi in vse hiti ven z vsemi posodami, tudi z najmanjšimi piskrčki, skledami in skodelicami, da hi si nabrali čim več deževnice, saj »o dotlej Že izrabljene vse zalog« snPŽnice iz zimskih dni. f>z zimo imajo namreč v sleherni sobi — >-hiSi« — posebno polico s posodami za sneg. Sneg so pozimi zgnetli in napravili velike kepe. Iz kep so si vsak dan narejall vodo za hišne potrebe. Ce zapade pozimi, zlasti marca meseca, premalo snega, tako da s taljenjem snega no strehah n<* nastane zadosti vode, potem gredo ljudje v senčnate doline iskal sneg. Proti večeru zgnelejo sneg v trde kepe, ki jih gredo Se|e drugo jutro iskat, ko so čez noč zmrznile Nato dajo kepe na strehe in ko po«lnevi sonce sijp nanje, se kepe olalal« ln snežniro se «vltf-ko s strehe v vodnjakc-kapnice. v sole, kadi, vedra in Škafe.e Človek bi mislil, pravi dalje IliniČ, da ljudje od take vode zbolijo, saj pijejo iz sleherne luž' in mlakuŽe in vsakega trhlega štora Pri leni so barva, okus, vonj in «iruge take primesi hrez po mpna. Vendar je llinič moral reči da ni bilo v teli krajih nohimih takih bolezni, ki drugod nastajajo zaradi pitja slabe, pokvarjene vode. Nasprotno — so tu jako zdravi in kr« pki ljudje, moški so sirer mrSavi, vendar žilavi in so kos vsak-šnim težavam V času. ko jp IlinIČ živel, so bili Snhokrajinšfan na glasu kol divji love: Vso divjačino, kl se )«• ondod pojavljala — večidel jelene In volkove — so preganjali Čez hrihe in doline, dokler je niso tzmu&ili in jo brez velikego napora pohili. (Konec prih.)