P lolnh. O tej stvari je tudi razpravljal odbor, izvoljen iz sredine banovinskega sveta v Ljubljani. Ta odbor je predložil na seji banovkiskega sveta 18. fpbruarja tale sklep: »Odprava kuluka sc naj izvrši ob istočasnem izenačcnju sreskih cestnib doklad vsaj v kolikor grc za kritje izdatkov za redno vzdrževanje banovinskih cest. Kuluk se da odpraviti s 15% dokladami na neposrcdne davkc, vprašanje sreskih cestnih doklad pa spraviti na pravičnpjšo osnovo s tem, da se za prispevanje h kritju izdatkov za red-no vzdrževanje cest določi enotna 10% doklada za vse sreze dravske banovinc. Iz naslova odprave kuluka in rednega vzdrževanja cest se naj pobira skupaj 25% nadomestna doklada na državne neposredhc davko, Hkratu naj semaksimirajo ccstnc doklade, ki so obrcmc- njevale srezc dozdaj" z dokiadami do 45%, z 20odstotno. doklado, ki se ne sme nikjer prekoračitj.« Zasafcnfe golin v nnogradn. Golin v vinogradu sev«da ne smemo trpeti! Skrbeti moramo, da se dragocena zemlja v vinogradu kar najbolj izkorišča. Če so večje goline, to je, da kar več trt manjka na enem mestu, potem najbolje nasadimo goline z eno- ali dvoletnimi cepljenkami. Lahko pa nadomeščamo posamezne propadle stare trte (če so žlahtnih sort) v starejših nasadih z grobanicami, s čimer podaljšamo življenje in povoljno rodovitnost starih vinogradov na najcenejši in najzanesljivejši način. Grobanice rodijo že v prvem letu, nelepe luknje v "vinogradu izginejo in nasad ",e kmalu lepo izpnači. Take grobanice rodijo s starimi trtami vred co.o vrsto lct, predno jih trsna uš uniči, ali pa celo preživijo drugc nepogrobane trte starec:a nasada. Lahko pa goline tudi zasadimo na novo z ameriškimi podlagami, ki smo jih cpnili na zeleno. V tem slučaju tvse pogrobpmo na njih mpstu in tam tnd^ pvrtimo. . . Nikokor pa ne smemo vzoti trto šma'-rn>o kot podlago za poznej":o ccpljenie. f-mar'nioa' se Jerrtlje kot podla^a odncT.o ,se precppliuje iziemorpa le tedaj. čp že imamo šrnarnični nanad in »a hočpmo sprcmeniti v žlahtni nmarl s precppl.ianjem z žlahtnimi dom?čirni ^ortrmi, ker so nam vidi škoda, da bi vso šmn.rnico kar naonkrat izseknli in "-pet z?"oU s popolnoma novim zasnianjem. Če hočete zasaditi amerišT>-e trtp in iib pozneje na zclpno cpn.ti in porrrobafi, potpm vzemite podlago RupeofHs G^^^he št. 9. Čp. pa hočpte goline izpolniti s cppljenkami, eno- ali dvolctnimi. vam prinoročamo <?or(e b?H burgun^ec in silvanec, cpnljpne na Rupostris št. 9. Rirer Da radi čistpga (v sortah enotne^a) nasada zasadite na.ibol.je s sortami, s katprimi je vinograd že zasajen. ViPsKa rais^wn \ imio- Vinarski podružnici v Ljutomeru in v Gornji Radgoni priredite dne 9. marca 1932 vinski sejem in razstavo vina v dvorani g. Julija Strasserja, gostilničarja v Ljutomeru. Na poskušnjo bodo vina iz cclega Ijutomerskega sreza, pa tudi sosedni ormoški okoliš bo zastopan. Ljutomer je po svojem starem slovesu kot center ljutomerskih goric in v novejšem Casu kot križišCe železnic za tako priicditev zelo j>ripraven. Zaradi tega obstoja za vinski sejem in za razstavo veliko zanimanjc med vinogradniki ter tvi- in inozemskimi kupci. Vabijo sc vsi vinogradniki iz ljutomersko-ormoškega, gornjeradgonskcga iu štrigoviikega vinskega okoliša, tVa ^azstavijo svoja ^vina, kajti na ta način jili bodo vinski'kupci jnoRli poskusiti ter se prepričafi 6 ižviišfpi K.akoV&ii i^ tošnjega- -Ijiltomerjč.ahitcJ Vinski prbdUt centi v omeinjenili okbHšill- ki žele razstaviti svoja vina, xi&j to piijavjjo najkasneje do 25. februa^ja 1932 v;pisaj-n.i mestne občine Ljutamer^ Jstcitam. sesprejema vino za razstavo; Ki se mbra poslati do 5. marca t. i, in. sicer od'yša-; ke sorte tri steklenice po 7'10 litra. Kdbc.nima primernih steklenic, jih dobi prtmestni občini, kjer se dobe tudi vsa ha- tančnejša pojasnila. Na izbiro bodo izvrstna vina iz mešanih nasadov, kakor tudi sortna vina in vse vrste najfinej« ših špecijalitet iz celega vinskega okoliša. — Opozarjamo vse interesente — vinske trgovce, gostilničarje in druge, da si ogledajo vinsko razstavo ter se sami prepričajo o izborni kakovosti tukajšnjpga pridelka in enako tudi o zelo , ugodnih cpnah. Kr.-ia i'e segla tudi med trsničarie. — Radi nc nosne vinske krize bodo vinogradniki že letos izkrčili in opustili vinograde v nižjih in slabejših legah ter jih nc.dome-tili s sadovnjaki in drugimi knlturami. Nc.ši trsničarji so s tem prišli tudi v krizo, ter'ne morejo cepljenk prodnti. Na tisoče copljenpga trsja bode op-talo letos v javnih in privatnih trsnicah rcprcfianpga, četudi se je cena trsja rr>očno znnrJa. 7a sedanje razmere, ko vino rie.&fp. n;!.?.mor, je res pametno, dg, ?« vi:iel<a trta v slnMh, nizkih in sen5nih Ip^ah opu^ti. Princip BP.ših vinoTradn^kov nora bili: Vinsko trto v dobre lo^e in same finc vrs!,e! — Dvevesničarji ra pravijo, da imajo lctos dov.olj od^onip.lcev. P.u-':":a okciica. V seda.nji hudi gospodar"ki krizi bi moraM razni stanovi eden drugega podpirati. NajhujSo kri?:o preživ.Ijtt Pedaj vjnogradništvo. Cena- vina je taka, da so ne *plača več obdelav», vinogradov. Več vcJjih vinogradnikov je na robu pr&pada. ManjSim vinogradnikom pa bi lahko p'ujski oko.iški gostilničarji olajšali njihov položaj, če bi ocl njih kupovali vino. Toda en del gostilničarjev v ptujski okolici kupuje vino ali od ptujskih veletrgovcev, ali pa v Halozah. Domači vinogradniki, ki svojega vina ne morejo prorlati, naj bi pa potem pili tisto vino, ki ga za nizko ceno kupijo od ubogih Haložanov. Pisec teh vrst misli, da je tu na mestu naš pregovor: roka roko umije. Kstior ti z nami, tako mi s teboj! Haložanom privoščimo, da prodajo svojo kapljico, a mi bi jo tudi radi piodali. Zaito pozor, ptujski okoličani! Kdor ni z nami, je zoper nas, tako mislite, ko hodite mimo gostiln, ki nočejo točiti naSe domače vinske kapljice! Dramlje. Podružnica Sadjarskega in vinar^kega društva v Dramljah je priredila v dneh 31. I. do 2. II. t. 1. prvo vinsko razstavo s sejmom. Na razstavi so bila po 95 vzorcih zastopana vsa najboljša diameljska vina ter deloma tudi iz vinorodnih k.ajev ceijskega sreza. Razstava je bila vse dneve lepo obiskana in je v prvi vr&ti moralno, delonia pa tudi gospodarsko dobro uspela. Poleg doma- tih Jebito tirfii •preGeJ obiskovalcev Iz Celja in št. Jurija, kafcor tudi iz drugih sosednjih o_>čin.- Medmnogo4tevHnimi udeleženci so bili tudi razni kupci, kateri so preizkusili naša vina ter sa 'nekateri konfino odločili za nakup. Raijvesoljiv pojav je bil ta, da se je poleg domaeinov zanimal za našo razstavo celo eden iz inozemstva v osebi g. Weissa iz Klosterneuburga na Nižje-Avstrijskem. Ocenjevanjo ,VM- so izvr&ili strokovnjaki in se izrazili takole: Tudi drameljske gorice so sposobne daj_. prav dobra vina. Vina so dobila oceno doi»i'o do prav. dobro, nekatera celo odlično. Na eplošno so bila vsa vina zdrava, izjemoma so liekatera vsebovala nekoliko več kisline vsled l)i'€Zgodnje trgatve. Želeti bi bilo, da se v bodoce naši vinogradniki privadijo pozni trgatvi, katera bp sicer znižala celotni pridelek,  pač pa bo dvignila kvaliteto vina. Prepričani &mo, da bo v prihodnje med vsemi našimi razstavljalci vin nastala velika tekma, kar bo gotovo velike važnosti za proizvajalca samega, kakor tudi za celotno narodno blagosta- uje. Da pa bomo sloves- naših vin ohranili, oz. Łe dvignili, vas pozivamo, dragi vinogradniki, da se tlržimo načel in besed, ki smo jih sliSalt i>ri predavanju na naši razstavi. Kakor je vsaki dan le enkrat poldne, tako naj bode tudi vsako leto le enkrat trgatev, in to le ta-  krat, ko bo grozdje v resnici popolnoma zrelo. Scja ali japonski fižol. Gotovo ste že čitali v »Sadjarju in vrtnarju, kakor tudi v »Kmetovalcu« o japonskem fižolu, imenovanem »soja«. Da vas, dragi čitatelji »Slovenskpga gospodarja«, scznanim s tem fižolom, vam tukaj opišem uspph svojih poizkusov s tpm fižolom soja. Soja je rastlina, ki je precej podobna našpmu navadnemu fižolu. Razlika jp v tem, da no poganja vitic ali bičev ter da ima zelo majhen, neznaten modrikast cvet. Zrno jc drobno, rumenkaste barvo, okusno in ima zelo veliko beljakovin. Zato je zelo redilno, baje sila dobro za krnh. Zpmlja mu sodi vsfakovrstna iv .¦odi povsod enako. Le severna lega ni za njpga, kajti on vabi obilno solnca, drugačc je pa neizbirčen in neobčutl jiv. Fižol soja da 299kvatni prid^lek, to je 1 zrno da 29& do 309 zrji, ki so izvrstna hrana in se zelo lahko uporabljajo v gospodinjstvu. Redilnih cnovi ima veliko več, kot naš navadni fižol. Ta fižol soja je posebno pripraven tudi za drevesnice, ker kakor zgoraj omcnjeno, ne poganja vitic, in se zemlja v drevesnici bolj izkorišča, ako sp. sadi ta fižol vmes. Saditi ga je istočasno kot navadni fižol, pač pa samo po eno zrno. On namreč napravi močno steblo in košat grm. Škoduje mu nikar suša in nc mokrota. Zahteva le soli.čno lego ter rahlo zemljo. Okopati pa ga je treba večkrat, da ni v travi. Druge posebnp postrežbe ne zahteva. Ako bi katerega ta fižol »Soja« zanimal, ga lahko dobi pri spodaj po&pisanem, ako vpošlje 3 Din v znamkah. Tam so tudi sadna drevesa priporočIjivih vrst na razpolago in po nizki ceni. Sadjarji in kmetovalci, poskušajte ta fižol, mogoče tudi vi dosežete boljše uapehe, kajti dandanes je treba mnogokaj preizkusiti. Jadikovanje in tarnanje ne pomaga prav nič/Lc iskati nova sredstva in nova pota, vse pa z Bogom in božjo pomocjo! Jože Vezjak, drevesničar in čebelar, Vodolp št. 2, Št. Peter.pri Mariboru.