Narodna in ■ninnilitm knjižnica > Ljubljani 111135 Človeško serce Je Božje svetiše, Vera, upanje, ljubezen; Nar veči med temi je ljubezen. I. Kor. 13, 13. sie»» 23 se posvetnim ljudem dozdeva, ld prav ne vidijo. Jezus izžene temo in slepoto, nevednost in zmoto, nespamet in neum¬ nost; ker to se z nebeško lučjo ne zedinja, ampak je podobno vesam, ki dušo prekanijo in goljufajo. Še celo prave, pa prepozemeljske lučke, kakor so posvetne učenosti in modrovanje zdaj (v pričo Jezusa ali nebeške luči) na veljavi in blišobi zgubijo, kakor se me¬ sec in zvezde pri solnčnem vzhodi po¬ gube. — Boga in samo sebe prav spoznati, je take duše od slej edino znanje (prizadevanje); zakaj posvetne modrosti, so ji postale neumnosti. Solnčni vzhod je podoba dušnega raz¬ svetljenja: Kar je temu svetu svet¬ loba solnca, to je naši duši gnada Božja ali milost Jezusa, ker on je luč od luči, on je vzhodno solnce pravice. Kakor vzhodno solnce zemljo razsveti io njene podobe razkrije, da vsako reč lahko ogledamo in spoznamo, ravno tako duhovno solnce ali razsvitljenje od z gorej, ki pride od Očeta luči, našo 24 dušo razsije in razodene, da zamore svoj notranji stan prav spoznati. M o i i! Pridi, o Gospod! in pojdi v svoje ti odperto stanovanje, ki si ga že zdavnaj s svojo kervjo v last odkupil. In kadar se praz¬ nično hočeš vanj podati: o naj takrat svetlo žari blišoba tvojega obličja, da enkrat zginejo ostudne hudobe in strahovite teme, da beže zapeljive kače, strašne po¬ šasti in peklenski sovražniki, ki so se do zdaj v tem sercu skri¬ vali in v njem stanovali. Pre¬ glej z lučjo svoje vsegavidijoč- nosti vse kota tega oskrunjenega in ognušenega svetiša! O Bog, kaki strupeni gadi, kake strašne peklenske pošasti vseh verst se 25 tukaj kažejo! Častilakomnost, ne- vošljivost, prevzetnost, in pri vsem tem še te nar vstudnejše in nesramniše zveri so se tukaj kakor v svojem hlevu vgnjezdile. O presladki, o preljubeznjivi Jezus! razsvetli vse skrivne kota mojega serca in dodeli mi pravo spoznanje samega sebe. Pojasni mojo pamet, da zgine vsa tema, zmota in nevednost, da se sveta vera, ki mi je opešala, zopet oživi; poterdi mojo voljo in nakloni jo k vsemu dobremu! Vse prenaredi in si v meni prijetno stanovanje pripravi! K tebi se zatečem — spoznam svojo revšino. Daj, da sam sebe vedno bolj in bolj spo¬ znam, sam sebe studim, tebi se pa vsega tega izročim. O Jezus, nikar se ne ustraši! velika in ostudna je sicer gnjusoba 26 in dela brez prenehanja; pa pri¬ četo je že; saj je to tvoja reč; posveti svojo lastnino. O da bi ti le čisto dopadlo! Usmili se me, o Gospod! usmili se me! Zdaj se še le spoznam, zdaj še le vidim, kako pregrešno je človeško serce, v kterem Božje gnade ni, in kako da Bog greh studi in sovraži. O Jagnje Božje, ki greh sveta odjemlješ, odvzemi tudi greh iz mojega serca, poverni mi pervi stan pravičnosti in boga¬ boječnosti, kterega sad je dušni mir in duševno veselje. Ker pa tega duhovnega miru in veselja ne zaslužim, torej obudi saj v mojem sercu Božji strah, da svoje grehe britko obžalujem in serčno objokujem, da se vname 27 v mojem sercu stud nad grehom, in ljubezen do Boga. Oberni svoj obraz od mojih grehov; in zbriši vse moje hu¬ dobije. (Psalm 50, 11.) Oče naš. — Češena Marija. — čast Bogu. 28 Duša! Jezus te od pregrešnega blata očišuje. Glej, Jezus v sercu zdaj pometa, Kar je pregrešnega izmeta, Ven, ti pregrešna smert, hudoba, Ker to serce bo moja soba! 29 IV. Duša! Jezus te od pregreš¬ nega blata očišuje. Kakor hitro duša svojo pregreš- nost spozna, se samo sebe ustraši, in se ji resnične želje obudujejo, da bi bila osnažena, vendar se sama ne more očistiti. Zdaj se Gospod sam tega dela loti, on, ki je po zveličavnih naredbah Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlje, on razdera zdaj vsa huda nagnjenja in strasti, požene, vse hudobe in pošasti, izmeče vse lezerčno, kače in gade, in tako pokonča gnjezdo pogube in strupa. Sveti angelji tudi molijo milostlji¬ vega Jezusa in ga prosijo za spreo- bernjenje grešnika in se veselijo to serce kmalo snažno viditi. Premišljuj! P e r v i č pomisli, kako marljivo Go¬ spod skerbi za tvoje zveličanje, kako 30 ti on v resnici rad pomaga, če mu le ti dopustiti hočeš. Tudi sv. Janez Kerstnik te opominja: „Glej Jagnje Božje, ki grehe svetd odjemlje!" Drugič pomisli neskončno lju¬ bezen Kristusovo; kako se on poniža, reven človek postane, se trudi nepre¬ nehoma, da bi le grešnega človeka iz blata greha potegnil, iz sužnosti pekla rešil, pogubljenja otel, ga povikšal in mu prostost Božjih otrok podelil. Tretjič premisli evangeli, ki se tretjo nedeljo v postu bere: „kako Je¬ zus hudobnega duha, ki je bil nečist, izžene". — In ne pozabi Gospodovega svarjenja, da se hudoba v te zopet ne poverne, da Satan v tebi zopet svojega stanovanja ne postavi, in tvoj naslednji stan hujši od pervega ne postane. C e t e r t i č pomisli, kako se angelj' vesele resničnega spreobernjenja, kake angelji pomagajo, da bi se grešnik spre' obernil, zanj Boga prosijo in molijOi in za njegovo zveličanje Boga časte i" hvalijo! . . . 31 Moli! O usmiljeni Jezus, ljubi moj Zveličar! O Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, vzemi od mene vse hudo in verzi ven vse, kar ti ne dopade, in ko bi meni še tolikanj ljubo bilo. Ne oziraj se na mojo svojeljubnost — ne prizanašaj mi — pusti me jokati in vpiti; ti pa po svoji previd¬ nosti reži, — tergaj, — sekaj, — loči, — mori, — zaduši, — pokončaj v mojem sercu vse napčnosti, strasti in poželjivosti, zatri poteptaj in odpravi vse, kar ti je zopernega, kar je pregreš¬ nega in nečistega; ne utrudi se, vse kota pometi, osnaži in očisti! Veličasten in oblasten Go¬ spod! vzemi sovražniku to sta¬ novanje, ki si ga je bil polastil, 32 da ga ne bo nikoli več sladilo, se vanj vračevati. Odtegni mu vso moč, polomi njegovo orožje in njegovo kraljestvo vse pokončaj! O da bi mi bilo v resnici po- magano, o da bi bilo moje serce vse ponovljeno, da bi greh ni¬ koli več v njem ne gospodaril! Postavi, o Gospod, čuvaje in zavaruj vrata mojega serca, da se nečisti duh nikoli več nazaj ne poverne! Usmili se me! usmili se me! o Zveličar, usmili seme, in spomni se mojega zveličanja! Ker mi je pa znano, da hu¬ dobni nečisti duh se le pravega pokorjenja boji, in da le pravo pokorjenje hudobi vrata zapre; torej Gospod, daj mi moč, da se prav zatajujem samega sebe, in se pokorim v svojih občutkih: 33 da se pritergujem pri jedi: da se spominjam žeje pogubljenih pri pijači; da krotim svoj jezik; da za spreobernjenje grešnikov molim; da se v križeh in nadlo¬ gah tvojega terpljenja, o ljubi Jezus, spominjam, in svoje terp- ljenje tebi v čast darujem. Postelja naj mi bo podoba smerti. Moje telo naj me spo¬ minja na živež červov. Tako, Gospod! me razsvetli, da kar koli pogledam ali na kar se spomnim, da vse mi kaže min¬ ljivost in zanikernost sedanjega, in da le po večnem, neminljivem pogledujem. Očisti me od moje pregrehe! (Psalm 50, 4.) Oče naš. — Češena Marija. — Čast Bogu. Jezus v Sercu, 3 34 Duša! Jezus te posvečuje. Zdaj serce Jezus si je ukrotil In s svojo kervjo ga poškropil, Ter vzel si ga v svojo lastnino Ko neprecenljivo Svetino. 35 V. Duša! Jezus te posvečuje. Zavolj greha in pregrešnega živ¬ ljenja duša postane kakor prebivališe nečistih žival, — hiša satanova — jama tolovajev — razvalina zveri. Tako oskru¬ njena in nesnažna duša mora zopet očišena in posvečena biti, da zamore postati tempelj Božji, — dom svetega Duha, — hiša molitve, — hram duhovnih vaj in molitev, — Božje svetiše. Sveti angeljci se pri tem dušnem posvečevanji ali cerkvenem blagoslovljenji zelo vesele, in gospodu marljivo pripo¬ morejo, posvetiti ta tempelj 5 oni so pervi, molijo — hvalijo in prepevajo; — oni ki duši srečo — in blagoslov — in zveli¬ čanje, stanovitnost — zvestobo — in vse dobro vošijo. Premišljuj! Pervič premisli, kar je Mozes nekdaj storil, ko je z darilno kervjo 3* 36 oblačila in hiše poškropil, tisto je bilo podoba tega, kar se zdaj v resnici, v moči in v duhu godi, ko se duša s kervjo Jagnjetovo poškropi in se tako vdeležuje milosti, odrešenja in opravi¬ čenja, ki nam ga je ljubi Zveličar prislužil. Drugič pomisli, kako Bog zelo za ljudi skerbi v novi zavezi, ki je na- redba usmiljenja, postava milosti; pri svetem kerstu — pri sveti pokori — je vse koristno, vse ljubeznjivo. Tretjič pomisli, o duša, kako nezvesta in nehvaležna, kako sama sebi sovražna bi mogla vendar biti, ako se postave milosti, in naredeb zveličanja ali celo ne ali prav ne poprimeš. četertič pomisli, o duša, da zdaj si svetiše Božje postala, nikoli ne pozabi, zakaj in komu si posvečena; spoštuj torej samo sebe — zapoj ča- stivne in hvalivne pesme — in skerbno ohrani posvečujočo milost Božjo. Naj ostane zdaj to serce hiša Božja; nikoli več naj se ne poverne 37 na kraj tega svetiša gnjusoba razdjanja; nikdar več naj ne reče hudoba (nečisti duh): „ Nazaj se bom v svojo hišo vernil“. Vsak dan naj ti bo nova stop¬ nja k svetosti, in angeljci naj vedno v prihodnje v tem sercu praznujejo. Moli! O Jezus! nate zaupam: ti mi boš, kar si se namenil, tudi do¬ delil. Glej, kako revna, uboga, prazna in zapušena je zdaj moja duša! Imela je bogastvo, pre¬ moženje in zaklade, na ktere se je zanašala, ti si ji pa vse to preč pobral in jo osnažil, zato ker je bilo hudobno in jo je v greh napeljevalo, in si jo tako spraznil *n jo pripravno storil, da bi se v »njo zamoglo s tem, kar je boljšega, kar je Božjega vseliti. 38 Posveti me za vse, kar je dobrega, čisto vsega me posveti; noben kotiček te hiše naj ne ostane, da bi posveten ne bil; vso mojo d n š o posveti! Moj um in moja pamet naj bota le tebi, o Gospod, posvečena, da Je to mi¬ slim in želim, le to spoznavam in delam, kar tebi dopade, da me nobena prazna, nečimerna ali celo pregrešna učenost ne moti; am¬ pak le v tvojem spoznanji vedno napredvam. — Posveti mojo voljo, da vse hudo vedno bolj in bolj studi in sovraži in se od nebeške ljubezni vname, da vedno svetejši in tvoji Božji volji vedno pokor- niši prihaja in na zadnje svetost in ljubezen postane. — Posveti moj spomin, da postane hram svetih podob in živi spomin tvojih Božjih 39 skrivnost, da ogledujem le tebe, neskončno ljubezen, prelepo le¬ poto, prevzvišeno dobroto! Moja duša naj bo tvoj tempelj, altar, duhoven, darilo, kadilo, dišava, tako rekoč nebesa na zemlji. — Poškropi vnanje tečaje in prage vrat mojega serca z Jagnjetovo kervjo, da morivni angel) mimo gre in se nikoli več ne preder- zne noter lomiti! — Posveti moje oči, moja ušesa, moje ustnice, moj jezik, moje roke: vse, vse po¬ sveti, vse počutke mojega telesa in vse čutljeje, kteri moji duši služijo, da ji zanaprej le k do¬ bremu, k zveličanju in k svetosti služijo, da duša samo sebe zve¬ liča in tudi k drugim zveličanju pomaga, da Jezusu pot pripravi, da samo njemu služi, in se mu 40 čisto izroči! — O Jezus! dopolni, kar si pričel, doverši to nebeško delo usmiljenja, posveti mojo du¬ šo, posveti vse moje notranje in vnanje; ves moj revni nič si sam sebi vlasti. Molim te po zgledu Davidovem: „Usmili se me, o Gospod! usmili se me! usmili se me po obilnosti svojega usmiljenja! Vedno bolj in bolj me očisti! Operi me, da bom belejši kakor sneg! Ponovi v mojem sercu novega duha, da se bom le tebe, ki si pravo veselje, veselil, in da bom le edino s tabo sklenjen v večnem življenji živel. Da se pa tolikanj gotovejši s tabo sklenim, in se le tebi vsi- ga posvetim; prosim te, preljubi Jezus! užgi v mojem oserčji živi spomin smerti. Ta živi spomin 41 smerti bo me zavaroval pred vsem pregrešnim in me pripeljal k vsemu nebeškemu. Tako naj se zgodi! „Čisto serce vstvari v meni, o Bog! in ponovi v mojem oserčji pravega duha“. (Tsalm 50, 12.) Oče naš. — Cešena Marija. — Čast Bogu. 42 Baša postane kraljestvo Božje. Kjer kol’ nedolžnost, čistost biva, Ter svitle žarke v sercu zliva, Tam Božje krasno je kraljestvo, Tam Jezusovo je posestvo. 43 VI. Duša postane kraljestvo Božje. Dokler Jezus v dušo ni prišel, je bila polna svojeljubnosti, in v njej je kraljeval, ali svet, ali meso, ali sa¬ tan, ali pa vsi trije skupaj naenkrat; zdaj jo pa Bog sam gospodari. Jezus si je izvolil to dušo za svoje kralje¬ stvo, on zdaj v njej živi, kraljuje in vlada, on sedi v njenem sercu, kakor na svojem sedeži. O duša! kako Mizo, kako serčno ti je zdaj Božje kraljestvo postalo! Zdaj zamoreš, o Magoslovljena duša, reci: »Živim sicer, vendar ne več jaz, ampak Jezus živi v meni". Zdaj te, o srečna duša, an- gelji pozdravljajo, te blagrujejo in ti Polni veselja kličejo: »Milosti polna! Gospod je s teboj! o blagoslovljena duša!" Sveti Duh plava nad to počešeno m izvoljeno dušo, kakor nekdaj nad Jordanom; in glas se čuje: „Ta je mo j ljubi Sin!" ta duša je moje ljubo 44 dete! kraljestvo Božje je v njej! kra¬ ljestvo miru in veselja v sv. Duhu! Angelji se vesele in radujejo, ter molijo in Boga časte, ker imajo kra¬ ljestvo Božje na zemlji v taki duši, s ktero se je kralj nebes in zemlje zaročil. Premišljuj! Pervič pomisli, kako reven je človek, kadar on sam sebe svojeljubno ali svojeglavno gospodari; kadar le zali, zapeljivi svet, ali vabljivo meso ali pa prekanljivi satan v njem zapove¬ duje : takrat v njem ni miru, ne pokoja, ne zadovoljnosti; ampak le nepokoj, piš, vihar, vojska, razsajanje in raz- djanje. — V resnici pravi pekel na zemlji. Drugič pomisli blagi stan člo¬ veka, kteri se je sam svojemu gospo¬ darstvu odpovedal, in ga je Gospodu čisto izročil; v njem Gospod prebiva in zapoveduje, Jezus sam v njem živi in kraljuje, on ga vlada; njegova duša 45 je vsa mirna in pokojna, vsa krotka in pohlevna, polna duhovnega veselja in nebeške radosti, tu se pričenja Božja blaženost in večno življenje že na tem svetu — nebesa na zemlji. Tretjič pomisli, kaj hoče evan- geli III. nedeljo v postu reči? da je namreč v človeku Božje ali pa sata¬ novo kraljestvo, da v njem ali Bog stanuje, kakor v svojem tempeljnu, ali pa satan, kakor v svojem poslopji. In kteri izmed nju v njem stanuje, tisti ga tudi gospodari, vlada in čežnj kraljuje. Pomisli, kolikanj je Bogu mar, svojo lastnino si ohraniti, ali si jo pa zopet Pridobiti; pomisli pa tudi, kako se hu¬ dobni duh trudi človeškega serca se Polastiti, ki ga je že enkrat v oblasti imel; kako on nesramno in prederzno govori: „Jaz se hočem zopet v svojo hišo poverniti“. Zdi se mu, da je greš¬ nik njegova hiša in njegova lastnina, in noče zapustiti serca, kterega se je bil že polastil. Kadar ga pa Jezus, veličasten zmagovalec smerti in pekla, 46 iz njega prežene, si satan vse moči napenja, se zopet vanj nazaj vseliti, na¬ slednji stan hujši od pervega narediti in tako človeško dušo čisto pokončati. Moli! O Jezus, ti si gospodar, ti si kralj mojega serca! ti si go¬ spod, ti si ženin moje duše! Po¬ stavi prav terdno svoje kraljestvo v mojo dušo in v moje serce! Poderi in podverzi si mojo svoje- glavnost in mojo svojeljubnost, berzdaj divje strasti, ukroti vab¬ ljivo meso, ne dopusti, da bi se kaj hudega v meni vnemalo! Moje notranje, to je, moja duša in serce naj bo in ostane tvoja hiša, tvoje svetiše, tvoj tempelj! V pričo tebe ne obstane noben malik; vse naj pade in naj se ti h nogam verže; vsaki kači naj 47 se glava raztare, vsaka nesnaga naj se zadavi, izvir vsega hudega naj bo zamašen. — O pridi tedaj luč, pot, resnica, življenje, Jezus moj Zveličar! stanuj, kraljuj in vladaj v meni! Ti edino sam bodi moj gospodar! nič naj ti ne nasprotuje, nič ne straši, noben prekanljivi sovražnik ti ne sme tvoje lastnine kratiti. Zdaj stori in ravnaj z mano, kakor ti dopade. O Jezus, ti sam miruj in kra¬ ljuj v mojem sercu, v moji duši. Ti si moj kralj, ti si moj gospo¬ dar, jaz pa tvoj podložni in tvoj služabnik. Stori pa tudi, da ti zvesto služim, da vse svoje dušne in telesne počutke vedno le v tvojo službo obračam; da se tako z za¬ logo lepih čednost in dobrih del 48 obogatim*, in da na sodni dan iz tvojih presvetih ust zaslišim: Pojdi, moder in zvesti hlapec — moj pridni služabnik, v veselje mojega Očeta, ker si mi bil v majhnem zvest, te hočem čez ve¬ liko postaviti. In kakor je meni Oče kraljestvo dal, hočem da tudi ti z manoj kraljuješ. „Ne zaverzi me spred svo¬ jega obličja; in svojega svetega duha mi nikar ne vzemi a . Oče naš. — Češena Marija. ' čast Bogu. 49 Duša! Jezus te podučuje, V serce Jezus zdaj če vliti, Duha mu svojega podeliti. Uči ga, vodi, milo vlada, K svetosti, čednosti podbada. Jezus v Sercu. 4 50 VII. Duša! Jezus te podučuje. Kdor sluh ima in se na notranje ozira, bo gotovo resnico te podobe sam spoznal in zapopadel. Jezus je pravi učenik; vse dobre misli, zveličavne želje, bogoljubni sklepi, resnični zaumeni, božje spoznanje in sveta učenost razodevajo njegovo pričujočnost; sad njegovega pod- učevanja posebno obrodi pobožno pre¬ mišljevanje in poslušanje besede Božje in voljno poterpljenje pri neprevidenih nesrečah, hudih boleznih ali kaki nagli smerti. Jezus ti vč pri vsakoršnih pri¬ ložnostih in okoliščinah zveličavno besedo vtisniti, ti pravo luč, gorečnost do do* brega, blagoslov in življenje deliti. Tudi angeljci se trudijo, da bi tvoja duša prav rodovitna zemlja postala, da bi bila le za dobro občutljiva, da bi seme Božjega kraljestva, to je beseda Božja ne padla med ternje ali na skalo, ampak na dobro zemljo in tako stoterni sad za zveličanje obrodila. 51 Premišljuj! Pervič pomisli, kake cene in ve¬ ljavnosti je Božje kraljestvo na zemlji. Vnanje Božje kraljestvo na zemlji je pa z notranjim združeno in sklenjeno; vnanje kraljestvo Božje na zemlji je sveta Cerkev, notranje pa je v naši duši. Kakor sveta od Jezusa postav¬ ljena cerkev v svojih zveličavnih na redbah in postavah, v svojih svetih naukih in podučevanji, v namestnikih Kristusovih in delitvi svetih Zakramentov vedno obstane, enako se ima tudi no¬ tranje Božje kraljestvo v človeških dušah ponavljati in ustanoviti. Drugič premišljuj evangelij in ve¬ sele novice, ki se iz Betanije in Emavza slišijo, kako Božja beseda in njeno raz laganje dobrim dušam jed, pijačo, živ¬ ljenje daje, da so vanje vse zamaknjene in si je nasititi ne morejo. Kako Ma¬ rija usta in ušesa nateguje, se za no¬ beno reč ne zmeni, za nič ne peča, tiho in mirno pri Jezusovih nogah sedi, 4 * 52 po vsaki besedi zveličanja pojema, da se nobena beseda Gospodova ne zgubi in le za edino potrebno, za zveličanje svoje duše skerbi. Jezus sam jo po¬ hvali, pred pritožbami jo zagovarja in pravi od nje, da si je nar bolji del iz¬ volila, ki ji ne bo vzet. — Pomisli, kako prijetno je bilo pri sercu dvema učencema velikonočni večer, ki sta v Emavs šla, kako se jima je bilo serce vnelo, ko jima je med potjo sveta pisma razkladal, da se ga nista mogla nasli- šati, da se jima je le prehitro jelo mra- čiti, in se nazadnje nista mogla od njega več ločiti; kako da sta pri njem luč in dan, jed in življenje našla! Tretjič pomisli, kako po oče¬ tovsko ljubeznjivi Bog za ljudi skerbi. Da je poznati, kakor da bi Bog ne imel druzega opraviti, kakor na nas ljudi gledati in za naše zveličanje sker- beti. O ko bi tudi mi vselej slušali nje¬ govo notranjo in vnanjo opominovanje, svarjenje, klicanje in podučevanje; kako kmalo bi zadobili nebeško modrost, Božjo 53 učenost in bi postali v resnici skušeni, previdni in učeni. četrtič pomisli, kako zanikerno, slabo in revno je modrovanje in znaj- deiije otrok tega sveta; oni tavajo brez luči, brez resnice na potu zmote in po¬ gube; oni ostanejo nemirni, nepokojni, prazni in nezadovoljni; hrepene sicer po boljšem spoznanji, vender zajemajo iz suhih vodnjakov, ker nočejo odpreti svo¬ jega serca studencem zveličanja, in tako siromaško v pušavah poginjajo in ostanejo otroci teme. Petič pomisli veliko šolo keršan- stva, križ na Kalvarii, Jezusa na križi , to so bukve duhovnega življenja. Po¬ misli, kako ljubi Jezus na križ povikšan s križa lepe nauke daje, kako on vse k sebi vabi, on ki je sam zvezan, druge °prostuje, sam omedljuje, druge krepča, sam je zapušen, druge pa tolaži, sam sicer umira, drugim pa življenje daje. V resnici je on enak nar boljšemu pa¬ stirju, ki svoje življenje za svoje ovčice daruje. 54 Šestič pomisli, kako ljubeznjivo Jezus s križa, iz jaslic, povsod kliče in opominja: „Učite se krotki in iz serca ponižni biti!" On sam je učenik ne¬ beške modrosti in večnega zveličanja. Kdo bi s svetim Petrom ne zaklical: „Kam hočemo iti, o Gospod! ti sam imaš besede večnega življenja! ^ „Ti si Kristus, Sin živega Boga.“ Sedmič pomisli, na koliko krajih sveto pismo govori od zveličanja tistih, ki besedo Božjo poslušajo, jo v svojem sercu hranijo in sad obrode! Pomisli, kako nas Jezus po svojem svetem Duhu na notranje in vnanje v svoji sv. cerkvi podučuje! Lep zapopadek od tega se najde tudi v psalmih; David se ne utrudi hvaliti in slaviti sladkost, prijetnost, ne¬ beško neizrekljivost, ki je v Božjih naukih, v zveličavnih resnicah5 on se sklicuje na skušnjo, tudi druge na poskušnjo vabi, ter kliče in poje: „Okusite saj enkrat, in vi¬ deli bote, kako Ijubeznjiv je Gospod!" Osmič premišljuj stvarjene reči, glej bukve narave so pred tvojimi očmi 55 odperte; beri iz njih, in videl boš, kako te vse stvarjene reči, akoravno mutaste, nagovarjajo, te opominjajo, te kličejo in te učijo; po vsem svetu se njih glas razlega, dan dnevu, noč noči oznanuje, kako neskončno je veličastvo Božje, kako čudovita njegova dela, kako rodovitne njegove milosti; vse, karkoli je na ne¬ besi ali na zemlji, vse nam Božje last¬ nosti razodeva, vse nas na Boga opo¬ minja in veličastvo Božje pojasnuje; neizmerni prostori med zemljo in nebom nam naznanjajo Božjo visokost; solnčna svetloba nam oznanja nebeško blišobo; mila luna nas opominja Božje milosti; neizmerna globočina morja nam razodeva Božjo nekončnost; premoženje sveta nam kaže Božje bogastvo; krasnost in le¬ pota stvarjenih reči nam pred oči stavi prijetnost in lepoto nebeškega raja; v resnici Božja vesoljnost se razodeva iz v seh stvari. Moli! O nebeški učenik! uči me tvojo presveto voljo v vseh rečeh prav spoznati in jo tudi dopolno- vati; dovelj mi je modrosti, za¬ dosti razumnosti, ako le tebe raz¬ umem, tebi dopadem in edino tebe ljubim. Ti, o ljubi Jezus! bodi moj učenik; moja duša pa naj bo tvoja učenka! ti me sprejmi v svojo šolo, da mojo dušo raz¬ svetliš in jo privadiš tvojo sveto voljo spolnovati. Le govori, o mi¬ lostljivi Gospod, o ljubezen mo¬ jega serca! zakaj ušesa mojega spomina, vrata mojega serca so ti vedno odperta: „Tvoje besede so slajše ko med in medica; med in mleko je pod tvojim jezikom, tvoje ustnice so podobne zažar- jeni medici w . (Vis. pesem 4 .) 0 57 sladke besede ljubezni! kako go¬ reče, močne, terdne in strašne so te besede, ki prevzetne poni¬ žujejo, ponižne pa povikšujejo, močne potarejo, revne pa poter- dijo! O to so besede nar boljšega Očeta, ki tako varno in skerb- ljivo svoje dete vodi in vlada. O Jezus! resnično ti si Kri¬ stus. Sin živega Boga! ti imaš besede večnega življenja! ti me uči, in učen bom; tvoja modrost je prava modrost, tvoji nauki so prava mana v pušavi tega revnega živ¬ ljenja! K tebi zdihujem, kakor je zdihovala Samarijanka ob Jakopo- yem vodnjaku: „Gospod, daj mi piti živega studenca, kterega ti deliš !* 6 Stori me v duhu Mariji enakega. Da zdihujem po studencu žive Ve re, terdnega zaupanja in goreče 58 ljubezni; da išem le tvojega kra¬ ljestva in tvoje pravice, da za¬ prem vrata posvetni nečimernosti in prekanljivosti, da odprem pa svoje serce in svojo dušo v sa¬ motnem premišljevanji Božji res¬ nici. Ti sam, o Jezus! me uči, kako da 'naj v tem življenji po telesu dolžnosti svojega stanu opravljam, v dulm pa na nebeška vrata terkam. Dojdi mi tvoje usmiljenje in bom živel; ker tvoja postava je moje premišljevanje. (Psalm 11 8, 77 .-) Oče naš. — Češena Marija. Čast Bogu. — G3 8 £S- — 59 Duša! Jezus ti svoje milosti vliva, Iz Jezusovih ran se zliva Presveta kri neprecenljiva, Mu tempelj serce je človeško Z radostjo kinča ga nebeško. 60 Vlil. Duša! Jezus ti svoje mi¬ losti vliva. Duša je bila do zdaj pusta, nero¬ dovitna kamnitna zemlja, zdaj pa bode dobra zemlja. Nad njo se odprejo stu¬ denci zveličanja, da bi z veseljem iz njih -zajemala se zveličavno napojila in rodovitna bila! Sveti Duh že pričenja svoje blago delo, skuša dušo s svitlobo, življenjem in zveličanjem napolniti. Glej, kako so angeljci delavni, kako oni dušo deržijo, da vir milosti na njo lije, da se nobena gnada ne zgubi, da se duša prav očisti in omije, da se poživi in pokrepča, da se opraviči in posveti. Premišljuj! P e r v i č pomisli posebno te dve pomenljivi besedi, ki jih prerok g°' vori: „ Zajemajte z veseljem iz studenca 61 zveličanja!" »Dvojin greh je moje ljud¬ stvo storilo: popustili so mene, studenec žive vode, in so vodnjake kopali, ki vode ne hranijo." Drugič pomisli spreobernjenje Sa¬ marij anke, ko je Jezus ž njo pri Ja¬ kobovem vodnjaku govoril. Tretjič pomisli ljubeznjive na¬ vedbe in zveličavne postave, kako je ljubeznjivi Jezus nas v vseh okolišinah preskerbel, da nam studenci njegovega neskončnega zasluženja teko, posebno Pri svetih Zakramentih: Zakrament sve¬ tega Kersta in svete Pokore nas oprosti dušne smerti in nas obudi k dušnemu življenju. Zakrament svete Birme in sv. Rešnjega telesa nas v dobrem in v v eri poterdi in naše duše živi za večno zveličanje. Zakrament svetega Posled- n jega olja nas v smertnih nevarnostih zavaruje. Zakrament svetega Mašniko- Ve ga Posvečevanja in svetega Zakona nas v posebnih stanovih poterduje. Cetertič pomisli, še druge zve¬ ličavne studence milosti: 62 1. Besedo Božjo v svetem Pismu — v mnogoterih duhovnih spisih in pri¬ digah. 2. Notranje opominjanje, navdajanje, razsvetljevanje in oživljevanje. 3. Božje obiskanje pri mnogoterih nevarnostih, boleznih in nesrečah s to¬ lažbami ali britkostmi. 4. Opominjanje staršev — učenikov •— prednikov — prijatljev. 5. Pomisli večkrat podobe in njih pomene; postavim: skrivnosti Jezusa križanega — Matere Božje — ljubih svetnikov — njih življenje, njih vojsko¬ vanje, njih dela, njih terpljenje in njih smert. Moli! O Jezus! ako ti nisi v meni, je moja duša prazna in suha pu- šava, je le nečimerna pretežnost; moj duh hi mogel poginjati pod težo te pušobe. Ti si studenec zveličanja, ti si nar veča dobrota 63 moje duše! stori me prav pri¬ pravnega, žejnega in občutljivega! razli obilnosti svojih gnad v moje serce; prenaredi moje serce, da se več ne zmeni za strupeni med tega sveta, ampak željno zajema iz studenca tvoje milosti. Mojo dušo žeja po tebi, o Bog! ako je ti z nebeškimi vodami ne napojiš, kdo bi jo zamogel poži¬ viti? Moja duša je černeja, ko oglje (žal. pesem 4.); kdo bi jo storil belejo ko sneg? (Ps. 50.) Ako ji ti, ljubeznjivi Jezus, ne vliješ svoje presvete gnade, ki iz tvojih rok in nog in iz tvoje pre¬ bodene strani teče. Ta je sveta kopel Siloe (Jan. 9.), ki slepe razsvetljuje! Tu so studenci Elim C2. Moz. 15.), ki krepčajo Izra- elsko ljudstvo v razbeljeni pušavi, 64 da od žeje ne poginejo. O Jezus! ti si skala, ki te je zhodnic jezik in roka hudo udarila, ti pa nisi plamena pogubljenja vžgal, ampak potoke blagoslova čez nje razlil, da bi izraelsko ljudstvo v obljub¬ ljeno deželo priti zamoglo. O Jor¬ danski studenci, zdravilo za Naa- mana, vlivajte se tudi vedno v moje serce, vanj se razlivajte; nobena reč se vam ne sme ustavljati. Vi pa, blagi duhovi! vtop- Ijajte te zamurke, naše duše v to kopel nebeške milosti, da zopet z vašo pomočjo skrunjenja in gnjusobe greha proste, čiste, lepe, bele, svetle in svete po¬ stanejo. Da pa naše duše tako čiste in svete postanejo, se pa morejo v ponižnost utopiti, ker Gospod 65 le ponižnim svoje gnade deli, prevzetnim jih pa odjemlje. Ponižna duša je enaka na terdni skali sozidani hiši; pre¬ vzetna pa na pesku sozidanem poslopji, ki ga piš lahko podere. Samo ponižnost je tista čednost, ktere satan posnemati ne more, in ponižnega tudi prekaniti nežna. Ponižnost pripelje dušo k spoznanju samega sebe in nagnenj svojega serca, in to spoznanje ylije duši strah Božji. Strah Božji je pa tisti dober varh, ki pripelje dušo k Bogu samemu. Pokropi me z hizopom in bom °čišen! (Psalm 50, 9.) v Oče Daš. — ČJešena Marija. — Ust Bogu. Jezus v Sercu. 5 66 Duša! Jezus te k premišljevanju budi in napeljuje. Glej, Jezus če še več storiti, Prihodnost jasno ti odkriti, In mala, piše brez peresa: Smert, sodbo, pekel in nebesa. 67 IX. Duša! Jezus te k premišlje¬ vanju budi in napeljuje. Ko duša še spreobernjena ni bila, je bila polna podob, natisov, obrazov, znamenj in malikov; in to so bile le po¬ svetne podobe, pozemeljski natisi, nečisti obrazi, nečimerne znamnja in meseni ma¬ liki hudobe: duša je bila vsa posvetna, mesena in prevzetna, je bila polna gnju- sobe razdjanja. Ko se je pa duša spreobernila, s tem ni nič zgubila, no¬ bena njena moč ni zaduhnila, nobeno njeno polje ni bilo zapušeno; ampak ona je od vseh strani ozaljšana, in z ženitninsko obleko napravljena: njen spomin, volja in pamet so zboljšani, k dobrim vneti in za zveličanje poterjeni in se vedno bolj obdelujejo, zveršujejo in posvečujejo. Pri tem tudi sveti angelji niso leni; nnipak oni nanašajo, pripravljajo in služijo Jezusu z vsim potrebnim, da lažej natiskuje v dušo smert, sodbo, pekel 5 * €8 in nebesa, oni občudujejo njegovo umet¬ nost in njegovo ljubezen in ga molijo, Premišljuj! Pervič pomisli, kako revna, uboga in nepokojna je duša, v kteri svet, meso in lastna ljubezen gospodari. Koliko nesnage, koliko nečimernosti, koliko škodljivih podob, obrazov, natisov in malikov tako dušo napolnuje in skruni. Drugič pomisli, kako potrebno ti je premišljevanje poslednjih reči: „ Spomni se, o človek! v vseh svojih delih po¬ slednjih reči, in ne boš nikoli grešil!” Ako se tega živo spominjaš, ti je tako rekoč nemogoče grešiti; spomni se smerti: ko se življenje s smertjo voj¬ skuje, ko človek obleduje, — moč ga zapuša — vid se pogubi — jezik oterpne — udje omerznejo — sapa pojemlje — duša se iz telesa terga — živ¬ ljenje zgine — duša se v večnost preseli, in je pred sodbo postavljena; zdaj mora natanko odgovor dati od vsega svojega življenja — in po tem j® 69 obsojena ali v večno srečno večnost, če se v gnadi Božji znajde — ali pa, o strah in groza! v večno nesrečno več¬ nost, ako se v smertnih grehih iz tega sveta loči. — Dobro si te resnice v spomin zatisni! prašam te: Ali boš mar še greh na greh nakladal in si pogubo na dan jeze nakopaval? Tretjič pomisli, da je premišlje¬ vanje v vseh rečeh dobro in koristno. Premišljevanje samega sebe in večnega zveličanja pelje človeka k spoznanju samega sebe in svojih dolžnost; spo¬ znanje Boga in Božjih reči podeli člo¬ veku notranje veselje v Bogu, vname Božjo ljubezen, da vsaki duši postanejo nebesa na zemlji. Že David govori v svojih psalmih od takega nebeškega ve- selja — od ognja, ki se v prijaznem ob¬ hodu z Bogom, v premišljevanji besede Božje, v ogledovanji nebeških reči vnema. Moli! O Gospod! poteri v meni vse ostanke hudobije, sveta, mesa in ‘70 vse pogube! Izbriši iz mojega spomina vse natise, podobe, obraze in vse nezmernosti. Ponovi in prestvari me! da kakor sem bil popred poln samega sebe, poln sveta, poln mesa, da sem le to mislil, kar je posvetnega, pregreš¬ nega in pozemeljskega; zdaj pa bom s tvojim sv. Duhom napolnjen, da bom le večno, nebeško, duhovno, sveto premišljeval in le po tvoji ljubezni hrepenel. O usmiljeni Jezus! premalaj moje notranje ? nebeškimi barvami in vtisni m' žive podobe lepih čednost: bel« barvo nedolžnosti, zeleno barvo upanja, čisto zlato ljubezni, da moje serce postane hram in hiša popolnomasti. Ozaljšaj, o Gospod! ta svoj tempelj, da ti prav dopade; i ' 1 71 skerbi, da svojo lepoto ohrani, da ga noben greh več ne oskruni. Vtisni moji duši vsak dan prav živo prihodnost, posebno pa štiri poslednje reči! Presuni, kakor kraljevi prerok moli, s svetim strahom moje oserčje! Vsega me ukroti! nobena reč te več naj ne žali! Naj bo moje serce samo tebi občutljivo in odperto, vsim drugim pa neobčutljivo in zaperto. O nebeški umetnik! skazi umet¬ nijo svoje milosti na moji duši! Tako naj se zgodi! O Jezus ! pretresi s strahom prihodnosti oserčje moje duše, da mi strašna smert vedno pred očmi stoji; da groznega sodnika vedno v spominu vidim, kako da pre- tehtuje vsa očitna in skrivna dela, še celo misli in želje mu niso 72 prikrite in le svojem izvoljenim nebesa odpera; pogubljeni se pa v pekel pogrezujejo. Presuni, o Gospod! moje serce s strahom poslednjih reči, da me taki strah pred grehom zavaruje in da se zveličam. Zakaj glej, Bog mi pomaga, in Gospod je sprejemnik moje duše. (Psalm 53, 6.) Oče naš. — Češena Marija. — čast Bogu. 73 Duša! Jezus te hoče terpljenja privaditi. Mar hočeš opravičen biti, Zveličanje si prisvojiti. Brez križev, truda in terpljenja Ne najdeš večnega življenja. 74 X. Duša! Jezus te hoče terpljenja privaditi. Jezus vedno bolj zaupljivo s svo¬ jimi izvoljenimi dušami ravna; nič jim ne prikriva, jih tudi hoče soznaniti s tem, kar mu je nar ljubši, nar dražji, nar prijetniši bilo, ko je na svetu živel; jih opomni svojega terpljenja, jim vtis- kuje v serce svoje britkosti, jim deli delež križa, jim ponudi svojo pijačo, kelih terpljenja, jim živo pred oči stavi grozovito orodje, s kterim je bil ter- pinčen in umorjen, jih vabi k premišlja vanju svojega terpljenja in svoje smerti, k nasledovanju po potu križa — n a križev pot. Jezus se duši približuje, pa J® plašen in boječ, ker ga skerbi, da bi se duša preveč ne ustrašila, in da bi ji serčnost ne upadla; vendar jo mora s terpljenjem soznaniti, ker jo ljubi jo zveličati hoče. 75 Sveti angelji milujejo in se jim zalo stori pri pogledu tako strašnega morivnega orodja, pri spominu grozo¬ vitega terpljenja in terpinčenja, ki ga je Božji Sin prestal; in obudujejo so¬ čutje v človeških sercih. Premišljuj! Pervič pomisli kako potrebno je terpljenje; ker je Jezus sam, Božji Sin, mogel terpeti in le tako v svoje veli¬ častvo iti; tolikanj bolj smo mi dolžni terpeti, ker smo grešniki, zato, da bi se spokorili in greha očistili. Terpljenje je nar boljši pripomoček, da sami sebe zamoremo krotiti in zatajevati. Drugič pomisli sladkost terpljenja, kako so pobožne duše vselej po ter- pljenji zdihovale, ga želele in prosile! Terpeti — terpeti — vedno več terpeti, to jim je bilo ljubši, ko ves svet; če jim terpljenje samo od sebe ni prišlo, so se ga pa same nakopavale in umiš- ijevale, vadile so se v nar ostrejših 76 delih pokorjenja, so krotile in križale svoje meso in ga v sužnost devale. Tretjič pomisli, kako rodoviten sad terpljenje prinese! Terpljenje snaži in čisti našo dušo, kakor ogenj zlato čisti, in jo loči od hudega 5 terpljenje meso kroti in zmaga, in stori, da je duh gospodar čez telesne moči, da se po- željivost zatare, da svet svojo zapelji¬ vost zgubi, vabljivost v greh ob svojo moč pride; terpljenje znižuje, ponižuje, tare in kroti in v poterpežljivost vadi; s tem je veliko — pač vse pridobljeno! četertič pomisli, kako Ijubez- njivo in priljudno te Gospod k terpljenju vabi: „Kdor hoče moj učenec biti, naj zataji sam sebe, naj vzame svoj križ nase, in naj hodi za mano“. Na poti križa in terpljenja zamore kristjan nar ložej Jezusa posnemati, in mu nar pred podoben postati, na tem poti naj duša za Jezusom hodi in naj ga za- sledva; to nam lepo razlagajo in pri¬ poročajo sveta pisma, to torej tudi mi vsak dan v delih kažimo in dopolnujmo. 77 Petič pomisli, da terpeti ni no¬ bena teža; veliko ložej je terpeti, kakor pa delati! Pri terpljenji ni druzega treba, kakor voljno prenašati, vse drugo se samo od sebe godi: „Vse zamorem v tem, ki me poterduje". Nobena skuš¬ njava ni tako huda, da bi se ne dala premagati; nobena reč tako zoperna, da bi se ne mogla prestati; nobene želje po časnih ali posvetnih rečeh tako močne, da bi se jim z veselim in močno- dušnim sercem ne zamogli odpove¬ dati in jih s tem orožjem poterpežlji- v osti ukrotiti. Posebni pripomoček poterpežljivosti j e živi spomin terpljenja Kristusovega 111 premišljevanje njegovega terpinčenja. On je nam zgled zapustil, kako da tudi terpimo. Velika tolažba nam daje v terpljenji zgled tolikanj hrabrih spozno- valcev in častitljivih zmagovalcev, ki s ° Kristusa nasledovali na poti križa in Se od njega poterpežljivosti učili, zdaj Se pa pri njem v nebesih zveličavne zmage vesele in na naše vojskovanje 78 gledajo; mi jih pa po dolžnosti častimo, in se jim priporočamo. Šestič pomisli, kako kratko in minljivo je vse sedanje terpljenje: „ Vse časno terpljenje ni nič proti tistemu ve¬ selju, ki ga je Bog pripravil tem, ki ga ljubijo". Mi bi se mogli še le vese¬ liti, če Gospod nas s terpljenjem obiše, če nam že tukaj vice pripravlja, če smemo in zamoremo že tukaj terpeti, in s tem revnim terpljenjem si neskončno veselje v nebesih prislužiti. Nobeno ter¬ pljenje bi nas ne smelo ustrašiti, ko bi se nam še tako hudo in dolgo zdelo, zakaj vse terpljenje na tem svetu le kratek čas terpi, in ko bi tudi do srnerti terpelo, tudi to bi dolgo ne bilo, ker bi tudi minulo in nehalo. Sedmič pomisli zveličanje take duše, ktera prav z Jezusom terpi, ki je tako rekoč z Jezusom križana, s ternjem kronana in v morje vnanjega in notranjega terpljenja vtopljena. O kako srečna je duša, ktera z Jezusom na križi visi; kako bogata je, ker so pod 79 tem lesom nebeški in pozemeljski za¬ kladi skriti; kako varna in zavarovana je proti vsi peklenski oblasti, ker je križ terdnjava kristjanov, v križi je tisto močno orožje shranjeno, s kterim se vsi napadi sovražnikov požugajo in odženejo. Moli! O Jezus, ti si v resnici zgled terpljenja! C e se tvojega terp¬ ljenja spomnim, se ne morem več pritožiti zavolj terpljenja: o le v tisni spomin svojega terpljenja prav živo v mojo dušo; da mi bo vedno pred očmi, vedno v sercu — orodje, s kterim si bil terpinčen, naj mi bo vedno v znamnje časti in zmage, v hrambo in pomoč. Pri pogledu tega orodja naj vsi sovražniki, ki bi utegnili moje serce napaditi, beže in naj se 80 enako razkrope, kakor se osek raztopi v žerjavici. Le vtisni, o preljubeznjivi Jezus! križ prav globoko v mojo dušo! ne odjenjaj, ne odnehaj, posili jo, da križ sprejme! Križ naj mi bo namest škita, s kterim moč sovražnikov potarem; križ naj mi bo terdnjava in nasipi, za kterimi varno prebivam; križ naj mi bo orožje, s kterim so¬ vražnike hrabro premagam! Križ naj me oživi in krepča, naj mi ohrani živ spomin terpljenja, naj mi vžiga goreče želje vse težave in zopernosti z veseljem zavolj tebe terpeti, da mi ternje kakor cvetje, da mi temule, kakor beli limbarji postanejo. To drevo, namreč sveti križ, naj se v moje oserčje tako vtisne, da se mi brit- 81 kost spremeni v sladkost, žolč v med, pelin v sladkor. Križ naj mi bo bandero na čolniču mojega življenja, da se ne potopi in ne razruši, ampak da srečno priplava do okrajine zveličanja! Križ naj mi bo Jakobova lestvica, po kateri se angelji sprehajajo, naj me oni varujejo pekla, naj razpode vse sovražnike in nasprotnike, in naj m e po njej, varno pripeljejo v sveta nebesa! O bežite, peklen¬ ske pošasti! in skrite se v temne luknje; noben sovražnik naj se ue prikaže pred terdnjavo mojega serca, kjer je orodje nar vik- šega Gospoda postavljeno, in an¬ gelji v vojaških tropah stoje. O Gospod, ne nehaj od pri¬ četega dela; dopolni ga in do¬ vrši svoje ljubeznjive namene, naj Jezus v Sercu. 6 82 velja, kar hoče. Ne prizanašaj! Beži, žgi in sekaj kakor ti do- pade, in ko bi se jaz še toliko¬ krat ustavljal, ali stokrat ugo¬ varjal; ne oziraj se na mojo nepremišljenost in omahljivost, na moje žalovanje in pritožbe, ampak glej le na svojo sveto voljo in na svoje nebeške namene! Ka¬ kor si že veliko tisoč ljudi s terpljenjem in brhkostmi obiskal, jih ozdravil, posvetil in zveličal; ravno tako tudi zdaj obdelaj zve¬ ličanje moje duše! poprimi se nar pripravniših pripomočkov; nh ti naj ne bodo mar moje mehkužne občutljivosti! polasti se vse moje pameti in moje volje, in nobena ► reč naj te ne moti! Obdeluj me vedno brez prizanašanja! O da bi mi le bilo v resnici pomagano, 83 da bi bil ves ozdravljen, v do¬ brem prav uterjen, s tabo ne- razvezljivo sklenjen! O Jezus, s svojim svetim terpljenjem me poterdi; v svoje svete rane me zakri: s svojo sveto kervjo me očisti. O pre- Ijubeznjivi Jezus, ki si iz lju¬ bezni do mene svoje serce s su¬ lico odpreti, svojo glavo pa s ternjem okinčati pustil, daj da v premišljevanji tega tvojega britkega terpljenja, vsako terp- Ijenje, ki ga mi Božja previd¬ nost pošlje, rad sprejemam, in se tebi v čast vsega samega sebe, kakor žgani dar rad po¬ svetim. Smertne strele je nanj po¬ ložil, svoje pušice je ognjene storil. (Psalm 7, 14.) 6 * 84 Naj Izrael v Gospoda upa; ker pri Gospodu je usmiljenje, in pri njem je obilno odrešenje. (Psalm 129, 7.) Oče naš. — ČJešena Marija. — čast Bogu. 85 Duša! ko terpljenje prestaneš, se |jj v Jezusu zopet razveseliš. S Glej, oj nebesa lepa, krasna, Glej tam obličja svetih jasna! Terpljenje jih je posvetilo Terpljenje tebe bo rešilo. ih jasna! vetilo, išno. | 86 XI. Duša! ko terpljenje prestaneš, se v Jezusu zopet razveseliš. Tern je se spremeni v cvetlice: bogoljubna duša iše in želi vedno bolj Bogu dopasti, se zaljša z lepimi čed¬ nostmi, prihaja vedno ljubeznjivša, svo¬ jemu ljubljencu vedno prijetniša, posebno jo pa terpljenje lepotici, kakor ogenj zlato čisti. Tudi ta nebeški ljubljenec, ljubi Jezus, izgubljeno dušo rad razvese¬ ljuje. Taka nasprotna ljubezen zemlji v nebesa spremeni, iz žalosti veselje, iz britkosti radost naredi, in stori, da je tako blago življenje podobno lepemu, dišečemu rajskemu vertu. Glej! zdaj so tudi angelji kaj ve¬ seli na zemlji, oni prepevajo, hvalijo, časte, se radujejo in molijo. Premišljuj! Pervič pomisli, kaj je lju¬ bezen? 87 a) Ljubezen je nasprotno hrepe^ nenje, skerbljivo iskanje, trepetajoče za- željenje, veselje pri dobljenji — zve¬ ličanje v posestvu. Kolikanj prijetniši, in kolikanj bolj zaželeno je blago, kte- rega išemo, tolikanj veče veselje imamo, ko ga najdemo, če pa Boga najdemo, njega, ki je nar višji, nar popolniši bitje: o kako nezapopadljivo veselje, kako neskončno zveličanje taka duša občuti! Ta blaženost se ne da izgovo¬ riti, ne popisati, ampak le tisti jo po¬ znajo, kteri jo iz skušnje okusijo. Pomisli tudi, kaj ljubezen dela? b) Dobiček ljubezni je dvojin: Bog si dušo vlasti, in duša se pa Boga polasti; oba, ljubljenec in ljubi- joči si nasprotno vse dasta, kar imata In zamoreta, še celo sama sebe. Glej, ljubljenec naše duše je Bog sam, on ki je neskončno, nar ljubeznjivše in naj Popolniši bitje! o blažena taka bogo- Ijubna duša! tvoj srečni rajski stan zamoremo le samo misliti, gledati in čutiti. 88 Drugič premišljuj žive popise blaženosti take duše v veliki pesmi, v listih aposteljnov, v mnogoterih druzih pobožnih duhovnih spisih, postavim: To¬ maža Kempčana, — Frančiška Salezija, — Ligvorija, — Terezije. Moli! O Jezus, ljubljenec moje duše! stori, da ti ves čisto dopadem! Sprejmi vse, kar imam in znam, mene in moje bitje — vzemi mi mene in podeli mi sebe! O da bi jelo vsaj enkrat v meni le, kar je dobrega, poganjati; da bi ti nad manoj le čast in veselje imel; da bi moje serce le dobra dela, lepe čednosti in tebi dopadljive cvetlice obrodilo; o da bi le čista pobožnost in sveta ljubezen v mojem sercu vedno kadilo go¬ reče molitve vžigale, da bi me 89 tebi vedno prijetnišega storile! in s tabo zedinile! O Gospod in učenik, Raboni! kar mi še po- manjkuje, dopolni, da bo! — Ze velja! poprimi se pripomočkov, kakoršnih se hočeš, ali terpljenja ali veselja, ali žalosti ali to¬ lažbe, ali zapušenja ali razsvet¬ ljevanja, stori kakor ti dopade: le samo to te prosim, da me s sabo zediniš in mojo dušo in moje serce v rajski vert spremeniš! Ozaljšaj, o Jezus, mojo dušo z cvetlicami lepih čednost in s sadjem dobrih del. Obdaj jo z lepim, zalim oblačilom kerstne nedolžnosti in čistosti; ako pa vidiš, da bi bil to oblačilce zgubil ali ogerdil, zopet ga mi ponovi v sveti pokori. In ako je ravno pokora ternjeva in ojstra pot 90 zveličanja, vender da napolnjen s tvojim svetim duhom se ogib¬ ljem posvetne — široke poti in hodim raji po ozki poti pokore in pokorjenja, da se opravičim in zveličam. Otel me je, ker me je ljubil. (Psalm 17, 20.) Oče naš. — Češena Marija. — čast Bogu. 91 Duša! Jezus se v tebi veseli ln prepeva. Kdor slast nebes če okusiti, Terpljenje mora poskusiti, Življenje ti bo s’cer grenilo Pa te k popolnosti vodilo. 92 XII. Duša! Jezus se v tebi veseli in prepeva. Blaženost bogoljubne duše ali ne¬ besa na zemlji si zamoremo tako-le mi¬ sliti: Jezus ves vesel v duši prepeva, duša si pa sama sebi vsa odmerje: si ne živi več, ampak le Jezus živi v njej. Sveti angelji so take blaženosti kaj veseli, radostno prepevajo, in se jim do¬ zdeva, da imajo nebesa na zemlji. Premišljuj! P e r v i č pomisli velikost in obil¬ nost prave sreče: —- blaženosti v Bogu, —• notranjih nebes, — soglasja z Božjo voljo, ter zedinjenje z Bogom, z an- geljskimi družbami, z nebeškimi prebi¬ valci v dušnem veselji in zveličanji, od kterega svet in posvetni ljudje nobenega zapopadka nimajo. Drugič pomisli siromaštvo časne sreče in posvetne blaženosti: babilonske 93 zmešnjave, — šumeče vihranje — divje vpitje, — praznoto in merzloto duha, — notranjo revšino in razmišljenost, prazno popevanje in govorjenje, — ne¬ zmerno penjenje jeze pri vsaki prilož¬ nosti, o s kako malo medam je pre¬ lepljen strup dušnega smradu in dušne terhljenosti! O kako peklensko veselje in divje razgatanje se godi, če se ne¬ dolžne duše z nesramnimi podobami, — z igrami, — s nespodobnimi plesi, ~~ s posvetno zaljubljenostjo ali drugim Pohujšanjem morijo in peklu v last iz- ročujejo! Tretjič pomisli, kako se o Je¬ zusovi pričujočnosti prave veselice praz¬ nujejo, ter nebeške luči razsvetljujejo, guade Božje se rodovitno in obilno ce¬ dijo, vir pravega veselja nam izhaja, pa Jezusa ni, temota dušo napada, hritkost, zmešnjave, obupljivost, strah, žalost, nezadovoljnost, lenoba in vsa nesreča jo nahaja. Vse posvetno raz¬ veseljevanje nam ne more dati pravega nhru, notranjega pokoja; le Jezus, naš 94 Zveličar in Odrešenik, ki je vir pra¬ vega in nar čistejšega veselja, more našo dušo in naše serce prav ove- seliti in potolažiti, jo ukrotiti in umiriti, jo grešnih čutljejev ozdraviti, silo so¬ vražnikov premagati; Satana v beg za¬ poditi in jo pred prihodnjimi napadi za¬ varovati. — Savlove duše tudi ni mogel drugi potolažiti in umiriti, kakor k David s svojo harpo. (1. Kralj 16.) Le prepevaj, duša moja, nič se ne ustraši; prepevaj vesele pesmi: B Jez® naj živi! mogočen zmagovalec naj živi! naj živi veličasten Jezus! pred nji® pekel trepeta; on nam življenje zopet da! ljubi Jezus naj živi, ki je ženin devic, učenik prerokov, moč mučenikov, kralj nebes in zemlje — on naj živi! on — on naj živi in naj gospoduje časno in večno nad nami!® Moli! O Jezus, oveseli mene m sebe! Naredi si iz mene veselja 95 ti, ki si moje veselje in moje življenje in vsa moja sreča, ve¬ seli in raduj se! Naj zaslišijo moja ušesa so¬ glasje tvojega prepevanja! Da ob kratkem rečem: „Pred tvojimi nogami ležim, da nič ne ljubim, nič ljubiti ne želim, kakor samo tebe, o presladka britkost, Jezus moj! — Preč s prilizovalno svoje- Ijubnostjo, preč s posvetnim pre¬ pevanjem in veselicami, ki le v greh napeljujejo! — Jezus naj zadoni po mojih ušesih, njegov glas je prijetnost in sladkost, njegov obraz ljubeznjivost. Usmiljenje Gospodovo hočem Prepevati; Gospoda hočem hvaliti Vs »ki čas, njegova hvala naj mi 1,0 vedno v spominu in na jeziku. 96 Gospod se me je usmilil po obil¬ nosti svojega usmiljenja (Ps. 50.) in moje pregrehe izbrisal: mojo dušo smerti otel. Kakor Marija se hočem v Gospodu radovati: „Moja duša naj poveličuje Gospoda! Moj duh naj poskakuje v Gospodu, mojem Zveličarji l u Kakor David, kakor mladenči v ognjeni peči, kličem vas, vse žive in nežive stvari: „Hvalite in poveličujte Gospoda Boga!“ Tebi čem živeti, v tebi se radovati, o Jezus! moje veselje, dokler sem na svetu. Vsi angeli in svetniki, vse stvarjene reči: Nebo in zemlja naj Gospodu čast in hvalo pre¬ peva! 97 Slava Bogu na višavah, in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje. Hvalite Gospoda, ker je dober! — Prepevajte njegovemu imenu; ker vekomaj je njegova milost. (Psalm 135, 1.) Oče naš. — Češena Marija. — Jezus v Sercu. 7 98 Duša zdaj v Jezusu počiva in se ž njim zedini. Naj satan, svet, meso in tuga, Bolezen, smert in strah ti žuga, Vihar naj tuli in razsaja Glej! duša mirnejši postaja. 99 XIII. Duša zdaj v Jezusu počiva in se ž njim zedini. Kakor hitro se človeška lastna volja z Božjo voljo zedini, se znajde duša v Bogu in Bog v njej; potem vlada notranji dušni mir, sveta nedeljska tihota in praznovanje, počitek in pokoj. Zdaj naj se zunaj godi kar koli hoče; in ko bi tudi vse dušo dražilo in tergalo, vendar ona mirno v Bogu po¬ čiva in Bog v njej. Zdaj nima potrebe več, Bog ji je vsa pomoč in moč, vse drugo ji je nehalo, nič ji ni ostalo več. Premišljuj! Pervič pomisli vihar na morji (kakor se bere pri sv. Mat. 8. pogl.). Kakor je Jezus med nar hujšim vi¬ karjem spal, ravno tako zamore duša, ktera je Bogu vsa izročena, z Bogom zedinjena in v Bogu vtopljena sredi vi¬ karjev in morskih valov mirno in varno Počivati. 7 * 100 Drugič pomisli, kako visok je tak dušni stan — tako serčno, čisto zedinjenje z Bogom — taka utopljivost, taka zgubljivost v Boga! Ves svoj jaz, vse svoje lastno je izginilo, se je po¬ končalo, pogubilo in pomorilo. Nič sedaj ni nič; vse je pa vse. Nič je sedaj vse, je tako rekoč Bog postal. Kakor se je takrat, ko se je naše odrešenje go¬ dilo, Bog tako rekoč vničil, da je človek postal, da se je vse v nič spremenilo; ravno tako se zdaj godi, ko se človek z Bogom zedinja, da se nič razdira, in iz nič vse postane, da človek, ki je sam na sebi revni nič, ves Božji, tako rekoč Bog postane. Ker je Bog človek postal, zamore torej tudi človek Bog postati, in to se le v tem godi, ko se človek z Bogom zedinja. Se ve, da to se le v duhovnem pomenu zastopi, da kakor Bog ne more nikoli neskonč¬ nosti in svojega veličastva zgubiti, ravno tako tudi končni človek ne more nikoli Bog v pravem bistvenem pomenu po¬ stati, ampak človeška svetost le v tem 101 obstoji, da človek svojo voljo z Božjo voljo zedini: „Bodite sveti, kakor je vaš Oče v nebesih svet“; pravi Jezus sam. Tretjič pomisli, kaj sveti Janez v pričetku svojega evangelija govori: »Beseda — Božji Sin — je meso po¬ stala, in med nami prebivala". — »Vsi, kteri so ga — Jezusa — sprejeli, za- morejo otroci Božji postati". čet er tič pomisli, kar nas skušnja uči od tega prevzvišenega stanu, koli- kanj ljudi obojnega spola, vsaktere sta¬ rosti, ki so na tem šumečem svetu med vihranjem silovitega morja skušnjav ži¬ veli, je sladkost takega čudovitega živ¬ ljenja okusilo. Še celo nejeverniki in zani¬ čevalci svete vere se čudijo takemu obil¬ nemu in nezmotljivemu dušnemu miru, taki popolnoma krotkosti, udanosti in zedinjenju z Bogom v serčnosti, neob- u pljivi stanovitnosti keršanskih vitezov, svetih mučencev in spoznavalcev. Jezus J e v njih sercih stanoval, in jih je tako serčne in terdne storil, da se niso kar nič prestrašili ne ognja, ne vode, 102 ne nobenega terpinčenja; ampak so bili vsi mirni, pokojni' in stanovitni, ker je Jezus v njih počival. Kadar Jezusa v Zakramentu svetega Rešnjega Telesa prej¬ memo, takrat naj se v nas vse to po¬ navlja, takrat naj bo pravi mir, ne¬ deljska tihota v nas in mi v njej mi* rujmo. Moli! O Jezus! tudi molitev in dolžno zahvalo, čisto vse le tebi izročim, in kličem s psalmistom: Zdaj hočem spati, o Gospod! in mirovati v tebi; ti si moja nada in vse moje upanje! O Jezus! kadar sem jaz ves tvoj in tebi vdan, takrat si tudi ti moja hramba in terdnjava! O Jezus, moli, hvali, daruj, poveličuj, časti, ljubi in živi ti v meni, obdelaj ti mene, tako bo vse prav storjeno. Ne daj se več motiti, nobena reč naj 103 ti več ne nasprotuje; ves moj jaz naj poneha in pogine, in naj se čisto s tabo zedini in sklene. Reci, o Gospod, da naj se tako zgodi! Ti Gospod si veličasten in mogočen; ti si edini ljubljenec, ti si ženin moje duše; ti jo loči od posvetnega šuma in hruma in jo popelji v dušno samoto, da se samo s taboj peča, tebe poljubuje, se v tebi razveseljuje, in — kakor nevesta v visoki pesmi — v svetem zedinjenjim s tabo se znajde v pravem zavetji — v pozemeljskem raji. Hvaljen bodi Gospod, moj Bog! (Psalm 143, 1.) » Oče naš. — Češena Marija. — Oast Bogu. ——S8 G> — 104 105 XIV. Bogoljubna duša! Jezus te vedno bolj rani z nar čistejšim ognjem nebeške ljubezni. Lahko si misliš Jezusa kakor strelca, ki dušo z ognjenimi pšicami nebeške ljubezni strela, in serce z ognjem svoje ljubezni vedno bolj rani. Zakaj ljubezen je v resnici duhovno življenje. Glej, kako so ljubeznjivi angelji Pridni pri tem imenitnem delu Božje službe: eni derže serce, da bi ga gotovo pšice nebeške ljubezni zadele; pni pa odpravljajo tisto nevarno posvetno in meseno zaljubljenost, da bi satan ni¬ koli več ne mogel to Bogu posvečeno Se rce s strupenimi pšicami sveta in niesa zadeti in raniti. Premišljuj! P er vi č pomisli, kako nespametna J e posvetna in mesena ljubezen. Kako 106 je vendar mogoče, da žlahtno serce,, ki je gotovo za kaj boljšega in višjega stvarjeno, ki je prave sreče žejno in lačno; da neumerjoča duša s svojimi zmožnostmi: razumnostjo, voljo in vestjo, bi se zamogla tolikanj premotiti, da bi se v nečimerni svet ali v to zemljo, v zapeljivo meso ali v tolikanj strupeni greh prevzetnosti zaljubiti mogla. To bi se ravno tolikanj hotlo reči: da riba. na suho hiti, da ogenj po vodi hrepeni, da lačni kamnje je, da žejni blato pije- Vse posvetno in meseno gnanje in neberzdane strasti človeka slabe, tlačijo in potarejo, ga skrunijo in njegovemu večnemu namenu nasprotujejo, njegovo duhovno življenje pokončajo in mu nebesa zaperajo. Pa mu tudi tega ne dajo, kar je on v njih iskal in zahteval; ampak puste mu dušo in serce prazno in pusto; lakote in žeje po boljšem spo¬ znanji mu ne morejo potolažiti; in mu razdero nar plemenitniše duhovne zmož¬ nosti; ga storijo živinčetu enakega, in mu prineso strup, smert in pogubo. 107 Drugič pomisli, da pravo modrost najdeš, kadar Boga prav ljubiš. Kakor je nar večji neumnost in zmešnjava svojo nar hujši nesrečo, greh, ki je dušna smert in poguba, ljubiti; ravno tako je pa tudi prava modrost, Boga ljubiti, ki je že sam na sebi nar večja dobrota in lepota, plemenitost in veljav¬ nost in vse, kar je ljubezni vredno, v sebi zapopade. Glej, duša! le Božja ljubezen se spodobi tvoji vrednosti, tvoji častitljivosti, tvoji visokosti in neumerjočnosti, tvojemu namenu in po¬ klicu; le Božja ljubezen je primerna tvojemu spoznanju in tvojim željam. To je prav in se spodobi, to je red in modrost, da le edino Boga ljubimo; za kaj ni mogoče kake stvari najti, da bi zaslužile višje cenjene, bolj ljub¬ ljene biti, kakor Bog; on sam je nar v išja in vesolna dobrota, on sam vse oeskončno popolnoma bitje, on sam 'sa ljubezen in milost: zato moramo P a tudi po vsi pravici njega samega ljubiti. 108 Tretjič pomisli, kako potrebna ti je ljubezen do Boga. Božja ljubezen se od duhovnega življenja ne da ločiti. Našemu duhu je že to lastno, da vedno po višjem in boljšem hrepeni, in se hoče z vsim soznaniti, kar je kaj bolj popol¬ noma, kar je lepega ali plemenitega, častitega ali zveličavnega. Kako bi bilo toraj mogoče, da bi po Bogu, ki je vsa dobrota in popolnomast, ne hrepe¬ neli, njega ne ljubili? Cetertič pomisli besede: „Bog je ljubezen, kdor v ljubezni ostane, v Bogu ostane, in Bog v njem**. Tako se v resnici godi, da razsvetljena in s spoznanjem obdarovana duša je le gola ljubezen do Boga, okusi in čuti pomenljivi zapopadek tega, kar sveti Avguštin pravi: „Ti si nas, o Gospod! zase vstvaril; in naše serce nima po¬ koja, dokler v tebi ne počiva". — Naše spoznanje in naše želje nimajo miru, ne pokoja, ne nasitenja, ne zadovoljnosti, kakor samo pri Bogu in v Bogu. Bog sam jih zamore utolažiti in napolniti, 109 ker si nič boljšega, nič popolnišega mi¬ sliti ne moremo, kakor kar je Bog. Kjer ljubezni Božje ni, je revšina, si¬ romaštvo, uboštvo, pomanjkljivost, po¬ guba in smert; kjer pa ljubezen Božja vlada, je bogastvo, obilnost, veselje, zve¬ ličanje, življenje in nebesa, vse se znajde na tej stopnji, kolikoršna je ljubezen. Jezus pravi duši; „Njej je veliko od- pušenega, ker je veliko ljubila!" Jezus je vprašal Petra: „Ali me ljubiš? me bolj ljubiš, kakor te?“ — Ljubezen Božja ostane zmirom podlaga in vir vse dobrote, pričetek in dokončanje, setev in žetev, časno in večno življenje. Moli! Pridi, sveti Duh! vžgi serca vernih z ognjem svoje ljubezni! O Jezus! ti si prišel na zemljo ogenj prinest, in hočeš, da Božji, nebeški ogenj povsod požiga! O le nanašaj ognja tvoje ljubezni 110 vedno več in več v moje serce, da bi se prav vnelo in s plame¬ nom gorelo. Rani, o Jezus! to serce, in mu zmiraj globokeje rane usekuj! 0 ljubeznjivi, ne¬ beški, Božji, dobri strelec! stre¬ ljaj in prestreli z veliko tisoč psicami to serce, ki se je, oj! le predolgo časa tvoji Božji lju¬ bezni ustavljalo. Vsa nezvestoba naj bo pokončana, vsa tebi na¬ sprotna ljubezen zaterta! — 0 sladke, ljubeznjive, mi predrage rane! O ljube, v med pomočene psice. Ti pa, moje serce! povračuj to sladko in prijetno ranjenje, iz- streljaj tudi ti v Serce Jezu¬ sovo neprenehoma veliko tisoč gorečih psic blažene in preserčne ljubezni! 111 Dobro in zveličavno je, če se serce s prav veliko ojstrimi in ginljivimi psicami ljubezni in bo¬ lečine presune, da le nar čistejša, Božja ljubezen ogenj v njem pri¬ žiga; zakaj bolečina serce čisti, ljubezen ga pa vnema. O da bi jaz bil ves ljubezen, kakor jih je že veliko, ki so na tem svetu živeli, postalo gola ljubezen, kakor sveti Frančišek, sveta Terezija. — O vi angeli in svetniki Božji, prosite zame, da ki se tudi z mano tako že na tem svetu, že v tem življenju zgodilo! O Jezus, vstreli v moje serce žar Božje ljubezni, da pobegne ves hlapčevski strah, kterega vir je greh, da me napolni le Božji strah, kterega vir je mir in lju¬ bezen. 112 Ljubezen je sad žive vere, zaklad našega upanja in globočina usmiljenja. Ljubezen je morje po¬ nižnosti in neusahljivi studenec Božjega razsvetljenja in spo¬ znanja. Ljubezen je Božji ogenj, k* vedno gori, in kolikor bolj se vnema, tolikanj več požiga. Stan ljubezni je angeljski stan. Bog sam je ljubezen in na¬ polni vse, kteri ga ljubiti hočejo, s svojo sveto ljubeznijo. Užgi me, o Jezus! s svojo sveto ljubeznijo! Hitro me usliši o Gospod! moj duh omaguje. (Psalm 142, 7.) Oče naš. — češena Marija. " | čast Bogu. 113 O Duša! zdaj tl Jezus pošilja svojega svetega Duha ln tl goreče jezike vžiga. Ko serce Jezus zdaj objame, Gorečnosti se žar vname. Budi, živi ga sam in greje, Da koperni Serafske žeje. Jezus v Sercu. 8 114 XV. O Duša! zdaj ti Jezus pošilja svojega svetega Duha in ti goreče jezike vžiga. Serce Jezusovo je še bolj, kakor se po navadi mala, luč in ogenj, ravno tako podobo naj tudi duša, ktera Je¬ zusa ljubi, očitno naznanja. Goreč plamen je podoba take bogoljubne duše, ki neprenehoma k nebesom puhti, k Bogu hiti. Bog zdaj postane solnce njenega duha, duša pa luč in ogenj. Angelji se zdaj vesele in z gorečim plamenom bogoljubne duše tudi svoje plamene molitve in zahvale zedinjajo. Premišljuj! P e r v i č pomisli, kar Gospod pravi' „Jaz sem prišel na zemljo ogenj prinest) in hočem, da se ta ogenj zelo razširja, da povsod vžiga!“ — da tedaj ogenj nebeške ljubezni zemljo v nebesa spre ® 1 — da tako nebesa na zemlji postanejo' 115 Drugič pomisli, kaj čudovitega se je binkoštne praznike v Jeruzalemu godilo, kako da je Božji sveti Duh, ki je ljubezen in moč Božja, očitno v podobi ognjenih jezikov nad aposteljne prišel. Aposteljni so potem vsi ognjeni postali, se po vsem svetu razširjali in povsod kakor ognjeni jeziki, kakor lju- beznjivi plameni ogenj nebeške ljubezni vžigali. Tretjič premišljuj Serce Jezu¬ sovo, kakor se v podobi naznanja ali kakor je samo na sebi gola ljubezen, rist ogenj ljubezni. Jezus je le sam °genj in plamen ljubezni; kar on dela, govori ali terpi, vse se le iz ljubezni z godi in sicer iz ljubezni do tebe. C eter tič pomisli, kako se ogenj nebeške ljubezni od ognja poželjivosti izloči. Ogenj poželjivosti divja, raž¬ nja in pobija, požiga, pokonča in raz¬ mera: človeka v satana, svet pa v pekel spreminja! — Ogenj nebeške ljubezni P a milo in krotko na kviško puhti, se sicer razširja in gori, pa ne požiga, 8 * 116 ampak oživlja, ohrani, oblaži, posveti in popolnoma stori: iz človeka angelja; iz sveta nebesa naredi! — Ogenj se zrni* rom znajde v človeku, brez ognja no¬ beno človeško serce ni. Ti ognjeni plameni pa prihajajo ali od Jezusa iz nebes, ali pa iz pekla in od poželji- vosti. Oj duša moja; kaj se obotav¬ ljaš? Izroči vse svoje serce ljubemu Gospodu, milostljivemu Jezusu, da g* on sam z ognjem nebeške ljubezni vžiga- To je tisti ogenj in plamen, ki ugasne vročino poželjivosti. Kakor z žebljem žebelj izbijež, ravno tako ogenj Božje ljubezni prežene ogenj posvetne in ne¬ čiste ljubezni. Moli! O Jezus! ti ljubezen moje duše! vnemi in vžgi moje serce z gorečim plamenom svoje lju¬ bezni! daj da se sežgem in zgo¬ rim v tem plamenu, da se ves v pepel spremenim; potem naj 117 pa iz tega pepela boljše in novo serce vstane! Ves naj bom pretopljen; ves predelan in pre- narejen; naj se nar pred to staro serce v peci tvoje goreče lju¬ bezni čisto vse sežge, grešna rija pokonča, da nič več posvet¬ nega in mesenega blata na njem ne ostane: da bi to očišeno in ponovljeno serce zanaprej nič druzega ne doprinašalo, kakor vedno živo podobo zveličavne več¬ nosti oznanovalo. O da bi za- mogel ves nebeški postati, du¬ hovno življenje živeti in duhovno jed uživati: o da bi vse moje misli in želje le nebeške bile; o da bi le duhovni jezik, le duhovne roke in noge, le čiste oči nedolžne golobice, angeljski vid imel! O ®oj preljubeznjivi Jezus, pohlevno 118 te prosim, ostani pri meni in sta¬ nuj v mojem sercu kakor v svo¬ jem poslopji, da me žarki tvojega veličastva ovesele in milostljivo obogate. O Jezus! ti moja ljubezen, moja presladka ljubezen! ti luč in ogenj in vedno huji luč in ogenj! O ko bi zamogel, kakor tisti ču¬ doviti ternjev germ, vedno svetiti in goreti, in se vendar ne se¬ žgati, da bi se Gospod vedno v meni prikazoval, iz mene govoril in delal, in v meni stanoval! Ali pa da bi gorel in zgorel na alta rji ljubezni v samih plamenih ljubezni: O da bi zamogel, kakor luč in ogenj vse ljudi na svetu okoli sebe razsvetiti in ogreti, oživeti in vžgati. O da bi nikoli ta luč ljubezni ne ugasnila^ 119 nikoli tema ne postala! Vse vode, vse britkosti, v resnici vse, vse naj olje postane, da ogenj te lju¬ bezni vedno bolj vnema. Oh, Go¬ spod! da in Amen. Prižgi, o Jezus, tiste lučike, tiste lampice, ki se darovi sve¬ tega duha imenujejo. Razsvetli mojo pamet z darom prave mo¬ drosti in dobrega sveta, da spo¬ znam, kar je v resnici pravo in dobro in tebi dopadljivo. Poterdi pa tudi mojo voljo z darom sta¬ novitnosti, da moč in terdnost zadobim v spolnovanji tvoje pre¬ svete volje. Uči me spolnovati tvojo voljo, ker moj Bog si ti. (Psalm 142, 10.) Oče naš. — Cešena Marija. — Čast Bogu. 120 Bogoljubae duše Bog obiše. Podoba Božja v sere’ kraljuje. Sovražnik ga ne zapeljuje. Boga zdaj serce če vživati. Ter z Jezusom se radovati. 121 XVI. Bogoljubne duše Bog obiše. V čistem in dobrem zerkalu se vi¬ dijo podobe in obrazi vsakterik reči tako živo, kakor da bi ne bile zunaj, ampak noter v zerkalu. Ako je duša človeška čista in po¬ kojna, kakor svitel verh pohlevno teko¬ čega potoka; takrat se prikaže podoba Božja že sama od sebe v njej. Ta podoba nas opomni na Gospodovo ob¬ ljubo: „Bomo prišli in v taki duši sta¬ novali!" To čudo še celo angelje Božje moti: ter stermijo se skoraj spozabijo, da namestu Boga, pa podobo Božjo gle¬ dajo, ji cvetlice potresajo in vence pletejo. Sveti angelj varh se posebno pri¬ zadeva dušo tako vravnati, da bi se Podoba Božja v njej prav lepo vtisnila! Premišljuj! Pervič pomisli ljubeznjive na¬ mene Božje previdnosti. Božja podoba 122 se zdaj v človeku zopet prikaže, očitna, živa in delavna postane, da se zopet spoznati zamore. Drugič pomisli, kako nezapopad- Ijivo blaženost bogoljubne duše obču¬ tijo, kadar jih Gospod obiše. Zveličanje dušic, ktere Jezusa edino in serčno lju¬ bijo, je tolikanj veliko, da ga posvetni in meseni ljudje ne poznajo in tudi za- popasti ne morejo, ker nimajo prave luči in tudi ne pravega upa od Boga: „Oko ni vidilo, uho ni slišalo, človeško serce ni občutilo, kar je Bog tem pripravil, ki ga ljubijo". Toliko zveličanje, kakor sveti Av¬ guštin pravi, se ne da zapopast v veri, ne doseči v upanju, ne z ljubeznijo ob¬ jeti j ter preseže vse naše želje in nade. Mar bi smeli zavolj tega obupati? Ni' kakor ne. Ako ravno mi takega zve¬ ličanja zapopasti ne moremo, ga pa vendar zamoremo si pridobiti in uživati. V nebeškem raju take bogoljubne duše se Jezus vedno bolj zaupljivo bliža, odgerne zagrinjalo vere, in se ji 123 obličja do obličja gledati daje. Še celo svoje Božje bitje takim pobožnim in ljubijočim dušam uživati daje. To bi bilo sicer že zadosti k zveličanju; pa on hoče še tri Božje osebe: Boga Očeta, Sina in svetega Duha tako živo duši pokazati, da bi skoraj menil, da jih ni moč le samo viditi, ampak še celo prijeti. Moli! O Bog! se smem mar pre- derzniti in te pohlevno prositi, da tudi v mojo dušo prideš in jo tako čudovito in milostljivo ob- •šeš! Posebno te pa eno prosim, dodelaj svoje delo! ponovi svojo podobo v mojem sercu, da v ves svet to spozna in te časti! Čast bodi Očetu in Sinu in svetemu Duhu. Amen. Vstani, vstani, duša moja! Glej Po Božji podobi si vstvarjena. 124 Trojedini Bog; sam je svoj obraz v te vtisnil, te v pravi pravič¬ nosti in nedolžnosti vstvaril. In ako ravno bi bila po grehu po¬ gubljena, sam Božji Sin te je s svojo rešnjo kervjo odrešil, in ti neskončne gnade v svetih Za¬ kramentih zapustil, ktere ti sveti Duh vliva in množi, da bi te iz pregrešnega spanja zbudil, te očistil in posvetil, te zopet z Bogom zedinil in Božji obraz v te vtisnil. O hvali, hvali, duša moja trojedinega Boga: Očeta, Sina, in svetega Duha. Gospod! kaj je človek, da se mu razodevaš; ali Sin človekov, da ga čislaš? (Psalm 143, 3.) Oče naš. — češena Marija. — Čast Bogu. 125 O blaga duša! Jezus te venca. Kdor Jezusu se ves daruje. Ter v križu k njemu le zdihuje, Imel bo dušno tu sladilo. In večno tudi tam plačilo. 126 XVII. O blaga duša! Jezus te venca. Tako na priliko bi se nar bolj očitno dalo pokazati to praznično po¬ svečevanje, to veselo plačilo, ta nar višja nebesa, Bog sam. Ker druge znamnja: luč, blišoba, oljkine vejice, lorberjevi venci, zmagovalni kinči ... so le tega - slab spomin. Blaženost v Bogu se zdaj že na zemlji znajde: zemlja se tako rekoč v raj spremeni. Kdor v takem zveličanju tukaj na zemlji živi, si zamore nekoliko misliti prijetnost in blaženost večnih veselic v nebesih — pri Bogu v nar večji dobroti. Ljubi angelji so kaj pripravni P r | svojih delih v nebesih: glej! nar večji veselje jim je, viditi, kako se ljudje v zveličanje sprejemajo, in spraznjene se¬ deže zaverženih angeljev si vlastujejo. 127 Premišljuj! Pervič pomisli, kako malo časa terpljenje in vojskovanje na tem svetu terpi. Tukaj se le malo časa terpi, ni¬ koli ne dolgo; in ko bi kdo ves čas svojega življenja terpel, bi tudi to ne bilo dolgo, ker mine; in ko bi bilo terpljenje tudi v resnici dolgo, vendar proti večnosti nič ni. Slušaj, kaj pravi sveti apostelj: „Vse časno terpljenje ni nič proti tistemu veselju, ki ga je Bog pripravil tem, ki do konca zvesti ostanejo in se zveličajo Drugič pomisli, kakor je večnost neskončna, je tudi plačilo, veselje, zve¬ ličanje neskončno: brez konca — večno zveličanje! Tretjič pomisli preobilno plačilo: nar večjo dobroto, Boga samega, ki vse v sebi zapopade, kar je nar boljšega, nar popolnišega, nar ljubeznivšega, nar h l a gej šega, kar se misliti, želeti in po¬ sesti zamore! To so popolnomasti, ki 128 vsaki um, vsako voljo, vsak spomin, vsakega duha razveseliti, zadovoliti, umi¬ riti , in neskončno zveličavnega storiti zamorejo. Moli! O Jezus! ko bi jaz mogel ta blagi stan doseči, potlej bi hotel le prepevati in hvaliti, se veseliti in slaviti in večno klicati: „Kaj bom Gospodu povernil za tolikanj milost, s kterimi me je obdaroval O kako milostljiv je Gospod, ki je nam take reči pripravil! Ter molim in hvalim Gospoda, ki me je iz tako visocega namena vstvaril. Zahvalim za odrešenje iz pogube, ki nam jo je greh nakopal; za¬ hvalim tudi za zmožnost, da se zopet zveličati morem. Hvala in slava zmagovalcu čez smert in pekel, nebeškemu Odrešeniku! 129 Soglasno s 24 starašini pred sedežem Božjem čem prepevati: „HvaIa in slava, modrost in moč, božestvo in oblast^ bodi zmago¬ valnemu in veličastnemu Jezusu vso večnost! Amen. O vi zveličani zmagovalci v cerkvi Božji, ljubi svetniki! ki ste svoj namen dosegli in se zdaj v nebeškem raji veselite! o poma¬ gajte nam, sprosite nam gnado, da se tudi mi zveličamo, kakor ste se vi! — No — urno zopet na delo ~~ k terpljenju — na vojskovanje v solzno dolino. Venec zmage moremo doseči, na j velja kar hoče. Ne ustrašimo se ne križa ne terpljenja, ne strele ne meča. Jezusa nasledujmo. Re¬ cimo s sv. Petrom, pa s ponižnim *n na Božjo pomoč zaupljivim Jezu« v Sercu. 9 130 sercem: „Gospod! jaz tebe za¬ tajil ne bom, ako imam tudi v smert s tabo iti . 44 Ali pa s sv. To¬ mažem: „Pojdimo tudi mi, da umerjemo ž njim . 44 Kdor z Jezusom umerje, bo tudi z Jezusom živel. Kdor z Jezusom terpi, bo tudi z Jezusom oveseljen. Kdor bo z Jezusom križan, bo tudi z Jezusom kronan. Svetniki so Jezusa posnemali; p°' snemajmo jih tudi mi, da bomo z njimi v nebesih oveseljeni. Od solnenega vzhoda do za¬ hoda bodi hvaljeno Gospodovo Ime! (Psalm 121, 3.) Oče naš. — Češena Marija. Čast Bogu. —- —- 131 Ženltnina Jagnjetova. Oko na svetu ni sledilo, človeško serce ne čutilo, Kaj je nebeška domovina, Kaj Jagnjetova ženitnina. 132 XVIII. Ženitnina Jagnjetova. Kakor je v svetem pismu s čer- kami zaznamnjano, bi zamogli tudi to ženitnino, to je ženitnino Jagnjetovo, ori¬ sati in očitno naznaniti; pa vsaka po¬ doba bi bila preslaba in bi pravega po¬ mena nam ne dala. Ta podoba Jagnjetove ženitnine naj nam bo le spomin na besedo Božjo, kakor se bere v evangeliji, v skrivnem razodenji, v listih aposteljnov in v spisih cerkvenih učenikov. Brez podobe Jezus da duši več, kakor si misliti ali naznaniti zamore. Sveti angelji se vesele na ženit¬ nim Jagnjetovi — dajejo njegovo kri piti — in se ozirajo z nebeško radostjo na to delo Božje ljubezni, ki je zdaj dopolnjeno in ovenčano. Premišljuj! Pervič pomisli neizmerno ljube¬ zen Božjo do ljudi. Stermeti moramo 133 in z začudenjem klicati s kraljevskim prerokom: „Kaj je vendar, da Bog tako človeka povikšuje, da ga skoraj angeljem enakega dela, tako imenitne namene ž njim ima, da ga k tolikemu veselju kliče, k ženitnini Jagnjetovi vabi in ga le zase imeti hoče? Drugič pomisli popisovanje ne¬ bes in Jagnjetove ženitnine, kakor se najde v skrivnem razodenji in v družili enakih spisih, ali pa v svetih ali druzih duhovnih bukvah. Ni častitljivšega, ne veličastnišega, ne prijetnišega, ne Ijube- znivšega, kakor ženitnina Jagnjetova! O kako otročje in nemarno je zaželjenje in zahtevanje duše, ktera je vsa pozemelj- skemu vdana! O človek, kaj laziš po zemlji in se nad njo oveseljuješ? Poglej in premišljuj obilne nebeške prostore; povzdigni svoje oči, poglej solnce, mesec in bliskeče zvezde! in to je še le vnanja lepota; kar je v nebesih, se zdaj še ne da viditi, ne zapopasti, ne razumeti, je nam za Z( laj še prikrito. Poslušaj, kaj v tej za¬ devi sveti Bernard govori: (List 114.) 134 „V resnici to je pravo in edino veselje: blaženost stvarnikova bo nekdaj tudi naša blaženost, ki smo njegove stvari. In če jo boš tudi ti nekdaj do¬ segel, nihče ti je ne bo mogel vzeti. In če z njo hočeš (to sedanje) prili- čevati, se ti (to sedanje) vse spremeni: veselje v žalost, sladkost v britkost, le¬ pota v gnjusobo, ljubeznjivost v ostud¬ nost in vse sicer veselo ti bode zo- perno.“ „Če nebo pogledam, se mi zemlja studi", pravi sveti Ignaci Lajoljan. In sveti Avguštin kliče: „Moj Gospod! če ti nam tolike reči skažeš, dokler smo še v ječi, kaj boš nam še le v svojem poslopji delil? Ker so že te reči, ktere pobožnim in hudobnim sploh deliš, to¬ likanj dobre in prijetne: kakošne mo¬ rajo še le tiste biti, ki si jih le samo pobožnim prihranil? Če so tvoji darovi in tvoje milosti, tako mnoge in brez¬ številne, ki jih zdaj prijatlom in sov¬ ražnikom deliš: kako velike in brez¬ številne, prijetne in ljubeznjive bodo 135 potem še le tiste reči, s kterimi boš le edino svoje prijatelje obdaroval? Ako tako deliš ob dnevu joka; kaj bo še le na dan ženitnine?* Ko to slišiš, moja duša? mar ne boš klicala: „Blagor mu, kteri bo kruh (zveličanja) v kraljestvu Božjem užival!* Ko je kraljica iz Sabe v poslopje kralja Salomona stopila, je ostermela od začudenja in veselja, ko vidi hišno svetovalstvo, lepi red kraljevih služab¬ nikov, njih ponosnost in slovesnost; še bolj jo pa zamakne pričujočnost mo¬ drega kralja, in ko se zopet zave, pa zavpije: „Blagor tvojim ljudem in bla¬ gor tvojim hlapcem, ki zmirom tu pred tabo stojijo in tvojo modrost slišijo!* (3. Kralj 10.) In vendar, o duša! vse to je le otročarija, je le zginljivost proti pričujočnosti Božji v gledanji neskonč¬ nega Boga, Že zdaj nam samo spomin na Boga čudovito veselje dela ! To jih je že veliko tisoč skusilo; to spričuje David v svojih psalmih, ki je v svojih 136 nar hujših skušnjavah le nekoliko tega nebeškega Božjega medu z vnanjimi ustnicami svoje duše skusil — in pre¬ cej nar večjo sladkost in prijetnost ob¬ čutil! „Na Boga sem mislil", pravi on, „in sem bil oveseljen." Ko je ta veliki kralj Izraelski mislil, kako bi Boga zaužil, je začel od ve¬ selja prepevati: „Veseli me, kar mi je bilo rečeno: v hišo Gospodovo bomo šli". Ravno to veličastno pesem kra¬ ljevega pevca je tudi sveti Alojzi, ko je umiral in od slabosti več govoriti ni mogel, prepeval: „Z veseljem", pravi on, „z veseljem poj demo tje". In tako se je on, ko je umiral, nad polovico tega napeva razveseljeval. Zopet drugi¬ krat, ko je bil David ves v nebesa za¬ mišljen in ko se zopet zave, poln ve¬ selja zakliče: (Ps. 83.) „Kako prijetne so tvoja prebivališa, Gospod vojskinih trum! Moja duša hrepeni, želi in ko- perni po preddvorih Gospodovih! Moje serce in moje meso se razveseljuje v živem Bogu! Blagor njim, ki v tvoji 137 hiši stanujejo, ter te vedno hvalijo! En dan v tvoji veži je boljši od tisoč 1 “ To se razvidi, zakaj je pobožni David tolikanj goreče po nebesih zdihoval: Kdaj bom prišel, in se pred tvoje obličje prikazal? To hrepenenje po nebeški domovini, ker je on blaženost svetnikov že tukaj nekoliko okusil, je v njem tako močno postalo, da ga je terpinčilo in z žalostjo obdajalo, da se mu je nad vsem posvetnim gnusilo in studilo. Še celo jed ga ni več veselila; več je jokal ko jedel, in v časih je bil tako od žalosti presunjen, da so bile solze njegova edina pijača. Ker je pa on vedno tako goreče po gledanji Božjega obličja hrepenel — so mu zato nekteri očitali: „Kje je tvoj Bog?“ Ako so se že v tej solzni dolini nektere pobožne duše tako sladko raz¬ veseljevale pri samem spominu Gospo¬ dovega veselja, in so že v teh umiš¬ ljenih nebesih bile vse blažene in srečne, kako srečni in blaženi so še le izvoljeni 138 y resničnih nebesih! kako se v Gospodu vesele! Že zdaj ne moremo drugač, kakor da to, kar je častitljivega in ljubezni¬ vega radi imamo, kakor hitro spoznamo S O kako bo pa še le, ko spred nas vsako zagrinjalo zgine, oveza od oči pade, stena se podere, vsa daljnost mine, vse telesno neha, vera in upanje se v gle¬ danje, posestev in v uživanje spremeni! „Ko se bo prikazal, bomo mu enaki; ker ga bomo videli, kakoršen je tf . O kako bomo potlej ljubili, se veselili in blaženi postali! Da, to je potlej živ¬ ljenje veselja — to so nebesa — to je večno življenje, čisto zveličanje — pravo po okusu in skušnji potrjeno preobilno zveličanje — blaženost Božja! Moli! O moj Jezus! O neizmerna ljubezen! — Oj mi zamoremo le stermeti, moliti in hvaliti — pri spominu takih obljub, takega nada, 139 take prihodnosti! O kako pre¬ obilno odškodovanje! kar bi bil kdo iz ljubezni do tebe zapustil, več ko stoterno mu je povernjeno. 0 Gospod, daj, da bi se vse to v meni zgodilo! O dodeli mi milost, da se vseh tvojih obljub vdeležim! „0 moj Bog! sam sebe se mi daj! glej, jaz te ljubim — in če te premalo ljubim, daj, da te bolj ljubim! Jaz ne morem zapopasti, kolikanj mi še potrebne ljubezni manjka! Samo to vem, da mi brez tebe ni dobro biti, ne mojemu no¬ tranjemu ne vnanjemu; zakaj vsa obilnost v druzih rečeh, kar ni moj Bog, je sama revšina w . „0 naj občuti in poskusi moja d u š a in moje s e r c e le prekrasno moč tvoje ljubezni! Dodeli, da Iz ljubezni do tvoje ljubezni živim 140 in umerjeni in da ves poln lju¬ bezni postanem ! a O ljubezen! o preobilna lju¬ bezen! Kako vreden, si ti, moj Bog, da te vsakteri iz vseh moči in čez vse ljubi! O da bi te jaz tudi tako ljubiti zamogel, o moj Jezus! ti si zveličar ljubijočih, in ljubezen zveličanih! Daj, da me moč tvoje ljubezni požuga, da iz ljubezni do tvoje ljubezni ži¬ vim in umerjem, ker si ti iz ljubezni do moje ljubezni zame umeri! O neskončna dobrota Božja! O Gospod! naj se vname moje serce od tvoje nebeške ljubezni, da samo tebe ljubim, in te čez vse ljubim, zato ker si ti vse časti in ljubezni vredna dobrota in lepota. 141 Daj, Gospod! da me ta lju¬ bezen s tabo zedini in k pravi po- polnomasti pripelje; ker pa prave popolnomasti na tem svetu doseči ne morem, pomagaj mi, da moja duša vedno po višji stopinji popol¬ nomasti hrepeni, in se tako pre¬ stopa od popolnomasti do popol¬ nomasti v veselem razveseljevanji Božjega razodenja. Kakor sveti Pavel govori: da ne kakor popol¬ noma^ ker je prejel, ampak zato hodi za Kristusom, da bi zna- biti spoznal, kakor je on spo¬ znan. (Phil.) O Jezus, ljubljenec mojega serca — moje duše, — daj mi gnado, da svoje dni v premišlje¬ vanji in ogledovanji Božjega kra¬ ljestva preživim, in v dušni sa¬ moti nebeški raj osledim. 142 „Bog je ljubezen! Kdor v ljubezni ostane, ta ostane v Boga, in Bog v njem! a Amen. Bodi hvaljeno Gospodovo Ime; od zdaj in na vekomaj! (Ps. 113, 2.) Oče naš. — Češena Marija. — čast Bogu. Pozdravljenje Jezusa. 143 Jezus! bodi triintridesetkrat pozdravljen, ker si triintrideset let na svetu živel. 1. O Jezus, beseda in podoba nebeškega Očeta! vtisni v mojo dušo tudi tvojo podobo, in ponovi v mojem oserčji ljubezen sv. Duha. 2 . O Jezus! neomadežvano Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jemlješ; očisti tudi mene, o milo, o krotko Jagnje, od vseh mojih grehov. 3. O Jezus! ti večna modrost in učenost; ugasni v meni po¬ svetno modrovanje in prižgi mi spoznanje tvojega svetega križa. 4. O Jezus, dober pastir; na¬ pasi mojo dušo s tvojim Rešnjim 144 telesom in napoji jo s potoki tvo¬ jih milost, in srečen bom. 5. O Jezus, moj Bog 1 in Go¬ spod! uči me tvojo sveto voljo spolnovati. 6. O Jezus, solnce pravičnih! razsvetli me s tvojo sveto gnado, da pridem k tvojim prebivališem. 7 . O Jezus, moj Gospodar! ti me uravnaj, da spolnujem po¬ stavo tvoje ljubezni. 8. O Jezus, moj varh! ti me zavaruj pred sovražno silo. 9. O Jezus, moja moč! daj mi premagati vse skušnjave. 10. O Jezus, moja bramba! ti me sprejmi v svoje zavetje. 11. O Jezus, moja tolažba v britkostih! daj mi v tvojih svetih ranah mirno počivati. 145 1 2 . O Jezus, kralj miru; po¬ deli nam svoj nebeški mir. 13. 0 Jezus! zgled popolno- masti! stori, da se prizadevam biti popolnoma, kakor si ti popolnoma. 14. O Jezus, pot, resnica in zveličanje si ti! pripelji me v večno zveličanje. 15. O Jezus, skala sv. vere! poterdi me v sv. veri. 16. O Jezus moj up in moja nada! edino nate zaupam in ne bom osramoten. 17. O Jezus, moja predobrot- ijiva ljubezen! o, da bi le tebe in čez vse ljubiti zamogel! 18. O Jezus, luč sveta! raz¬ svetljuj tudi mene, da studim in sovražim greh, in le nebeške res¬ nice išem. Jezus v Sercu. 10 146 19. O Jezus, zdravnik moje duše! zaceli rane, ki mi jih je greh vsekal. 20. O Jezus, moj sodnik! sodi me milostljivo in reci mi: „Tebi so tvoji grehi odpušeni. w 21. O Jezus, naš srednik! sprijazni me s svojim Očetom. 22. O Jezus, naš kralj! sprejmi me v svoje kraljestvo. 23. O Jezus, Sin Davidov! usmili se me! stori, da te gledani. 24. O Jezus, vir življenja! daj, da jaz v tebi živim, in ti v meni. 25. O Jezus, kruh angeljski! nasiti me z nebeško mano. 26. O Jezus, moj Oče! daj mi nebeško dedšino. 27. O Jezus, ženin moje duše! glej, ti si moj, jaz sem tvoj. ur 28. O Jezus, moj odrešenik! glej tvoja lastnina je moja duša in moje telo, ker s svojo Rešnjo kervijo si me odkupil. 29. O Jezus, moj zveličar! zveličaj me. 30. O Jezus, veselje mojega serca! obiši me, in stanuj v mo¬ jem sercu. 31. O Jezus, moj odgovor- nik! ti me zagovarjaj! 32. O Jezus, bliš večnega Očeta! sprejmi me v nebeško veselje. 33. O Jezus, začetnik in ko¬ nec! dopolni ti moje zveličanje. v 10* 148 Zdihljej k Jezusu, Se odperla so nebesa, Glej! že Kralj nebeški gre; Duša, vzdigni se ’z telesa In nasiti si željš! Truma angeljev se zbira Tam na altarju, moli Ga; Tam studenec gnad izvira! Glej tam svoj’ga Ljubega! Ob, ne čakaj, Jezus mili! Pridi, pridi, ljubi moj! Prosim, naglo se usmili Mene — skleni se z menoj! Ees, Gospod! da nisem vreden, Da pod mojo strebo greš; Kak pa tebe sem potreben, To nar bolj le sam Ti veš. Sej ne morem več živeti, Če ne prideš, o Gospod! Tebe serčno čem objeti, Jaz popred ne grem od tod, Toraj, Jezus ljubeznjivi! Pridi, in nasiti me, Da v ljubezni neugasljivi Večno s Tabo sklenem sel Amen. C- Psalm 107. „Pripravljeno je moje serce, o Bog!“ — „Slavil te bom, Gospod! med ljudstvi, in hvalo ti prepeval med narodi". — „Ker večja ko nebesa je tvoja milost, in do oblakov seže resnica tvoja". — „Povzdigni se, o Bog! — da bodo rešeni tvoji ljubi. Pomagaj s svojo desno in me usliši!" — „Kdo me popelje v terdno mesto? Kdo me popelje v nebeški Jeruzalem ali v sveti raj?" „Ali ne ti, o Bog! — Ti nam pomagaj iz stiske. Ker nečimerna je pomoč človeška." „Z Bogom bomo močno delali; in on bo pokončal naše sovražnike; ter razkropil vse skuš¬ njave." 3 Jutranja molitev. imenu Boga f Očeta, in f Sina in sv. f Duha. Amen. Vsegamogočni večni, troje- dini Bog! v ponižnosti te molim! tebe naj hvali in povikšuje moj duh, moje serce, moj jezik in moje vse moči. Ti si moj Gospod in m °j Bog, o dobrotljivi Jezus! iz vsega serca se ti zahvalim, da si me to noč živega in zdravega ohranil, da si vse hudo od mene odvernil. 4 V imenu svojega križanega Gospoda Jezusa Kristusa vstanem, ki me je rešil s svojo predrago kervijo, da me on tudi varuje vsega hudega na duši in na telesu. O moj ljubeznjivi Jezus! ta dan bodi tebi posvečen; tebi da¬ rujem vse telesne počutke in dušne moči. Zdihljeji mojega serca naj le ljubezen do tebe naznanujejo! Vse, karkoli bom danes mislil, že¬ lel, storil ali terpel, naj se zgodi tebi v čast in po tvoji sv. volji. Le tebe hočem povikševati in moliti, le tebi vse dopadljivo sto¬ riti in v vseh rečeh le tebe ča¬ stiti. Premilostljivi Jezus! poterdi me v tem sklepu. Presveta Devica Marija, mati mojega ljubega Jezusa, vsi ljubi svetniki in angelji Božji! vaši 5 ljubezni se priporočim, prosite za me, da Božjo voljo prav spol- nujem in si za časno in večno srečo goreče prizadevam, da bo v večnosti Jezus moje plačilo. Amen. Večerna molitev. O preljubeznjivi Jezus! za¬ hvalim te za vse dobrote, ktere si mi danes in v vsem mojem živ¬ ljenji na duši in na telesu dodelil. Zahvalim te pa tudi, ki si me danes nevarnost in nesreč na duši in telesu obvaroval. Koliko se jih je morebiti z naglo neprevi- deno smertjo danes iz tega sveta ločilo, da so nepripravljeni stopili pred tvojo ojstro sodbo! Odpusti mi, dobrotljivi Jezus, da sem ti za tolikanj dobrot le nehvaležnost 6 skazoval, in se še čez dan z gre¬ hom skrunil in omadeževal. Sra¬ mota obhaja moje obličje, če se spomnim svoje hudobnosti in svoje nehvaležnosti. Veržem se ti na kolena, in te ponižno prosim, o milostljivi Jezus, odpusti, odpusti mi vse pregrehe vsega mojega življenja! V tvojo sveto kri vto- pim vse svoje grehe in hudobije, izbriši moj dolg, o Jagnje Božje, ki grehe sveta odjernlješ! Zdaj se pa hočem v resnici za naprej vsega greha in grešne priložnosti skerbno varovati, in te nikoli več razžaliti. Amen. K časti Matere Božje. O prečista Devica Marija! zavolj tvojega nar svetejšega de- vištva in neomadežanega spočetja očisti moje serce, mojo dušo in 7 moje telo vse poželjivosti, vsega pregrešnega razveseljevanja in skrunjenja, ki bi me tebi in tvo¬ jemu preljubeznjivemu Sinu zoper- nega storilo. Naj me on čisti od dne do dne vedno bolj in bolj in naj mi da moč in gnado, da vre¬ den postanem v vajno društev priti in se večno zveličati. Amen. K časti angel ju varhu. O angeljci Božji! ker me je tebi Božja milost izročila, bodi moj varuh, razsvetljuj in brani me, vodi in vladaj me. Amen. K previdnosti Božji. V vseh rečeh naj se zgodi, naj bo hvaljena in večno počešena nar pravičniša, nar vikša in nar Ijubeznjivša volja Božja. Amen. 8 Priprava. Dobrotljivi nebeški oče! zdaj ti darujem tisto presveto daritev, ki jo je Jezus pri zadnji večerji postavil, na lesu sv. križa pa v spravo grešnega ljudstva dopri¬ nesel. Naj bo daritev te presvete maše tebi v čast in v zadostenje tvoje neskončne pravice, dušicam v vicah pa k rešenju iz njih terp- Ijenja, moji duši pa k zveličanju, in terdovratnim grešnikom za spo- korjenje, nejevernikom in krivo- 9 vercem pa za spreobernjenje. Poslednjič vzemi, milostljivi Oče! to daritev kakor vedno zahvalo za vse meni in vsemu svetu do¬ deljene dobrote in milostljivo pri¬ prošnjo za vse naše dušne in telesne potrebe. Začetek. Pristopil bom v duhu k al- tarju Gospodovemu, premišljeval in pregledoval bom čudovite skriv¬ nosti včlovečenja, terpljenja in vnebohoda našega ljubega Zve¬ ličarja Jezusa Kristusa. Pa me sramota obhaja, in skorej si ne npam oči povzdigniti proti nebe¬ som, zakaj jaz sem grešni človek, in število mojih grehov je pre¬ veliko. Moj Bog! vpričo tebe sem grešil, vpričo tvojih angeljev 10 in svetnikov sem hudo storil. Pa ti, o Gospod! si poln milosti, in odpustiš grehe vsem, kteri te iz vsega svojega serca za odpušenje prosijo. Usmili se me tedaj in usliši me. K tebi vpijem v svoji revšini in le v tvojo milost sta¬ vim svoje zaupanje. Daj se ome¬ čiti z molitvijo svoje cerkve, ki za gnado prosi meni in vsem grešnikom. Oberni zopet svoje milostljive oči name, in daj mi življenje. Vzemi nam, prosimo, o Go¬ spod ! naše grehe, da bomo vredni s čistim sercem stopiti v tvoje svetiše. Po zasluženji vseh tvo¬ jih svetnikov, zlasti tistih, ki so njih svetinje v tem altarji, te pro¬ sim, o Gospod, odpusti mi vse moje grehe. 11 Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Ozri se, o Gospod, milost¬ ljivo na svoje verno ljudstvo, ki zaupa v tvojo dobroto, in prosi za odpušanje svojih grehov. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Slava. v Čast in hvala Bogu na vi¬ šavah, in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje. Molimo te in hvalimo te, o Bog! vsegamogočni Oče! in tebe, o Gospod, Jezus Kristus, edinorojeni Sin Božji, Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, ki sediš na desnici vsega Mogočnega Očeta. Usmili se nas, ker sam si svet, sam Gospod, sam 12 nar viši s svetim Duhom v časti nebeškega Očeta. Amen. Molimo! O Bog, kteri s prizanašanjem in usmiljenjem svojo vsegamogoč- nost nar lepši razodevaš, pokaži obilnost svojega usmiljenja tudi nad nami, stori nas močne na duši in telesu, da bomo po potu tvojih zapoved stanovitno hodili in se tvojih nebeških dobrot in obljub vdeležili. Usliši milostljivo, o Gospod, molitve svoje svete cerkve. Za- volj zasluženja Jezusovega, zavolj prošnje njegove deviške matere Marije in zavolj priprošenj vseh ljubih svetnikov dodeli milostljivo odpušanje grehov vsem živim in 13 mertvim. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Berilo. 0 Gospod! pri sv. kerstu sera obljubil po naukih svete matere katoliške cerkve živeti, se satanu, prevzetnosti in zapeljivemu svetu odpovedati, in tebi, o moj Bog;, samemu služiti. Kako nehvaležen in hudih kazen bi bil vreden, ko ki zoper to kerstno obljubo rav¬ nal! Razsvetlim poterdi me, da ohranim nauk in opominovanje svete matere kotoliške cerkve ve¬ dno v sercu in spominu, da zglede tvojih ljubih svetnikov imam vedno Pred očmi in jih zvesto posnemam v ponižnosti in krotkosti, v zmer- n osti in ljubezni, v čistosti in v vseh drugih lepih čednostih. Jezus v Sercu. 11 14 Evangeli. O moj Jezus! iz nebes si prišel, da si nas učil z besedo in z zgledom, kaj nam je verovati, upati in delati, da bomo sveti in zveličani. Jaz imam terdno voljo, tebe posnemati. O moj Jezus! stori, da se moje serce vname od lju¬ bezni do tebe, da se moja slaba volja popolnoma združi s tvojo sveto voljo, tako, da odslej tvoja sveta volja vodi vse moje misli, želje, besede in djanja. Veselo hočem sprejeti vse, karkoli bo tvoja Božja previdnost mi poslala in si hočem resnično prizadevati, da bi le tebi dopadljivo služil. O moj Gospod in Bog! poterdi me v tem sklepu. 15 Tera. Verujem v Boga Očeta, kteri vse s svojo modrostjo in milostjo vlada in ohrani. Verujem v Jezusa Kristusa, kteri je pravi živi Bog, pa je tudi iz ljubezni do nas človek po¬ stal, da je nas s svojo smertjo na križi greha in večnega po¬ gubljenja odrešil. Zdaj pa z Bo¬ gom Očetom živi in kraljuje in ko kdaj prišel vse ljudi sodit in po njih delih jim povernit. Kteri so dobro delali, bojo šli v zveli¬ čanje, hudobni pa v pogubljenje. Verujem v svetega Duha, kteri nas razsvetljuje, k dobremu napeljuje in v dobrem s svojo gnado potrduje. Verujem vse, kar je Bog razodel in nam sveta katoliška n* 16 cerkev verovati zapoveduje. V te in po tej sveti veri želim živeti in umreti, da zadobim odpušenje svojih grehov, po smerti pa zdru¬ žen z Božjimi svetniki k večnemu življenju vstanem. Amen. Darovanje. Gospod! vse je tvoje, kar je v nebesih in kar je na zemlji; ali jaz ti vendar hočem radovoljno sam sebe darovati in vekomaj tvoj ostati. Darujem ti v tvojo čast kruh in vino po mašnikovih rokah, ki ho oboje spremenjeno v telo in kri Jezusa Kristusa. Darujem ti pa tudi svoje grehe in napčno- sti, ktere sem do zdaj storil, da naj jih na altarji sprave ogenj tvoje ljubezni požge in pokonča. Pridem še, kar imam dobrega, da 17 bi to še bolj očistil in posvetil, tebi dapadljivo storil in pomnožil. Da¬ rujem ti tudi vse pobožne želje tvojih služabnikov, vse potrebe svojih prijatlov in dobrotnikov, in vseh tistih, ki so me žalili, ali pa tistih, ktere sem jaz žalil, jezil in pohujšal, da mi vsi skup tukaj enako tvojo milost dosežemo, po smerti pa večno zveličanje. Amen. Sveto. Večni Bog 1 , nebeški Oče! prosimo te, napolni nas s svojini sv. Duhom, in povzdigni naše serca od pozemeljskih k nebeškim željam, da bomo vedno nate mi¬ slili in te povsod s sv. petjem hvalili, častili in molili. Res je spodobno in dolžnost, ter prav in dobro, da ti hvalo 18 dajemo vsak čas in po vseh krajih, sveti Gospod, vsegamogočni Oče večni Bog! po Kristusu, Gospodu našem, po kterem angeljske trume svoje sv. Ime poveličujejo in hva¬ lijo. Z njih glasom združeni hočemo enoglasno zdaj ti slavo peti in klicati: Svet, svet, svet si Gospod vojskinih trum! Nebo in zemlja sta polni tvojega veli¬ častva. Česen bodi, ki pride v Imenu Gospodovem. Slava mu na višavah! Spomin za žive. Še bolj kakor hvalne pesmi, ti, o Bog, dopade, kadar tvoji otroci iz ljubezni, kakor izvoljeni v nebesih, eden za druzega mo¬ lijo. Usliši tedaj, milostljivi Oče! našo ponižno molitev, ki jo za 19 mir in edinost tvoje cerkve, in za srečo vseh kristjanov k tebi po¬ šiljamo. Daj nam dobre oblastnike in gosposke in skerbljive duhovne pastirje. Poverni, o dobrotljivi Bog, mojim ljubim staršem, pri- jatlom in dobrotnikom, kar so mi dobrega storili. Odpusti tudi mo¬ jim sovražnikom, če so mi kaj hudega storili, kakor jim tudi jaz iz serca odpustim. Daj nam tu¬ kaj svojo milost najti, da se bomo tamkaj s tvojimi svetniki večno veselili. Povzdigovanje. Ljubi Jezus! ti si pri zadnji večerji spremenil kruh v svoje telo, vino pa v svojo kri, in si se dal svojim aposteijnom za- vžiti. 20 Ta previliki in strahoviti ču¬ dež se še dan današnji godi in se na altarji ravno zdaj-le ponavlja. O Jezus! molim te v podobi kruha pričujočega, ti si moj Go¬ spod, ti si moj Bog, ti boš me enkrat sodil, daj mi milost najti pred svojim obličjem, odpusti mi vse grehe! O Jezus, sin Davidov, usmili se me! 0 Jezus, sin Marije Device, usliši me! O Jesus, sin nebeškega Očeta odpusti mi vse grehe! — Angeljci hitite, Jezusa molite! V kelhu ni več vino, je le samo kri Jagnjeta Božjega, ki grehe sveta odjemlje. O sveta kri Jezusova, operi me! 21 O sveta Rešnja kri, umij me! O sveta kri Kristusova, po- terdi me! Po povzdigovanji. Naj ti ta prečisti, neomadež- vani in neprecenljivi dar, o Bog 1 , dopade, kterega ti po mašnikovih rokah prinesemo v spomin Jezusa Kristusa, kteri je iz ljubezni do nas umeri, pa zopet od sinerti vstal in v nebesa šel. Daj tudi nam kdaj k njemu v nebesa priti. O Jezus, kako močno in serč- no bi mogel tudi jaz tebe lju¬ biti, ker si me ti tako neizrečeno ljubil! Koliko sem tudi jaz iz lju¬ bezni do tebe terpeti in storiti dolžan, ker si ti iz ljubezni do nas toliko terpel in celo umeri! Tako pokoren si bil svojemu 22 Očetu do smerti na križu, — tako poterpežljiv in stanoviten v terp- ljenji, — tako prijazen z vsa¬ kim, — tako dober tudi svojim sovražnikom, da si že zanje molil! O dodeli mi svojo gnado, da bom vselej po tvojih prelepih zgledih delal, in se vsega varoval, kar je greh, ker si nas ti greha od¬ rešil, svojo kri za nas prelil, in na križu za nas umeri. Spomin za mertve. Spomni se tudi, o Gospod, svojih služabnikov in služabnic, ki so se pred nami z znamnjem sv. vere iz sveta ločili in že v grobu spe C—)• Deni vse, kteri v Kristusu počivajo, v kraj miru, luči in hladu. To te prosimo po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. 23 Tudi nam ubogim grešnikom, ki vse svoje zaupanje na tvoje neskončno usmiljenje stavimo, daj delež in družbo s svojimi svetimi aposteljni, in materniki in vsemi svetniki ne po našem zasluženji, ampak po svoji prizanesljivosti, po Kristusu, Gospodu našem. Po njem, ž njim in v njem bodi tebi Bog, nebeški Oče! s svetim Duhom večna čast in hvala. Amen. Oče naš. Oče nebeški! daj nam vsem gnado, tvoje sveto ime častiti, sveto vero čezdalje bolj spozna¬ vati, tvoje zapovedi zvesto spol- novati, in tako za nebesa si pri¬ zadevati. Daj nam vse gnade in darove na duši in telesu, kterih zato potrebujemo. Odpusti nam 24 vse grehe, daj nam spravno serce, otmi nas vseh skušnjav, in če so po tvoji previdnosti za nas ko¬ ristne, pomagaj nam, da nas one in nadloge tega sveta v greh ne zapeljejo. Reši nas po svoji milosti, o Gospod, in na prošnjo vselej svete device Marije in vseh svetnikov device Marije preteklega, sedaj- nega in prihodnjega. Reši nas sužnosti grehov in našega popa¬ čenega poželenja, in daj nam mir notranji in vnanji, po Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našem. Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, usmili se nas! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, usmili se nas! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, daj nam mir! 25 O Jezus, daj nam tisti mir, ki si ga svojim aposteljnom oblju¬ bil, ki si ga svoji cerkvi izročil, ki si ga po svetem Duhu svojim izvoljenim podelil. Daj nam tisti mir, ki ga svet ne pozna, nima in dati ne more; imajo ga pa tiste pobožne duše, ktere te vredno v Zakramentu sv. Rešnjega telesa zavživajo in s teboj sklenjene ostanejo. Zavživanje. Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le z be¬ sedo, in ozdravljena bo moja duša. Nebo in zemlja, o čudoviti Gospod, te ne morete zapopasti, kako bi te zamoglo moje serce zapopasti. Angeljci niso čisti pred tvo¬ jim obličjem, kako bi se jaz, revna, 26 grešna stvar, smel prederzniti v tem presvetem Zakramentu sve¬ tega Rešnjega telesa in sv. Rešnje kervi te prejeti! Ker pa dobro vem in spoznam, da brez tebe nisem nič in nič nezamorem, kadar sem pa s tabo sklenjen, sem pa močan, bogat, miren in zadovoljen, zato ponižno in preserčno prosim, pridi o dobrotljivi Jezus, pridi vsaj v Duhu v moje revno serce, napolni mojo ubogo dušo z obil¬ nostjo svojih gnad, da se bom neskončnega zasluženja tvojega odrešenja vedno bolj vdeleževal, in v ljubezni vedno bolj s tabo zedinil. Prosim te, o presladki Jezus, da bi mi tvoje terpljenje bilo kre¬ post, ktera bi me potrdila, zavar- vala in zabranila; da bi mi tvoje 27 rane bile v jed in pijačo, ki bi me nasitile, napojile in razveseljevale, da bi me kaplice tvoje sv. Rešnje kervi vseh grehov umile; tvoja smert pa da bi mi bila v vedno slavo, sedanjo in večno. Amen. Blagoslov. O dobrotljivi Gospod, zdaj se hočem v tvojo last čisto izročiti, samega sebe tebi čisto vsega da¬ rovati. Ne prizanašaj mi, o Go¬ spod! tepi in čisti me zdaj, da mi Prizaneseš v večnosti. Radovoljno hočem sprejeti vse nesreče in na¬ dloge, vse križe in terpljenje, s kterimi me bo tvoja Božja pre¬ vidnost obiskala, in tako hočem vse svoje težave skleniti s terp- Ijenjem Kristusovim. Terdno pa todi sklenem, vse, tudi nar manjše 28 grehe sovražiti, priložnosti v greh se ogibati, hudo nagnjenje pre¬ magati, in hočem raji vse pre- terpeti, tudi raji svoje življenje zgubiti, kakor eno tvojih zapoved prelomiti. O moj Bog, poterdi me v tem sklepu, daj mi gnado, da ga tudi dopolnim, in blago¬ slov Boga Očeta, Sina in svetega Duha naj pride na nas in naj ostane vedno pri nas. Amen. Zadnji evangeli. V začetku je bila Beseda (Bog Sin) in Beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda. Ta je bila od začetka pri Bogu. Vse reči so po njej storjene... V njej je bilo življenje, in življenje je bilo luč ljudi . . . Prava luč je bila, ki razsvetljuje vsakega člo- 29 veka, ki pride na svet. Na svetu je bila in svet je po njej storjen in svet je ni spoznal... In Be¬ seda je meso postala £Bog Sin je človek postal), in med nami prebivala, in videli smo nje čast, čast kakor edinorojenega odOčeta, polna milosti in resnice. Zahvala. Preljubeznjivi Oče! bodi ti hvala iz vsega mojega serca, ker 8 i mi dal vdeležiti se presvete daritve, ki jo obhajamo v spomin Jezusove britke smerti. Odpusti ®i vse, kar koli sem se zraven z avolj mlačnosti ali razmišljenosti pregrešil. Pred tvojim presvetim obličjem storim terdni sklep v ysem po izgledu tvojega edinoro¬ jenega Sina se ravnati, in kolikor Jezus v Sercu. 12 30 mi moja slabost pripusti, njemu zmirom podobniši prihajati, da bom sad te svete in neskončne daritve dosegel. Dodeli mi milost, da bom ta sveti sklep spolnoval in vedno zvestobo tebi ohranil po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. (Po sv. Alfonzu Ligvorii.) V imenu Boga Očeta in Sina in svetega Duha. Amen. Presveta Trojica! v tvojem imenu hočem biti pri tej sveti in veličastni daritvi, da te po dolž¬ nosti častim in molim. Iz bukev „Kalvarija“. 31 Božji zveličar! daj mi skle¬ niti se v duhu s tvojim mašnikom, da večnemu Očetu darujem pre¬ drago daritev, ki je dana za moje zveličanje, in dodeli mi tiste ob- čutljeje, kteri bi me bili vnemali, ko bi bil na Kalvarii bil pri ker- vavi daritvi tvojega terpljenja. Pristop. Ozri se v britkosti svojega serca na mnoge grehe, ki si jih storil v svo¬ jem življenji; spomni se zlasti tistih gre¬ hov, kteri te nar bolj ponižujejo. Potoži Bogu vso svojo revo, in prosi ga, da h odpusti grehe, in da ta sveta daritev skliče Božje preveliko usmiljenje na tvojo preveliko revo. O moj Bog! spovem se ti vseh grehov, ki sem jih storil. Spričo Marije, nar čistejši izmed vseh devic, vpričo vseh svetnikov in vseh vernikov spoznam, da sem 12 * 32 kriv, da sem silno kriv; zato pro¬ sim Marijo, preblaženo Devico, in vse svetnike, moliti za me pri Bogu. O moj Bog! milostljivo usliši mojo molitev, in dodeli mi odvezo in odpušenje vseh mojih grehov. Gospod! usmili se nas. Obudi v svojem sercu veliko za¬ upanje v Božjo dobrotljivost, ki ti daje tako gotov pomoček, pri Bogu doseči milost. O Bog, stvarnik naših duš: usmili se dela svojih rok! usmi¬ ljeni Oče! bodi milostljiv svojini otrokom. Začetnik našega zveli¬ čanja ! ki si bil za nas daro¬ van, vdeleži nas zasluženja svoje smerti in drage kervi, ki si je za nas prelil. 33 Preljubeznjivi Zveličar, sladki •Jezus! imej usmiljenje z našo revo, in odpusti nam naše grehe! Slava. Obudi veliko željo v svojem sercu, skazati Bogu vso čast in bližnjemu vse dobro, ki je v tvoji moči, Veseli se s svetimi angelji vred, da tudi ti spozna¬ vaš skrivnosti svete vere. Tvoje serce naj se napolnuje z velikimi in visokimi mislimi od veličanstva Božjega in nje¬ govega Sina Jezusa Kristusa. v Čast Bogu na visokem, in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje. Hvalimo te, častimo te, molimo te, povišujemo te; zah va¬ lujemo se ti zavoljo tvojega veli- cega usmiljenja, Bog, nebeški Kralj! Bog, vsegamogočni Oče! Gospod, edinorojeni Sin, Jezus Kristus! Gospod, Bog, Jagnje 34 Božje, Sin Očetov! ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas! ki odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo molitev! ki sediš na desnici Očetovi, usmili se nas! ker ti sam si svet, ti sam Gospod, ti sam nar vikši, s svetim Duhom, v veličastvu Boga Očeta. Amen. Molitev. Dodeli nam, o Gospod! po prošnji Marije prečiste Device in svetnikov, ktere častimo, vse gnade, ki te jih mašnik, tvoj slu¬ žabnik, prosi za se in za nas. Z njim združen molim za vse tiste, za katere sem dolžan moliti, in te prosim, o Gospod! daj meni in vsem vso pomoč, ki jo potrebu¬ jemo , da kdaj dosežemo večno zveličanje, v imenu našega Go¬ spoda Jezusa Kristusa. Amen. 35 Berilo. Misli si, da živiš v času očakov in prerokov, ki so neprenehoma zdiho¬ vali po Odrešeniku. Imej tudi njih hre¬ penenje, obudi v sebi njih željo in tista čutila, ktera so takrat oni imeli. Tudi ti čakaš ravno tistega Zveličarja; ali ti si veliko srečnejši kakor oni, zakaj gle¬ dal ga boš pričujočega. O moj Bog! med toliko in to¬ liko ljudmi, ki žive v nevednosti, si me poklical k spoznanju prave vere. Glej, iz vsega serca sprej¬ mem tvojo Božjo postavo, z vsem spoštovanjem poslušam, kar si nam oznanoval po svojih prerokih, in vse to sprejmem s tisto pokor¬ nostjo, ki sem jo besedi Božji dol¬ žan, in veselim se iz vsega serca, da so se te obljube spolnile. O moj Bog! zakaj ni moje serce enako sercu svetnikov stare 36 zaveze! Zakaj nimam enake želje, tebe spoznati in častiti, kakoršno so imeli očaki in preroki? Za¬ kaj nimam serčne želje apostelj- nov, tebe ljubiti, ter samo in le tvoj biti? Evangeli. Evangeli, ki ga boš sedaj poslušal, naj ti bo pravilo tvoje vere, tvojega obnašanja, — pravilo, ktero nam je dal sam Jezus Kristus in ktero smo oblju¬ bili spolnovati s kerstno obljubo, pra¬ vilo, zoper ktero se velikokrat pregre¬ šimo, in po kterem bomo nekdaj sojeni ostro in brez usmiljenja. O moj Bog 1 ! ne bodo me učili mojih dolžnosti preroki in apo- steljni, ampak tvoj edinorojeni Si * 1 sam; njegova je beseda, ki je bom sedaj slišal. Ali kaj mi bo pomagalo, o Jezus! če sem tudi 37 veroval, da je tvoja beseda, če pa vendar nisem ravnal svojih del po svojem spoznanji? Kaj mi bo pred tvojim sodnjim stolom pomagalo, da sem vero imel, če pa nisem dosegel zasluženja, ki izvira iz ljubezni in iz dobrih del? Verujem, o moj Bog! in ven¬ dar živim, kakor ko bi ne veroval, ali kakor ko bi veroval evange¬ liju, kteri bi tvojemu naravnost nasprotoval. O moj Bog! ne sodi me, ker so moja dela vedno na¬ sprotna moji veri. Verujem, o moj Bog! daj mi moč in serčnost, da bom tudi spolnoval, kar ve¬ rujem. Saj bode vsa ta čast tebi, o moj Jezus! Vfcr a. Poterjuj se zdaj v sveti veri. Kar¬ koli nam sveta cerkev verovati zapoveduje, 38 se opira na besedo Božjo, je po pre¬ rokih oznanjeno v svetem pismu ra¬ zodeto, s čudeži poterjeno, z ustanov¬ ljeno sveto cerkvijo zagotovljeno, po svetih mučencih spričano, z našo sveto vero iu z edinostjo njih, ki se je zvesto deržijo, poočiteno. Verujem v enega Boga, Očeta vsegamogočnega, stvarnika nebes in zemlje, vseh vidnih in nevidnih reči, in v enega Gospoda Jezusa Kristusa, Simi Božjega, edinoro- jenega, kteri je rojen iz Očeta od vekomaj, kteri je Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od pravega Boga, ki je rojen in ne storjen, kteri je z Očetom enega bitja, po kterem je vse stvarjeno, kteri je zavoljo nas ljudi in zavoljo našega zveličanja z nebes prišel (tukaj se pripogne z desnim kolenom), in je po svetem Duhu iz Marije Device 39 meso na se vzel, in se včlovečil. Tudi je bil križan za nas pod Poncijem Pilatom, je terpel in bil v grob položen. Tretji dan pa je vstal od smerti po besedah pisem. Šel je v nebesa. Sedi na desnici Očetovi, in bo zopet prišel s častjo sodit žive in mer- tve: njegovemu kraljestvu ne bo konca. Verujem v svetega Duha, Gospoda in oživljavca, kteri iz Očeta in Sina izhaja, kterega z Očetom in Sinom vred in enako molimo in častimo: kteri je po prerokih govoril. Verujem eno, sveto, katoliško in apostoljsko cerkev. Spoznam en kerst v od- pušenje grehov. Verujem vsta¬ jenje mertvih in prihodnje živ¬ ljenje. Amen. 40 Darovanje. Spomni se nezapopadljive sreče, ki te je došla, ker moreš v tej daritvi Boga nar bolj popolnoma častiti, se mu tako zahvaljevati, da je tvoja za¬ hvala enaka njegovim darem, ker moreš svoje grehe do čistega izbrisati ter zase in za druge prejeti vse gnade, ki jih le potrebuješ. Dobro obračaj vse drage trenotke tega milostnega časa. Neskončno sveti Oče, vsega- mogočni večni Bog! čeravno sem celo nevreden pred te priti, se vendar prederznem, tebi ta čisti dar po mašnikovih rokah darovati^ s tistim namenom, s kterim je naš Gospod Jezus Kristus postavil to sveto daritev, in ki ga še sedaj ima, ko se vnovič na tem altarji za nas daruje. Darujem ti ta dar, da spo¬ znam tvoje nar višje gospodstvo 41 čez me in čez vse stvari; daru¬ jem ti ga v izbrisanje svojih gre¬ hov in v zahvalo za vse dobrote, s kterimi si me obsipal. Darujem ti poslednjič, o moj Bog! ta visoki dar, da od tvoje neskončne dobrote za se, za svoje rodovince, dobrotnike, prijatle in neprijatle dobim tiste drage zve¬ ličavne gnade, ki se morejo greš¬ nikom dati samo zavoljo zaslu- ženja Jezusovega, kteri sam se le sme imenovati pravični, in ki je hotel za nas vse biti spravna daritev. Spomni se tudi, o Gospod! vseh vernih duš, in zavoljo zaslu- ženja svojega Sina jim daj kraj hladu, luči in mini. Nikar tudi ne pozabi, o moj Bog! svojih in mojih sovražnikov, usmili se vseh 42 nevernikov, vseh krivovercev in vseh grešnikov, blagoslovi nje, kteri me preganjajo, in odpusti mi moje grehe, kakor jim tudi jaz odpustim vse, karkoli mi hudega delajo ali bi radi delali. Predglasje. Vzdigni se v duhu v nebesa k se¬ dežu Božjemu. Časti tamkaj Gospoda v svetem strahu pred njegovim neskonč¬ nim veličastvom, in hvali ga z angelji in kerubini, kteri obdajajo sedež Božji. Glej, približal se je srečni trenutek, ko bode kralj angeljev in ljudi na ta altar prišel. O moj Bog, daj mi svojega svetega Duha, loči moje serce vseh pozemeljskih stvari, da bom le na te mislil. O kako zelo sem dolžan, te vselej in povsod hva¬ liti , o Bog nebes in zemlje, 43 neskončno veliki Gospod, vsega- mogočni, večni Oče! O moj Bog! res je dolžnost, ali prav je in dobro, da se z Je¬ zusom Kristusom sklenemo in te neprenehoma molimo. Po njem časte zveličani duhovi tvoje ve¬ ličastvo, po njem ti hvalo da¬ jejo nebeške moči in se tresejo svete groze. Dodeli nam, o Go¬ spod ! da svojo slabo hvalo zdru¬ žimo s hvalo svetih angeljev in da ž njimi sklenjeni veseli glas ženemo: Svet. Svet, svet, svet je Gospod Bog vojskinih trum! Nebo in zemlja ste v polni njegovega veli¬ častva! Čast tebi na visokem! Cešen bodi, ki pride v imenu Go¬ spodovem ! Čast tebi po višavah! 44 Tiha maša. Pomisli, kako bo Jezus sedaj prišel na altar, kakor na prestol neskočne mi¬ losti, ker smeš tudi ti vpričen biti, da potožiš Jezusu vse potrebe, da ga prosiš in vse od Boga prejmeš. Ali nam bo pač Bog še kaj odrekel, ker nam je dal svojega edinorojenega Sina? Ponižno te prosimo, premi- lostljivi Oče! po Jezusu Kristusa, Sinu tvojem, Gospodu našemi sprejmi in posveti te prečiste da¬ rove, ktere ti darujemo za tvojo sveto katoliško cerkev, da ji mir daš, jo varuješ, v edinosti obra¬ niš in po vsem svetu vladaš: p a tudi za tvojega služabnika, našega papeža I., in našega škofa I., in za našega cesarja I., in za vse, kteri se derže prave katoliške in apostoljske vere. 45 Prav posebno ti priporoču- jemo, o Gospod! vse, za ktere smo dolžni moliti; vse, kteri so pri tej presveti daritvi pričujoči, zlasti pa I. I. .— in da ti bo naše če¬ menje še bolj všeč, bodi združena naša molitev z molitvijo prečiste Device Marije, Matere našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kri¬ stusa 5 bodi združena z molitvami v seh tvojih aposteljnov in mu¬ čencev in vseh svetnikov tvoje veličastne cerkve v nebesih. O ®oj Bog! da bi jaz sedaj imel tisto gorečo željo, s ktero so 8v - očaki hrepeneli po prihodu Mesij e vem! o da bi vendar imel n jik vero in ljubezen! Pridi, moj Gospod Jezus, preljubeznjivi Od¬ rešenik sveta! pridi in stori nar Ve čjo skrivnost. Glej! Jagnje Jezus v Sercu. 13 46 Božje kmalo pride, ki odjemlje grehe sveta. Povzdigovanje. Glej, tvoj Zveličar in Sodnik Jezus Kristus pride na altar. Molči nekoliko časa in čudi se temu, kar se na altarji godi. Ponovi svojo gorečnost in pre¬ pusti svoje serce čutilu spoštovanja, za¬ upanja in otročjega strahu Božjega. Učlovečena Beseda, Gospod Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek! verujem, da si tukaj pri¬ čujoč! molim te z vso ponižnostjo svojega serca, ljubim te iz vsega serca, in ker danes iz ljubezni k meni prideš, se ti tudi hočem vsega posvetiti. Češena bodi predraga kri, ki si jo ti, o moj Jezus! prelil za vse ljudi; upam, da tudi za m® ni bila zastonj prelita. Daj mi gnado, vdeležiti se zasluženja. 47 ktero si mi s prebritko smertjo pridobil. Preljubeznjivi Jezus! glej, svoje serce ti darujem v za¬ hvalo za neskončno ljubezen, ki te je nagnila svoje življenje iz ljubezni do mene svojemu nebeš¬ kemu Očetu darovati. Sklep tihe nmše. Poln ljubezni premišljuj svojega Jezusa na altarji, premišljuj skrivnosti, ki jih tukaj ponavlja. Daruj mu svoje serce in svoje telo. Daruj se vsega nebeškemu Očetu, in prosi ga, naj mi¬ lostljivo sprejme molitve, ktere mu ta preljubi Sin za te opravlja. — Moli tudi ti za druge. O moj Bog! kolika bi bila pač moja nehvaležnost, ko bi vno¬ vič v greh privolil, odkar sem vi¬ del, kaj se je tukaj sedaj godilo! O moj Bog! nikdar ne smem po¬ zabiti, česar si me spomnil v tej 13 * 48 visoki skrivnosti, namreč bolečin, ki si jih prestal v svojem terpljenji, in svojega častitega vstajenja; nikdar ne smem pozabiti, da je tvoje ranjeno telo, da je tvoja za me prelita kri na tem altarji res¬ nično pričujoča. Glej, neskončno veličastni Bog! sedaj ti resnično darujem čisti, sveti in brezmadežni dar, ki si nam ga ti sam hotel dati, in ki so bile vse druge daritve le njegova slaba podoba. O veliki Bog! tukaj je resnično več kakor v vseh daritvah, ktere so ti darovali Abeij, Abraham in Melkizedek. Edina daritev, vredna tvojega altarja, je naš Gospod in tvoj Božji Sin Jezus Kristus, nad kterem imaš vse dopadajenje od vekomaj. Ponižno te prosimo, vsega- mogočni Bog! naj bodo vsi, kteri 49 se z ustmi ali sercem vdeležujejo te presvete daritve, s tvojimi do¬ brotami napolnjeni*, dodeli, o moj Bog! da bodo tudi duše vernih, ki so zaspali, v miru svete cerkve, teh tvojih dobrot deležne, zlasti I. I. 0 Gospod! zavoljo te daritve jih reši vsega terpljenja. Neskončno milostljivi Bog! tudi nam greš¬ nikom, ki smo tvoji služabniki in upamo v tvoje veliko usmiljenje, daj gnado, da se bomo kedaj zdru¬ žili s tvojimi svetimi aposteljni in mučenci in z vsemi svetniki, da te bomo ž njimi združeni vse večne čase ljubili in hvalili. Oče naš. Sedaj smo z Jezusom vnovič na kalvariji. — Ostanimo pod križem v serč- ne m milovanju, kakor Marija Magdalena, 50 y zvesti ljubezni, kakor sveti Janez, s terd- nim upanjem, svojega Zveličarja enkrat v veličastvu ugledati, kakor drugi učenci: ozirajmo se sim ter tje od daleč na nje, in objokujmo svoje grehe, kakor sv. Pavel. O moj Bog;! kako srečen sem, da si ti moj oče! O kako me raz¬ veseljuje misel, da bodo nebesa, kjer sedaj ti kraljuješ, kedaj tudi moje prebivališe! Vladaj, o Go- spod! vsa serca in voljo vseh ljudi. Daj svojim otrokom dušno in tele¬ sno hrano. Glej, jaz odpustim vsem ljudem iz vsega serca, odpusti tudi ti meni. Poterjuj me v skušnjavah, in brani me v terpijen ji tega rev¬ nega življenja, varuj me posebno greha, nar večega zlega. Amen. Jagnje Božje. Bog, ki je tako veličasten v ne¬ besih, tako mogočen na zemlji in tako 51 strašan v peklu, je na altarji kakor po¬ hlevno in milostno jagnje. Pride pa izbrisat grehe vseh in zlasti tvoje. Kako močno naj ti povišuje ta misel zaupanje, kako močno naj te to tolaži! Jagnje Božje, ki si bilo za me zaklano, usmili se me! O presveta daritev, ki si bila darovana za moje zveličanje, reši me! Božji srednik, dohodi mi mi¬ lost pri svojem očetu, daj mi svoj mir! Obhajilo. Za duhovno obhajilo obudi vnovič v ero v pričujočnost Jezusa Kristusa. Obžaluj tudi svoje grehe in imej go¬ reče želje, svojega Zveličarja z maš- nikom v svoje serce sprejeti. Prosi Jezusa, da to hrepenenje milostljivo sprejme in se s podelitvijo svojih gnad 52 s teboj sklene.*) Ako pa hočeš v resnici sveto obhajilo prejeti, moli obhajilne molitve, ki jih v teh bukvah nahajaš. O moj preljubeznjivi Jezus! kako rad bi bil med tistimi sreč¬ nimi kristjani, ki smejo vsaki dan k tvoji mizi pristopiti! O kako dobro bi bilo za me, o moj Jezus! ko bi te smel sedaj v svoje serce sprejeti, da bi te po dolžnosti počastil, in ti potožil svoje potrebe, in se vde- ležil gnad, ki jih deliš njim, ki te resnično prejmejo! Ker pa sedaj nisem vreden te milosti, o moj Bog! pridi ti moji revi na pomoč. Odpusti mi vse grehe; zakaj glej, studim jih iz vsega serca, ker jih ti sovražiš. *) Moli zadnje obhajilne molitve. 53 Sprejmi mojo resnično 6 željo, s teboj se skleniti. Očisti me z žarkom svoje gnade in daj, da te bom smel skoraj v svoje serce sprejeti. Sedaj te pa prosim, o moj Bog! dodeli mi tiste gnade, ktere po mašnikovem obhajilu dobivajo vsi verni, kteri so pri tej presveti daritvi. O moj Bog! pomnoži po tem presvetem zakramentu mojo vero, poterdi moje upanje, očisti v meni ljubezen do tebe, daj, da bom le po tebi hrepenel, da bom le za te živel. Amen. Poslednje molitve. Skerbi, da boš prinesel Jezusu dar za dar 5 daruj mu tedaj iz ljubezni do Pjega samega sebe, lastno ljubezen, strah Pred ljudmi, vso nevoljo in vsa nagnjenja, 54 ki te zaUeržujejo v spolnovanju tvojih dolžnost. O moj Bog! ti prideš daro¬ vat se za moje zveličanje, glej, tudi jaz se hočem darovati za tvojo čast. Glej, tvoja daritev sem, ne prizanašaj mi. Rado- voljno hočem sprejeti vse ter- pljenje, ktero mi boš poslal $ vse nadloge hočem sprejeti iz tvojih rok in jih skleniti s terpljenjem svojega Jezusa! Poslednjič terdno sklenem nar manjši greh sovra¬ žiti, in se ga varovati, zlasti pa ogibati se tistih grehov, v ktere me hudo nagnjenje nar močneje vabi. O moj Bog! tvoje zapo¬ vedi hočem zvesto spolnovati, in raje vse zgubiti in preterpeti, kakor le eno tvojih zapoved pre¬ lomiti. 55 Mašnikov blagoslot. O moj Bog! blagoslovi te svete sklepe; blagoslovi nas vse z roko svojega mašnika, in daj, da bo tvoj blagoslov vedno nad nami. V imenu Boga Očeta in Sina in svetega Duha. Amen. Poslednji evangeli. O Božja Beseda, edinorojeni Sin Boga Očeta, luč sveta, ki si z nebes prišel nam pot tje poka¬ zati, nikar ne pripustiti, da bi bil enak nesrečnemu ljudstvu, ki te ni botlo spoznati Mesija. O moj Bog! nikar ne pripusti, da bi tako oslepel, kakor oni nesrečni, ki so r aje hoteli biti sužnji hudobnega duha, kakor pa otroci Božji, v ktere si jih hotel preroditi. 56 Učlovečena Beseda! molim te z vso ponižnostjo! le v tebi je vse moje upanje, in zvesto pri¬ čakujem, da, ker si moj Bog 1 in sicer Bog, ki se je učlovečil za¬ voljo našega zveličanja, mi boš dal gnade, ki jih potrebujem v svoje posvečenje tukaj na zemlji, da te bom kedaj vso večnost v nebesih imel. Amen —•—©$©— Večne resnice, ki človeka greha varujejo. Samo enoje potrebno, o človek! vzemi si to k sercu, in vekomaj ne boš grešil. 1. Samo ena duša je tebi dana; če to zgubiš, druge več ne dobiš. 2. Samo enkrat ti je umreti, kdaj pa, ali kako, je skrito pred teboj, če smert ni srečna, si ne moreš več pomagati. 3. Samo na eni minuti stoji tvoje 57 zveličanje, ali pa večno pogubljenje, če ne bežiš pred grehom, kako strašna bo tista minuta! 4. Samo enega Sodnika boš imel; že bo tebe obsodil, kje boš pomoči iskal? 5. Samo ena nebesa so tvoje upanje; že boš iz njih verzen, te nič druzega ne žaka, kakor pekel. 6. Samo ena večnost tebe čaka, srečna ali pa nesrečna; ako bo nesrečna, boš večno pogubljen. 7. Samo eno sodbo boš slišal, že ne tiste: „Pridite k meni, vi izvo¬ ljeni", pa resnično to: »Poberite se, vi prekleti". 8. Samo enega Boga imaš; če njemu ne služiš, si hudičev služabnik. 9. Samo enega Zveličarja imaš, Jezusa Kristusa; ako ne poslušaš njego¬ vega milega glasu in njegovih zapoved, in pobožno zdaj živeti nočeš; bo v večnem pogubljenju tvoj delež. 10. Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpi! ——S8S-— 58 Od zakramenta sv. pokore. Pridi, sveti Duh! na¬ polni serca tvojih vernih, in vnemi v njih ogenj svoje ljubezni! Nebeški Oče! pošlji nam svetega Duha in prenov¬ ljeni bomo. O nebeški Oče! Bog milosti in vse tolažbe! ozri se name svojo, revno stvar, ki zdaj pred teboj žalujem, in se kesam, da sem te kdaj razžalil. O Jezus! bodi mi¬ lostljiv moji grešni duši; pridi ji na pomoč, vsegamogočni Bog, ki si jo s toliko ljubeznijo ustvaril in odrešil. Moj dobrotljivi nebeški Oče! glej spet sem grešil zoper tebe in nisem več vreden tvoj otrok imenovan biti. O moj Bog! ti 59 veš vse, kaj, kako in kolikokrat sem grešil; pomagaj mi s svojo vsegamogočno gnado, da bom čisto svojo vest izprašal; pošlji mi svo¬ jega sv. Duha, da me bo razsvetlil, da velikost in število svojih gre¬ hov prav spoznam. Moj Bog in Gospod! pristopi na pomoč moji revni duši, da svojo vest prav na¬ tanko izprašam, nobenega greha ne pregledam in ne pozabim, in tudi resnično žalost nad svojimi grehi v sercu čutim. Izpraševanje vesti. Zoper deset zapoved Božjih. I. Vervaj v enega samega Boga. Ali sem ljubil Boga čez vse? — Ali sem se zahvalil Bogu za vse do¬ brote? — Ali sem rad molil? — Ali 60 sem vsak dan rad molil, kadar sem vstal in se vlegel? — Pred jedjo in po jedi? — Ali sem obračal Božje dobrote njemu v čast? — Ali se nisem sramoval mo¬ liti in Bogu čast dajati? — Ali sem terpljenje voljno prenašal? II. Ne imenuj po nemarnem Božjega Imena! Ali nisem klel in se rotil? — Ali nisem nepotrebno Boga v pričo klical? — Ali nisem svetih imen nepotreboma imenoval? — Ali nisem bil kriv, da so drugi kleli ? — Ali sem Božje Ime vse¬ lej častil? — Ali nisem Bogu obljub delal in jih ne spolnil? III. Posvečuj prašnike! Ali sem nedelje in praznike po spo¬ dobnosti posvečeval? — Ali sem bil pobožno pri sv. maši ? — Ali nisem pri' deg in keršanskih navkov zamujal? —; Kako sem se v cerkvi obnašal? — Ali nisem Boga v njegovem svetem dnevu zazžalil? — 61 IV. Spoštuj očeta in mater! Ali sem spoštoval očeta in mater? — Ali nisem bil njim nepokoren in nehva¬ ležen? — Ali nisem njih opominjevanja zaničeval? — Ali nisem zoper njih fflermral ? — Ali se jih nisem sramoval ? — Ali jih nisem guljufal ali oblagal? — Ali nisem njih slabost drugim pri¬ povedoval ? — Ali sem molil zanje ? — Ali jih nisem v starosti zapustil ? — Ali jim nisem smerti vošil? — Ali sem jih obiskoval v bolezni in sem jim stregel? — Ali sem svojo dolžnost do njih iz strahu do Boga spolnoval? V. Ne ubijaj! Ali nisem bolezni ali celo smerti družili kriv bil? — Ali nisem nikogar Pohujšal ali žalil? — Ali nisem nikomur smerti vošil? — Ali nisem svojega zdravja poškodoval? VI. Ne delaj nečistosti! Ali nisem nič nečistega mislil? — Ali nespodobnega govoril? pel? bral? Jezus v sercu, 14 62 storil? — Ali nisem bil kriv, da so drugi nečisto govorili? ali nespodobne ali nesramne reči počeli? VII. Ne kradi! Ali nisem nikomur nič ukradel? — Ali nisem najdenih reči obderžal? — Ali nisem nikogar k tatvini zapeljal? — Ali sem ukradene reči nazaj dal ali obderžal ? Vlil. Ne pričaj krivo zoper svojega bližnjega! Ali nisem zoper svojega bližnjega lagal? — Ali nisem hudega zoper njega govoril? — Ali nisem njegovih napčnost razglasoval ? — Ali nisem bližnjemu na dobremu imenu škodoval? IX. in X. Ne želi svojega bližnjega žene; ne želi svojega bližnjega blaga! Ali nisem svojemu bližnjemu zavidU tega, kar ima? — Ali mu nisem rad pri' vošil tega, kar mu je Bog dal, ali kar si je sam pridobil? — Sem se veselil) kadar se je bližnjemu hudo godilo? 63 Zoper pet cerkvenih zapovedi. 1. Ali sem zapovedane praznike praznoval ? 2. Ali sem bil ob nedeljah in praznikih s spodobno pobožnostjo pri sveti maši? 3. Ali nisem jedel mesnih jedi, kadar je bilo prepovedano? — Ali sem si postne dni pri jedi tudi pritergoval? 4. Ali sem se spovedal vsako leto skesano in odkritoserčno ? 5. Ali sem spoštoval cerkev in D jene služabnike zavolj Jezusa? Zoper zapoved ljubezni do bližnjega. Ali sem ljubil svojega bližnjega ka¬ kor sam sebe ? — Ali sem mu rad do¬ bro storil? — Ali sem mu dobro storil iz ljubezni do Boga? — Ali sem obis¬ koval bolnike in žalostne tolažil ? — Ali sem nevedne podučeval? £7 14 * 64 Zoper zapoved ljubezni do sovražnikov. Ali sem skazoval dobrote svojem razžaljivcem?— Ali sem jim odpušal? — Ali jim odpustim tudi v svojem sercu? — Ali sem molil zanje? — Ali se ni¬ sem ptujih grehov udeležil ? — Ali ni¬ sem kriv bil, da so drugi hudo delali? — Ali nisem k hudemu svetoval? — Ali nisem hudih zgledov dajal ? — Ka- košen namen sem imel pri svojih delih? — Ali sem zavolj Boga dobro delal? — Ali sem hudo zavolj Boga opušal? — Ali sem morde vse iz nečimernosti zavolj hvale ali plačila pri ljudeh delal? — Ktera je moja nar večja napčnost? — Kteri je moj navadni greh ? — Napuh ? Lakomnost? — Nečistost? — Nevošlji- vost? — Požrešnost ali pijanost? Jeza? — Lenoba? — Ali nisem pr> spovedi nikoli nobenega greha zamolčal? prikrival? zmanjševal? — Ali se nisem nikoli prederznil brez svete odveze h svetemu obhajilu pristopiti? 65 Molitev pred spovedjo. (Po Bloziji.) K tebi se obernem, o moj nebeški Zveličar, Jezus Kristus! k tebi, o pribežališe grešnikov, k tebi, o blagor spokornikov, in te prosim odpušanja in usmiljenja. Oh, kako hudo sem te v svojem življenju žalil! Nehvalo zanehvalo sem ti skazoval: oh greh na greh sem nakladal! Koliko je število, kolika je vilikost mojih grehov! Ali vendar — kaj je vse to proti nezmernosti tvojega usmiljenja! Ti, o Jezus, si moje zaupanje; ti usmiljenja vir, ki nobenega ne¬ čistega, ki te prosi, od sebe ne vračaš, ampak ga čisto omiješ. , Glej, saj grem — v brezen hudobij tako globoko pogreznjen 66 — glej, k tebi grem. Nič ti ne morem prinesti kakor butaro svo¬ jih pregreh. Zveličar! Jagnje mi¬ lostljivo! Glej me pred svojimi nogami, ki tvojo ljubezen milosti prosim; otmi me, o Odrešenik! zavolj svojega imena reši me! Jezus, preusmiljeni Odrešenik in Zveličar; v popolnoma izbri- sanje vseh svojih grehov ti da¬ rujem vse skrivnosti našega odre¬ šenja : tvoje učlovečenje in rojstvo, tvoje življenje, tvoje terpljenje in tvojo smert. Tudi ti darujem, karkoli ti nad tvojo prečastito ma¬ terjo Marijo, nad tvojim rednikom ; Jožefom in nad vsacem tvojih lju¬ bih svetnikov dopade. Mili Jezus, tvoja nepreseg- Ijiva nedolžnost bodi Očetu za¬ dostilo za moje grehe. Ogerni . 67 moje grešno življenje s plajšem svojih zasluženj. Daj, da se bo moje življenje s tvojim sklenilo, da bom po tebi čist in popolnoma postal. Saj si še ravno tisti dobrot¬ ljivi, usmiljeni Bog, ki si čolnarje in grešnike sprejemal, ki so se k tebi obernili. Ali boš samo meni svojo milost odtegnil? O nikakor ne! Tvoje usmiljenje ne mine, in je od vekomaj do veko¬ maj, in tvoje dobrotljivosti konca ne bo. Ti si moje upanje in moja tolažba, moj mir in moje ve¬ selje. Ti mi boš moje grehe odpustil, kakor si jih tistim od¬ pustil, ki so te križali. O preljubi Jezus, odperto mi je tvoje serce! Ti kličeš: „Pridite k meni vsi, ki ste obloženi in 68 otožni, in poživil vas bom!“ Zato pridem k tebi poln zaupanja, in pohlevno te prosim, da mi dode¬ liš svojo Božjo milost in daš mo¬ jemu življenju toliko odloga, da se spovem in spokorim, po tem revnem življenju pa večno veselje in zveličanje zadobim. Zdaj se hočem približati k spovednici, zdaj hočem tvojemu namestniku, spo¬ vedniku, svoje serce odkriti, in vsa grešna kota svojega serca razodeti. Gospod, daj mi gnado, da ta sveti Zakrament prav opra¬ vim. Zato terkara na svoje persi in govorim z očitnim grešnikom '■ o Gospod! bodi milostljiv meni ubogemu grešniku! 69 Molitev po spovedi. O moj Bog’! nezapopadljiva in neskončna je tvoja dobrota in milost, ona preseže vse naše za- popadke. Zdaj sem tedaj zopet tvoj otrok, zdaj te smem zopet svojega Očeta imenovati, tvojega ljubega Sina Jezusa pa kakor svojega brata imeti, zdaj je sv. Duh zo¬ pet ženin moje duše postal, zopet smem z veseljem svoje oči proti tebi povzdigniti. Le tvoje usmi¬ ljenje, o Bog! mi je moje pre- greške odpustilo, in izbrisalo dolg mojih grehov. O Bog! ti si lju¬ bezen in usmiljenje je tvoje ve¬ selje! Ničesar nočem tolikanj čislati, ničesar tolikanj goreče ljubiti, kakor tebe svojega Boga. Nič nočem tolikanj sovražiti, kakor 70 greh, ki je razžaljenje tvojega neskončnega in nar ljubeznjivšega veličastja. Ali, o Bog! moja sla¬ bost, moja omahljivost ti je znana. , Samo (i, o Bog, mi moreš moč dati, da bom tudi spolnoval, kar sem sklenil. V tebi, mogočni Bog! premorem vse, brez tebe pa nič ne. Skaži mi torej, o mogočni Bog! še dalje moje usmiljenje, in daj mi, po zasluženju Jezusovem te ponižno prosim, daj mi toliko svoje milosti, da te nikdar več razžalil ne bom, da ves greh sta¬ novitno studim in sovražim, da me zapeljivi svet, zvijačni satan in vabljivo meso ali poželjivost nikoli več ne premoti in me za¬ pelje, da se tudi bližnje nevar¬ nosti v greh varujem in tako rekoč pred senco greha bežim- 71 Da tolike gnade deležen posta¬ nem, se tudi posebno k tebi ober- nem, ljubi moj Jezus! ti kralj zveličanja in večne lepote! tebe objamem z močjo svoje duše, tebe molim iz vsega serca! tebe ne spustim več iz spomina, da mi bo tvoja podoba vedno pred očmi, in da se ljubezen do tebe, o križani Jezus ! v mojem sercu začne vne¬ mati, in vse, kar ti v mojem sercu ne dopade, požge in pokonča, da za n a prej samo tebi, ljubi Jezus! služim in tvoj ostanem. Sveta Marija! pribežališe grešnikov, prosi za me pri Bogu, sprosi mi posebno to gnado, da zdaj storjenega sklepa nikdar spremenil ne bom. Sveta Marija, Mati Božja, prosi za me ubozega grešnika zdaj in o smertni uri. 72 O vi vsi svetniki Božji! pro¬ site zame, da se bom zoper vse skušnjave serčno bojeval, in po vašem zgledu raje svoje življenje, kakor pa prijateljstvo in milost Božjo s kakim grehom zgubil! Amen. Molitev za odpustke. Nebeški Oče! jaz ti darujem zasluženje predrage kervi Jezusa Kristusa, tvojega ljubeznjivega Sina in mojega Odrešenika, za razširjanje in poveličanje svete cerkve, naše preljube matere, za ohranjenje svetega očeta rimskega papeža, kardinalov, škofov, du¬ hovnih pastirjev in vseh služabni¬ kov svete cerkve. Oče naš . • • v v • Cešena si Marija . . . Čast bodi Bogu . . . 73 Nebeški Oče! jaz ti darujem zasluženje predrage kervi Jezusa Kristusa, tvojega ljubeznjivega Sina in mojega Odrešenika za mir in edinost kraljev in vseh kato¬ liških oblastnikov za ponižanje sovražnikov svete cerkve, in za srečo keršanskega ljudstva. Oče v o a v naš ... Cešena si Marija... Čast bodi Bogu . . , Nebeški Oče! jaz ti darujem zasluženje predrage kervi Jezusa Kristusa, tvojega ljubeznjivega Sina in mojega Odrešenika, za razsvetljenje nevernikov, za spre- obernjenje vseh krivovercev in grešnikov. Oče naš ... Cešena si Marija . . . Čast bodi Bogu . . . Nebeški Oče! jaz ti darujem zasluženje predrage kervi Jezusa Kristusa, tvojega ljubeznjivega 74 Sina in mojega Odrešenika, za vse moježlahtnike, prijatleinneprijatle, za potrebne bolne in žalostne, in za vse, za ktere veš, da sem dolžan moliti, in za tiste, za ktere hočeš, da naj molim. Oče naš ... Češena si Marija ... Čast bodi Bogu .. • Nebeški Oče! jaz ti darujem zasluženje predrage kervi Jezusa Kristusa, tvojega ljubeznjivega Sina in mojega Odrešenika za vse tiste ki se bodo danes na oni svet preselili, da jih rešiš peklen¬ skih kazen in jih v svoje nebeško kraljestvo iti pustiš. Oče v naš . . . češena si Marija . . . Čast bodi Bogu . . . Nebeški Oče! jaz ti darujem zasluženje predrage kervi Jezusa Kristusa, tvojega ljubeznjivega Sina in mojega Odrešenika, z a 75 vse tiste, ki vrednost našega odrešenja in zveličanja ljubijo, za vse tiste, ki se z menoj družijo, sveto rešnjo kri častiti in moliti, in njeno češenje povsod razširiti. Oče naš ... Cešena si Marija ... Čast bodi Bogu . .. Nebeški Oče! jaz ti darujem zasluženje predrage kervi Jezusa Kristusa, tvojega Ijubeznjivega Sina in mojega Odrešenika za vse svoje dušne in telesne potrebe, za pomoč vernim dušam v vicah, zlasti tistim, ktere so na tem svetu 8 posebno pobožnostjo skrivnost našega odrešenja častile in molile, in prežalostni materi Mariji s po¬ sebno ljubeznijo vdane bile. Oče naš . . . Cešena si Marija . . . Čast bodi Bogu . . . 76 Tri božje čednosti. Djanje vere. Verujem v tebe, pravi troje- dini Bog, Oče, Sin in sveti Duh! kteri si vse ustvaril, kteri vse ohraniš in vladaš, kteri dobro plačuješ, in hudo kaznuješ. Ve¬ rujem, da se je Sin Božji učlo¬ večil, da nas je s svojo smertjo na križu odrešil, in da nas sveti Duh s svojo gnado posvečuje. Verujem in terdim vse, kar si ti, o Bog, razodel. Kar je Jezus Kristus učil, kar so aposteljni oznanovali, in kar nam sveta rimska katoliška cerkev zapove¬ duje verovati. Vse to verujem, ker si ti, o Bog! večna in ne¬ skončna resnica in modrost, ki ne moreš ne goljufati, ne golju- 77 fan biti, O Bog! stori močnejo mojo vero. Djanje upanja. Upam in se zanašam na tvojo neskončno dobroto in milost, o Bog! da mi boš po neskončnem zasluženji svojega edinorojenega Sina Jezusa Kristusa v tem živ¬ ljenji spoznanje, pravo obžalova¬ nje in odpušenje mojih grehov, po smerti pa večno zveličanje dal, in dodelil, tebe od obličja do obličja gledati, ljubiti in brez konca uživati. Upam tudi od tebe potrebne pomoči vse to deseči. Upam to od tebe, ker si ti to obljubil, kteri si vsegamogočen, z vest, neskončno dobrotljiv in usmiljen. O Bog! poterdi moje upanje. Jezus v Sercu. 15 78 Djanje ljubezni. O moj Bog! ljubim te iz vsega svojega serca, čez vse, ker si nar večja dobrota, neskončno po¬ polnoma in vse ljubezni vreden: ljubim te tudi zato, ker si do mene in do vseh stvari neskončno do- v brotljiv. Želim iz vsega serca, da bi te ravno tako ljubil, kakor so te tvoji nar zvestejši služab¬ niki ljubili, in te še ljubijo. Z njih ljubeznijo sklenem svojo ne- popolnoma ljubezen, povikšaj jo v meni, o dobrotljivi Gospod! bolj in bolj. Ker te tedaj resnično in iz serca ljubiti želim, in si to terdno prizadevam, mi je iz serca žal, da sem tebe svojo neskončno dobroto, ktero čez vse ljubim, tebe svojega stvarnika, odrešenika in posvečevavca razserdil; žal mi je, 79 da sem grešil, da sem tebe, svo¬ jega vsegamogočnega Gospoda, svojega nar boljšega Očeta raz¬ žalil. Terdno sklenem vse grehe in vse hude priložnosti zapustiti, storjene grehe čez dalje bolj ob¬ žalovati, in nikdar več zoper tvojo sveto voljo ravnati. Vzemi me zopet za svojega otroka, in do¬ deli gnado ta svoj sklep dopolniti. Prosim te po neskončnem zaslu- ženji tvojega božjega Sina, na¬ šega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen. Molitev pred sv. Obhajilom. O dobrotljivi in milostljivi Jezus! moja edina ljubezen in ve¬ selje mojega serca, bodi milostljiv meni revnemu grešniku, in z 15 * 80 zasluženjem svojega britkegaterp- Ijenja, in svoje grenke smerti, po¬ sveti in očisti mojo dušo, preženi iz nje vsa nespodobna in po¬ svetna nagnjenja, da te zamorem vedno prejeti v presvetem Za¬ kramentu. O Jezus! ponižno te tudi prosim, daj mi pravo priserčno žalost nad mojimi grehi. — O da bi nikoli ne bil grešil! nikoli ne razžalil svojega neskončno dobrot¬ ljivega Boga. O ljubi Jezus! če premišljujem svoje pregrehe in hudobije, me obide strah, in skoraj si ne upam še pristopiti k tvoji sv. mizi, in te prejeti. — Pa tvoja neizmerna ljubezen mi strah jemlje, in mi daje zaupanje, ker te slišim ljubeznjivo klicati, rekoč: „Pridite vsi k meni, kteri ste revni in s težavami obloženi, in 81 polajšal jih vam bom“. — Glej ves reven sem in obložen z ve¬ likimi dušnimi težavami; pa na tvoje ljubeznjivo vabljenje si upam k tvoji mizi približati se poln zaupanja na tvojo milost. Sveto Obhajilo. O Bog mojega serca! ne v nebesih, ne na zemlji ni zame nič ljubšega, kakor jp ti. O kruh an- geljski! ki vso sladkost v sebi ima, kolikor večkrat te zaužijem, toliko veče je moje hrepenenje po tebi. Pridi torej, o Jezus! pridi in ne mudi se dalje, ti moj mir, moje zveličanje, ti Ijubeznjivi prijatelj moje duše! Brez tebe sem kakor usešen studenec! ali pri tebi naj¬ dem vir večnega življenja. Pridi, 82 o moj Zveličar, da bom tebe, kte- rega moja duša ljubi, kterega celo angelji s svetimi željami gledati hrepene, v svoje serce prejel in z nar gorečnejšo ljubeznijo objel. O Jezus! moj dobrotljivi Zve¬ ličar, pridi in očisti moje serce, da bo prejemanje tvojega presve¬ tega Rešnjega telesa mojo dušo za večno življenje ohranilo. Glej, moja duša! zdaj pristo¬ pim k altarju, tvoj ženin pride, pojdi mu naproti. Moj Gospod! in moj Bog! pridi k meni, posveti, poživi me, sabo zedini me! O Jag¬ nje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ, usmili se me! Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le 0 besedo, in ozdravljena bo moja duša! 83 Molitev po sv. Obhajilu. O Jezus, ljubezen moja! do¬ deli mi po svojem nar svetejšem sercu, da bom tebe čez vse ljubil, in neprenehoma v tvoji ljubezni rastel! O Jezus, nar slajše veselje mojega serca! v tvojem presvetem sercu mi izvira studenec zveličanja. O nikar ne pripusti, da bi kdaj druzega veselja iskal, kakor v tebi! O Jezus, v tebi je vse moje upanje zavolj neskončne ljubezni tvojega serca; po nikomur drugem ne hrepenim, kakor po tebi. O bodi vedno edina želja mojega serca! O Jezus, moj nar veči in nar bogatejši delež v nebesih in na zemlji,! kaj bi mi bilo treba še zraven tebe posesti, in česa moja 84 duša še pogreša, če imam tebe? Prosim te po tvojem nar svetej¬ šem sercu, ne dopusti, da bi te kdaj zgubil! O Jezus, edino zveličanje mo¬ jega serca! Od tebe le pričakujem zdravja in življenja, odreši me po svojem nar svetejšem sercu vseh dušnih slabost in bolezen. O Jezus, prevelika dobrota in usmiljenje Božje milosti! Ti vse-- gamogočni Bog, ki nobene stvari ne potrebuješ, hočeš iz golj lju¬ bezni in usmiljenja mojo revno dušo s svojim sv. Rešnjim telesom povžiti in za zveličanje poterditi. O premili Jezus, ti nar slajši veselje moje duše; oživi mi pravo vero, daj mi terdno zaupanje, vžgi mi serčno ljubezen! da le v te, o Bog! verujem in to, kar si ti 85 razodel, da upam za volj neskon¬ čnega zasluženja Kristusovega večno zveličanje doseči, in da le tebe, moj Bog, vse časti in lju¬ bezni vredna dobrota in lepota! ljubim, tebi edino služim in v vseh rečeh dopasti želim! O Jezus premilostljivi, ki si desnemu razbojniku rekel! „Še danes boš z manoj v raji 44 ; in si mu vse grehe odpustil! Odpustil si tudi meni vse grehe v Zakra¬ mentu svete pokore, dodeli mi gnado, da tudi jaz danes v tebi, ko sem te v Zakramentu svetega Rešnjega telesa prejel, svoj raj najdem in te z nobenim grehom nikoli več ne razžalim. O Jezus! edina pot v nebesa, življenje moje duše! v tvojem pre¬ svetem sercu hočem živeti in nmreti, in večno ostati. Amen. K časti Matere Božje. O Marija! preljubeznjiva mati, glej kako srečnega nie je danes tvoj ljubeznjivi Sin Jezus storil, ker me je k svoji sveti mizi po¬ vabil, da sem ga prejel z dušo in telesom, s kervjo in mesom. O Marija! pomagaj mi, da se zahvalim Jezusu, svojemu nar ve- čemu dobrotniku; sprosi mi od Boga prav hvaležno serce, in sprosi on gnado, da bi po vrednem preje¬ manji svetih Zakramentov prišel pred Božje obličje, kjer bom svo¬ jemu ljubemu Jezusu v tvoji dru- šini in v drušini vseh izvoljenih večno čast in hvalo dajal. Amen- O sveta Devica in Mati Božja Marija! ki si ravno tega Jezusa nekdaj v svojem naročji nosila, kterega prejeti mi je danes sreča 87 došla, in vi vsi svetniki Božji, ki ste na zemlji Jezusa tolikokrat vredno prejeli, ponižno vas pro¬ sim, da, kar sem premalo imel vrednosti in gorečnosti, mi vi zato pri Jezusu milost sprosite, in ga namesti mene obilniše počastite. Tudi vas prosim, ljubi angelji Božji, tudi vi prosite Jezusa zame, da on moje serce čisto prenaredi in prestvari, da iz mesenega, ter- dega in poželjivega serca, an- geijsko, nebeško serce naredi, ki v Jezusu živi, in Jezus v njem živi. Amen. 88 Molitev k nar svetejšemu sercu Jezusovemu. (Od svete Jederti.) Bodi mi pozdravljeno, o sveto serce Jozusovo! oživljajoči vir večnega življenja! nazapopadljivi zaklad Božji! Moja tolažba, moje pribežališe! o preljubeznjivi moj Zveličar! vnemi v mojem sercu tisto gorečo ljubezen, od ktere tvoje serce vse plameni. Vli v moje serce tiste veličastne darove, ki iz tvojega serca izvirajo, in dovoli mi, o premili Jezus! da bo moje serce tolikanj s tvojim združeno in sklenjeno, da bo po¬ polnoma s tvojim enoglasno, in da bo tvoja volja tudi moja volja, zakaj moja nar serčneja želja je, da mi bo v prihodnje tvoja nar svetejša volja vodilo vseh mojih želj in djanj. Amen. 89 Molitev sv. Bernarda od sladkega imena Jezusa. O ljubi moj Zveličar, Jezus Kristus! usmili se me, ker pod nebom ni nobenega druzega imena, v kterem bi zamogel zveličan biti, kakor le to sladko Ime Jezus. Bodi moj Jezus, kadar sem tako nesrečen, da v kakšen greh padem. Bodi moj Jezus, kader s pim; bodi moj Jozus, kader čujem. Sodi moj Jezus, kader sem srečen, kodi moj Jezus, kader sem nesre¬ čen. Bodi moj Jezus, kader sem z drav; bodi moj Jezus, kader sem kolan. Bodi moj Jezus, kader me kudobni duh skuša; bodi moj Je¬ zus r tem življenji; bodi moj Je¬ zus v drugem življenji. Bodi moj J ezus, kader sem vesel; bodi moj 90 Jezus, kader sera žalosten. Bodi moj Jezus, kader bom na smertni postelji ležal; bodi moj Jezus, ka¬ der se bo moja duša iz tega sveta ločila. Bodi moj Jezus pri sodbi božji; bodi moj Jezus v večnem plačilu. O presladko Ime Jezus! o neizmerno bogastvo! ako tebe imam, vse imam; ako tebe nimam, nič nimam. Kaj bi moji revni duši pomagalo, ko bi tudi ves svet imela, presladkega Imena: zusa w pa ne. To presveto Ime: „Jezus 4 S zapiši, o Gospod! s svojo pre¬ drago kervjo v moje revno serce, da nič ne okusim od sveta, nič ne občutim od mesa, ampak samo tebi živim; ljubi moj Jezus! in s i svetim Bernardom kličem: i Jezus, bodi moj Jezus ! w Amen- Jezus, dobri pastir Ti, o Jezus serčnomili! Naš pastir naj boljši si. Kak bi vender ne ljubili Zvesto te iz vseh moči? Doli k nam si se ponižal, In ovčic iskat prišel; Ljud nezdušni te je križal, Za naš greh si smert terpel Kak uboge me ovčice Tebi to vernile bi? Svoje damo ti dušice V duhu čiste vdanosti. Zvesto bomo poslušali Tvojih ust sladki glas, Tvojo voljo spolnovali, Kadi bomo vsaki čas. Oh prijetno je hoditi, Pasti v tvoji čedi se! Kak je sladko ti slediti In ljubiti večno te! Pasi nas, o Jezus mili! V cvetji-evojega medu! Daj, da bi sladkosti pili Pri studencu večnemu. 92 In ko steče čas te paše, V dom nebeški pelji nas, Gori v prebivalce naše Gledat’ mili tvoj obraz. Odpevi pri lavretanskih litanijah. 1. Bodi češena tišočkrat, Preljuba Marija! Marija! Marija! Prosi za nas Jezusa. 2 . Bodi pozdravljena, Bodi češena, O Marija usmiljena! Prosi za nas Jezusa. S. Sveta Marija, sladko ime! K tebi zdihuje naše serce; Roža duhovna, Milosti polna! Prosi za nas grešnike vse! 4 . Marija! k tebi uboge reve, Mi zapušeni vpijemo, Objokani otroci Eve V dolini solz zdihujemo. 93 5 . O Marija, božja mati! Prosi za nas Jezusa; Daj nam vselej pomagati, O devica zvoljena! 6 . O Marija gnadljiva! Ljuba mati usmiljena! Pros’mo te, usmil’ se nas, Pros’ Boga za nas. 7 . Sveta mati božja, prosi Boga za nas! Glej, tvoja prošnja je uslišana vsaki čas; Le prosi, le prosi Marija za nas! Litanije Matere božje. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! ®°g Oče nebeški, ^°g Sin, Odrešenik svetd, ®°g Sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog, Jezus v Sercu. CG • rH S m 53 16 nas! 94 Sveta Marija, Sveta Mati Božja, Sveta devic Devica, Mati Kristusova, Mati milosti Božje, Mati prečista, Mati brez madeža, Mati nedolžna, Mati presveta, Mati ljubeznjiva, Mati prečudna, Mati našega Stvarnika, Mati našega Odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vredna, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti božje, Začetek našega veselja, Posoda duhovna, Posoda časti vredna, Posoda vse svetosti, za nas Boga prosi! 95 Skrivnostna roža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebeške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Pribežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristijanov, Kraljica angeljev, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica aposteljnov, Kraljica marternikov, Kraljica spoznovalcev, Kraljica devic, Kraljica vsih svetnikov, Kraljica brez madeža izvir¬ nega greha spočeta, j Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- iješ5 zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- Iješ; usliši nas, o Gospod! 16 * za nas Boga prosi! 96 Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem- lješ5 usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši, nas! Oče naš . . . Češena si Marija .. • 1 . Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja porodnica! ne za- verzi naših prošenj v naših po¬ trebah, temuč reši nas vselej vseh nevarnost. O častitljiva in blažena Devica, naša gospa, naša sred- nica, naša besednica, naša pomoč¬ nica. S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči, svo¬ jemu Sinu nas izroči. V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica! O. Da bomo vredni obljub Kristusovih- 97 Molimo. Dodeli nam, svojim služab¬ nikom, prosimo, Gospod Bog, da vedno zdravje na duši in na telesu vživamo, in da bomo po častitih prošnjah presvete Marije vselej Device sedanje žalosti rešeni in večnega veselja deležni. 2 . Od 1. adventne nedelje do božiča. Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata nebeške in zgod¬ nja dani ca! pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti, ki si svojega stvarnika pr ečudno rodila, devica pred in potlej ostala, ko si iz Gabrijelovih ust prejela če¬ menje, usmili se grešnikov. V. Angel Gospodov je oznanil Mariji; In je spočela od svetega Duha. 98 Molimo. Svojo milost, prosimo, Go¬ spod ! v naše serca vlij, da, ki smo po angelovem oznanjenji včlove- čenje Kristusa, tvojega Sina, spo¬ znali, po njegovem terpljenji in križa častitljivo vstajenje dose¬ žemo. Od božiča do svečnice. Usmiljena Mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata nebeška in zgod¬ nja danica! pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti, ki si svojega stvarnika prečudno rodila, Devica pred in potlej ostala, ko si iz Gabrijelovih ust prejela če- šenje, usmili se grešnikov. V. Po porodu si Devica čista ostala; O. Prosi za nas, Božja porodnica. 99 Molimo. Bog! kteri si po rodovitnem devištvu svete Marije človeškemu rodu dar večnega zveličanja do¬ delil, daj, prosimo, da njo za nas prositi čutimo, po kteri nam je sreča došla, prejeti življenja za¬ četnika, Gospoda našega Jezusa Kristusa, Sina tvojega. Od svečnice do velikega četertka. Bodi češena, nebes kraljica, Mešena angelov gospa; češena korenina, češena ti, ki si svetu pravo luč rodila! Bodi pozdrav¬ ljena, Devica častita, mimo vseh lepa, bodi pozdravljena, preljubez- njiva in prosi za nas Kristusa! V. Hvalimo te, Devica presveta. O- Daj nam moč zoper sovražnike tvoje. 100 Molimo. Dodeli, milostljivi Bog, brambo naši slabosti, da, ki svete Božje porodnice spomin obhajamo, s po¬ ni o rjo njenih prošenj od svojih grehov vstanemo. Od velike sobote do 1. nedelje po bin- koštih. Veseli se, kraljica nebeška, aleluja! Kterega si zaslužila no¬ siti, aleluja! je vstal od smerti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja! V. Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja! O. Ker je Gospod res vstal, aleluja! Molimo. O Bog, ki si po vstajenji svo¬ jega Sina Gospoda našega Jezusa Kristusa svet razveselil; dodeli, 101 prosimo, da po njegovi Materi Devici Mariji veselje večnega živ¬ ljenja dosežemo. Od 1. nedelje po binkoštih do 1. adventne nedelje. Cešena bodi, kraljica, mati mi¬ losti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi češena! K tebi vpijemo zapušeni Evini otroci; k tebi zdi¬ hujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini. Oh, oberni tedaj, naša pomočnica! svoje milostljive oči v nas, in pokaži nam po tem revnem življenju Jezusa, blaženi sad tvo¬ jega telesa. O milostljiva, o do¬ brotljiva, o sladka Devica Marija! V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica! 0. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Vsegamogočni, večni Bog, ki si dušo in telo častite Device 102 Matere Marije, da bi vredno pre- bivališe tvojega Sina biti zaslu¬ žila, s pomočjo svetega Duha pri¬ pravil, daj da bomo, ki se njenega spomina veselimo, po njenih mi¬ lostljivih prošnjah prihodnjih zle- gov in večne smerti rešeni. 3 . Glejte, zvesti in modri hlapec, kterega je postavil Gospod če?s svojo družino. V. Prosi za nas, sveti Jožef! O. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Naj nam, prosimo, gospod! zasluženje ženina tvoje presvete Matere Marije pomaga, da, kar naša slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah dodeljeno. 103 4 . Za vse pot i-ebe. Gospod! ponižno te prosimo, razveži po svoji milosti naših gre¬ hov vezi, in ohrani po prošnjah svoje izvoljene matere ljube De¬ vice Maiije in vseh svojih svet¬ nikov nas svoje služabnike, naše dobrotnike in naše pohištvo v vsi svetosti; očisti tudi vso našo rodo¬ vino in naše prijatle od hudobe in grehov, in napolni jih z lepimi čed¬ nostmi ; dodeli nam mir in zdravje, odverni od nas vidne in nevidne sovražnike, in odženi vse hude želje; daj nam zdravo vreme in dobro letino, skaži milost našim prijatlom in neprijatlom, in obvaruj to duhovnijo z vsemi, kteri v njej prebivajo, kuge, lakote, vojske, ognja, potresa, povodnji, in dodeli 104 milostljivo vsem vernim kristja¬ nom, živim in mertvim, v nebeškem kraljestvu večno življenje, mir in pokoj. Obvaruj našega papeža I., našega škofa I., našega cesarja I., in vso našo duhovsko in deželsko gosposko, in vse keršansko ljud¬ stvo vseh nadlog in vsega zlega. In tvoj blagoslov pridi z nebes doli na nas, in bodi vselej nad nami. Po Gospodu našem Jezusu Kri¬ stusu, Sinu tvojem, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog vekomaj. Amen. Božja pomoč ostani vselej pri nas ! Amen. Oče naš . .. Češena si Marija .. • (petkrat.) Čast bodi Bogu . . . flrospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Bog Oče nebeški, Bog Sin, Odrešenik sveta, Bog Sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog, tz MaU Božja,} za “ as Boga pr0sU O m ^ S •r* 03 a a 106 za nas Boga prosi! Sv. devic Devica, Sv. Mihael, Sv. Gabrijel, Sv. Rafael, Vsi sveti angelji in arhangelji, za nas Boga prosite! Vse svete verste zveličanih duhov, za nas Boga prosite! *«•*"» Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga prosite! Sv. Peter, Sv. Pavel, Sv. Andrej, Sv. Jakob, Sv. Janez, Sv. Tomaž, Sv. Jakob, Sv. Filip, Sv. Jernej, Sv. Matevž, Sv. Simon, Sv. Tadej, za nas Boga prosi i! 107 za nas Boga prosi! Sv. Matija, Sv. Barnaba, Sv. Lukež, Sv. Marka, Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za nas Boga prosite! Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga prosite! Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga prosite! Sv. Štefan, Sv. Lavrencij, > za nas Boga prosi! Sv. Vincencij, J Sv. Fabijan in Boštjan, Sv. Janez in Pavel, Sv. Kozina in Damijan, Sv. Gervazi in Protazi, Vsi sveti mučeniki, za nas Boga prosite! Sv. Silvester, Sv. Gregorij, Sv. Ambrož, Sv. Avguštin, Sv. Jeronim, Sv. Martin, Sv. Nikolaj, za nas Boga prosita! za nas Boga prosi! 108 za nas Boga prosi! Vsi sveti škofje in spoznovalci, za nas Boga prosite! Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite! Sv. Anton, Sv. Benedikt, Sv. Bernard, Sv. Dominik, Sv. Frančišek, Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga prosite! Vsi sveti mnihi in pušavniki, za nas Boga prosite! Sv. Marija Magdalena, Sv. Agata, Sv. Lucija, Sv. Neža, Sv. Cecilija, Sv. Katarina, Sv. Anastazija, Vse svete device in vdove, za nas Boga prosite! Vsi svetniki in svetnice božje, za nas Boga prosite! Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Go¬ spod! za nas prosi i! 109 Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Gospod! Vsega hudega, Vsega greha, Svoje jeze, Nagle in neprevidene smerti, Skušnjav hudičevih, Jeze, sovraštva in vse hude volje, Duha nečistosti, Treska in hudega vremena, Šibe potresa, Kuge, lakote in vojske, Večne smerti, S skrivnostjo svojega svetega včlo- večenja, S svojim prihodom, š svojim rojstvom, S svojim kerstom in svetim postom, S svojim križem in terpljenjem, Š svojo smertjo in svojim pokopom, š svojim svetim vstajenjem, Š svojim čudovitim vnebohodom, Š prihodom Tolažnika svetega Duha, ^ dan sodbe, •J’ grešniki, Da nam zanesi, Jezus v sercu. prosimo te, sliši nas! 17 reši nas, o Gospod! 110 Da nam odpusti, Da nas k pravi pokori pripelji, Da svojo sv. cerkev vladaj in ohrani, Da pastirja apostoljskega in vse cer¬ kvene stanove v svoji sveti veri ohrani, Da sovražnike svete cerkve ponižaj, Da našega cesarja obvaruj, Da keršanskim kraljem in oblastni¬ kom mir in pravo enovoljnost daruj, Da vsemu keršanskemu ljudstvu mir in edinost dodeli, Da nas vse v svoji sveti službi poterdi in ohrani, Da naše misli k nebeškim željam povzdigni, Da vsem našim dobrotnikom večne dari dodeli, Da duše naše in naših bratov, bliž¬ njih in dobrotnikov večnega po¬ gubljenja reši, Da sad zemlji daj in ohrani, Da vsem vernim dušam večni pokoj dodeli, prosimo te, sliši nas! 111 Da nas usliši, 1 . , .... , Sin Božji, / P rosimo te ’ sllsl nas! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš i. t. d. (tiho). V. In nas ne vpelji v skušnjavo, D- Temuč reši nas hudega. Amen. Molitve po litanijah svetega Marka dan in križev teden. 69. Psalm. 0 Bog! hiti me otet! Gospod! teci mi pomagat. 17 * 112 Omoteni in osramoteni naj bodo, kteri mi strežejo po življenju. Odstopijo naj in sram naj jih bo, kteri mi hočejo hudo. Obernejo naj se precej osramoteni, kteri pravijo: Haha! haha! Vsi pa, kteri tebe išejo, naj se vesele in radujejo. Vedno naj reko: Hvaljen bodi Bog! kteri ljubijo tvoje odrešenje. Jaz pa sem revež in siromak, o Bog! hiti k meni. Moj pomočnik in moj odrešenik, Bog! nikar se ne mudi. čast bodi Očetu i. t. d. V. Pomagaj svojim slažabnikom, O. Ki v tebe zaupajo, moj Bog! V. Bodi nam, Gospod! močen turn, O. Pred sovražnikom. V. Nič naj ne opravi sovražnik pri nas O. In otrok krivice naj se ne loti nam škodovati. V. Gospod, ne ravnaj z nami po naših grehih, O. In ne povračuj nam po naših hudobijah- 113 V. Molimo za našega papeža I. 0. Ohrani ga, o Gospod! oživljaj in osreči ga na zemlji, in ne daj ga v voljo njegovih sovražnikov. V. Molimo za svoje dobrotnike! 0. Poverni, Gospod! milostljivo zavoljo svojega imena večno življenje vsem, kteri nam kaj dobrega store. V’. Molimo za verne mertve! 0- Gospod! daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. V. Naj počivajo v miru! 0. Amen. V. Molimo za svoje brate, kterih ni tukaj, 0. Pomagaj svojim služabnikom, ki v te zaupajo, moj Bog! V. Pošlji jim, Gospod! pomoč iz svetiša, 0. In varuj jih iz Siona. V. Gospod! usliši moje molitve, 0. In moje upitje naj do tebe pride. 114 Molimo. O Bog! ki ti je lastno usmiliti se vselej in prizanesti, usliši naše pohlevne prošnje, da nas in vse tvoje služabnike, ktere grehov vez veže, milost tvoje dobrote odveže. Usliši, prosimo te, o Bog! našo pohlevno molitev, in odpusti nam grehe, ki se ti jih obtožimo, da nam dobrotljivo z odpušenjem tudi mir dodeliš. Skaži nam dobrotljivo, o Go¬ spod! svojo neizrečeno milost, da nas od vseh grehov odvežeš in od kazen, ktere za nje zaslužimo, rešiš. Bog, ki te greh razžali in pokora potolaži, ozri se milostljivo na prošnjo k tebi kličejočega ljud¬ stva, in šibe svoje jeze, ki jih za 115 svoje grehe zaslužimo, od nas odverni. Vsegamogočni, večni Bog! usmili se svojega služabnika na¬ šega papeža I. in vodi ga po potu večnega življenja, da bo s tvojo pomočjo, kar je tebi dopadljivo, želel, in z vso močjo storil. O Bog! od kterega pridejo svete želje, dobre misli in pravična dela, daj svojim služabnikom tak m *r, ki ga svet ne more dati, da bodo naša serca tvojim zapovedim vdane, in po zatertem strahu so¬ vražnikov časi s tvojo pomočjo Va rni in mirni. O Bog! užgi naša serca z °gnjem svojega svetega Duha, da ti bomo s čistim telesom služili, ln z očišenim sercem dopadli. 116 Bog 1 , Stvarnik in Odrešenik vseh vernih, dodeli dušam svojih služabnikov in služabnic, da od- pušanje, kterega so vselej želeli, po bogaboječih prošnjah dosežejo. Začni, prosimo, Gospod! s svojim Duhom naše djanje, in spremljaj ga s svojo sveto po¬ močjo, da se vse naše molitve in dela vselej iz tebe začno in iz tebe začeta tudi v tebi končajo. Vsegamogočni, večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vseh, ktere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, pro¬ simo te pohlevno, da vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali pa so se že iz sveta ločili, po prošnjah vseh tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpušanje vseh svojih grehov 117 dosežejo. Po Gospodu našem, Je¬ zusu Kristusu, Sinu tvojem, kteris teboj živi in kraljuje v edinosti sve¬ tega Duha, Bog vekomaj. Amen. V. Gospod, usliši mojo molitev, 0. In moje vpitje naj do tebe pride! V. Vsegamogočni in usmiljeni Bog naj nas usliši. 0. Amen. V. In vernih duše naj po milosti Božji počivajo v miru! 0- Amen. Molitve po litanijah Pri popoldanji službi Božji ob nedeljah in praz¬ nikih, kteri niso matere Božje. K svetemu Rešnjemu Telesu. (Kadar je izpostavljeno.) J- Kruh z nebes si jim dodelil. Kteri ima vso sladkost v sebi. Molimo. O Bog! kteri si nam v preču- dhem zakramentu spomin svojega 118 terpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje kervi tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v sebi čutimo. (Kteri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edi¬ nosti svetega Duha, Bog vekomaj. Amen. Za odvernjenje vseh nadlog in nevarnost. Vsegamogočni, večni Bog! nebeški Oče! poglej z očmi svoje neskončne milosti naše reve in nadloge. Usmili se vseh vernih kristjanov, za ktere se je tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus, voljno grešnikom v roke dal, in je tudi svojo drago kri na lesu svetega križa prelil. Po tem Gospoda Jezusu odverni, milostljivi Oče! 119 zaslužene šibe, sedanje in priho¬ dnje nevarnosti, punte, vojsko, kugo, lakoto, dragino, bolezni in žalostne revne čase. Vsegamogočni, večni Bog! usmili se svojega služabnika, na¬ šega papeža I., in vodi ga po potu večnega življenja, da bo s tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno, želel in z vso močjo storil. O Bog, pastir in vladar vseh vernih! glej milostljivo na svo¬ jega služabnika našega škofa I., ki si ga pastirja naši škofiji po¬ stavil; dodeli mu, da tistim, čez ktere je postavljen, z besedo in 2 djanjem dobremu služi in tako 8 čedo, ki mu je izročena, večno življenje doseže. Bog, varh vseh kraljestev, dodeli svojemu služabniku, našemu 120 cesarju I., spoznati in častiti tvojo moč, s ktero se sovražnik pre¬ maga, da bo, ker je iz tvoje volje cesar postal, tudi v tvojem varstvu vselej mogočen. Razsvetli in poterdi v vsem dobrem duhovske in deželske ob¬ lastnike in gosposke, da nas bodo na vse to napeljevali, kar more k tvoji Božji časti, k našemu zve¬ ličanju in k miru in sreči vsega keršanstva pripomoči. Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam je prositi, za svoje prijatle in neprijatle, za zdrave in bolne, za vse žalostne in revne kristjane, za žive in mertve. Vsegamogočni, večni Bog, ki gospoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vseh, ktere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, 121 pohlevno te prosimo, da vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali pa so se že iz sveta ločili, na prošnje vseh tvojih svetnikov od tvoje dobrote opušenje vseh svojih grehov do¬ sežejo. Dodeli nam, o Bog mini! pravo edinost v veri brez vsega razdertja in ločitve. Preoberni naše serca k pravi pokori in k poboljšanju našega življenja. Vžgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče želje po vsi pravič¬ nosti, da ti bomo kakor tvoji po¬ korni otroci v življenju in v smerti prijetni in dopadljivi. Tebi, o Gospod! bodi vedno Priporočeno vse naše djanje in nehanje, naše delo in opravilo, naše življenje in naša smert. Daj 122 nam tvojo milost tukaj uživati, in tamkaj z vsemi izvoljenimi doseči, da te bomo v večnem veselji in zveličanju hvalili in molili. To nam dodeli, Gospod nebeški Oče! po Jezusu Kristusu, svojem lju¬ bem Sinu, Gospodu našem in Odrešeniku, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog vekomaj. Amen. V. Božja pomoč ostani vselej pri nas. O. Amen. Oče naš. .. Češena Marija .. . (petkrat.) 123 Litanije od presvetega rešnjega Telesa. gospod, usmili se nas Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Bog Oče iz nebes, Bog Sin, Odrešenik sveta, Bog sveti Duh, Sv. Trojica en sam Bog, Jezus, kteri si pri zadnji večerji sam sebe učencem zaužiti dal, Jezus, kteri si v presvetem Zakra¬ mentu resnično pričujoč s kervijo in z mesom, z dušo in telesom, po Božji in človeški natori, Jezus, živi kruh, kteri si iz nebes prišel, usmili se nas! 124 Jezus, kruh angeljev, Jezus, kruh vseh izvoljenih, Jezus, kruh močnih, Jezus, čeznatorni kruh, Jezus, skriti Bog in Zveličar, Jezus, studenec vseh gnad, Jezus, vedna in nar čistejša daritev, Jezus, nekervava daritev novega testamenta, Jezus, nedolžno Jagnje Božje, Jezus, skrita mana, Jezus, Beseda, ktera je meso po¬ stala, in zdaj vedno med nami prebivala, O nar svetejši Zakrament, Nar veči skrivnost Božja, Spomin nar večih čudežev Božjih, Prečudno znamnje nar večje ljubezni Božje, Zakrament večne ljubezni, Skrivnost vere, Daritev sprave za žive in mertve, Nar večja moč v skušnjavah, Nar močnejše orožje zoper hudob¬ nega sovražnika, usmili se nas! 125 Nar imenitniši vseh darov božjih, Presveti spomin Gospodovega terp- ljenja in njegove smerti, Presveta Gospodova večerja, pri kteri angeljci strežejo, Nar večje veselje pobožnih duš, Nar večja dobrota vernih kristjanov, Nar slajši živež naših duš, Moč slabih, Tolažba žalostnih, Pomoč zapušenih, Popotnica teh, kteri v večnost cn CS C3 O C/2 a cn S3 gredo, Zastava večnega življenja, Sodi nam milostljiv, zanesi nam, o Jezus! Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus! Od vsega hudega, Od vsega greha, Od nevrednega prejemanja tega pre¬ svetega Zakramenta, Od poželenja mesa, Od poželenja oči, Od prevzetnosti življenja, Od vseh pregrešnih priložnost in nevarnost, J ezus v Sercu. cn S3 N O) >cn a> O 18 126 Od skrivnih skušnjav in zalezovanja hudobnega duha, Od vseh nesreč, Od nagle in neprevidene smerti, Od večne smerti, Skozi ljubezen, s ktero si ta sv. Za¬ krament postavil, Skozi ljubezen, s ktero si pri zadnji večerji svoje aposteljne obhajal, Skozi ljubezen, s ktero tudi uas s svojim presvetim rešnjim Tele¬ som živiš, Skozi ljubezen, s ktero se v tem pre¬ svetem Zakramentu za nas da¬ ruješ, Skozi ljubezen, s ktero v tej daritvi božji pravici zadostuješ, Skozi ljubezen, s ktero nevrednim kristjanom zanašaš, Skozi ljubezen, s ktero v tem pre¬ svetem Zakramentu tolikanj ne- časti preterpiš, Skozi ljubezen, s ktero iz trona svoje milosti tako usmiljeno na nas gledaš, odrefei nas, o Jezusi 127 Skozi ljubezen, s ktero nas tako dobrotljivo poslušaš, Skozi ljubezen, s ktero nam v tem presvetem Zakramentu tolikanj gnad skazuješ, Skozi ljubezen, s ktero v tem pre¬ svetem Zakramentu do konca sveta pri nas ostaneš, Mi ubogi grešniki, Da nam zaneseš, Da nam vse naše grehe odpustiš, Da nas v živi veri po tem presvetem Zakramentu poterdiš in oživiš, Da v naših sercih terdno zaupanje v ta nar svetejši Zakrament obudiš, Da v naših sercih gorečo ljubezen do tega nar svetejšega Zakra¬ menta pomnožiš, Da našo čast in pobožnost k temu presvetemu Zakramentu pomnožiš in ohraniš, Da nam gnado daš, vselej z dobro pri- pravo k tvoji božji mizi pristopiti, Da nam sad tega presvetega Za¬ kramenta obilno dodeliš, 18 * te prosimo, usliši nas, o Jezusi odreši nas, o Jezus! 128 Da resnično počastenje tega nar častitljivšega Zakramenta med nami pomnožiš, Da vso nečast do te nar častitljivši skrivnosti Božje zatareš in od- verneš, Da svojo sveto cerkev vladaš in ohraniš, Da vsem, kteri v te ne verujejo, luč prave vere dodeliš, Da naše misli k nebeškim željam povzdiguješ, Da naše serca s svojim milostljivim obiskovanjem razveseliš in očistiš, Da nam vselej veselje nad tem pre¬ svetem Zakramentom v serce daš, Da vedno v nas ostaneš, in mi v tebi, Da nas na koncu našega življenja s to nebeško popotnico previdiš in obveseliš, Da nas poslednji dan k večnemu življenju obudiš, Da vsem vernim dušam večni mir in pokoj dodeliš, te prosimo, usliši nas, o Jezusi 129 Da nas na tem tronu svoje milosti uslišati hočeš, te prosimo, usliši nas, o Jezus! Jezus, Sin Božji, te prosimo, usliši nas, o Jezus! Jagnje božje, ktero grehe sveta odjem* Iješj zanesi nam, o Jezus! Jagnje božje, ktero grehe sveta odjem- Iješ; usliši nas, o Jezus! Jagnje božje, ktero grehe sveta odjem- lješ; usmili se nas, o Jezus! Kriste, sliši nas! Kriste usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš . . . Cešena si Marija . . . Dobrotljivi in usmiljeni Go¬ spod je spomin svojih čudežev storil. — On je živež dal tem, kteri se njega boje. Ti si nam kruh iz nebes do¬ delil, o Gospod! kteri vse raz¬ veseljevanje v sebi ima. 130 Iz tvojega altarja, o Gospod! prejemamo Kristusa, v kterem se duša in telo razveseli. Molitev. O Bog, kteri si nam v pre¬ čudnem Zakramentu spomin svo¬ jega terpljenja zapustil; dodeli, te prosimo, da svete skrivnosti tvo¬ jega Telesa in tvoje Kervi tako častimo, da sad tvojega Odrešenja vedno v sebi občutimo. Kteri ži¬ viš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti sv. Duha, Bog od ve¬ komaj do vekomaj. Amen. Rožni venec od sv. rešnjega Telesa. I. Jezus, kteri v sv. rešnjem Telesu naše duše razveseli. II. Jezus, kteri v sv. rešnjem Telesu naše duše nasiti. 131 III. Jezus, kteri v sv. rešnjem Telesu naše duše potolaži. IV. Jezus, kteri v sv. rešnjem Te¬ lesu naše duše pred peklenskim ognjem varuje. V. Jezus, kteri v sv. rešnjem Telesu naše duše v nebeško kraljestvo pripelje. Litanije od presvetega serca Jezusovega. gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Oce nebeški, vsegamogočni Bog, ®in, vsega sveta rešnji Bog, Sveti Duh, resnični Bog, Sveta Trojica, en sam Bog, Presveto Serce Jezusovo, Serce Jezusa, Sinu živega Boga, Serce Jezusa, Sinu prečiste Device, 132 Serce Jezusovo, dopadajenje nebeš¬ kega Očeta, Serce Jezusovo, tempelj svetega Duha, Serce Jezusovo, večna ljubezen pre¬ svete Trojice, Serce Jezusovo, raj božjega veselja, Serce Jezusovo, studenec nebeške sladkosti, Serce Jezusovo, sedež večne milosti, Serce Jezusovo, morje usmiljenja, Serce Jezusovo, zaklad vsega bo¬ gastva božjega, Serce Jezusovo, vir svete ljubezni in svetega kesanja, Serce Jezusovo, konec vsega usmi¬ ljenja nebeškega Očeta, Serce Jezusovo, visokost božje mo¬ drosti in božjega znanja, Serce Jezusovo, potok, ki razve¬ seljuje mesto božje, Serce Jezusa, našega nebeškega kralja, Serce Jezusa, našega dobrega pa¬ stirja, usmili se nas! 133 Serce Jezusa, našega usmiljenega brata, Serce Jezusa, našega preljubega učenika, Serce Jezusa, nar ljubeznjivšega ženina naših duš, Serce Jezusovo, zgled krotkosti in ponižnosti, Serce Jezusovo, studenec miru in svetega pokoja, Serce Jezusovo, nar bolj popolnoma podoba našega življenja, Serce Jezusovo, tolažba žalostnih, Serce Jezusovo, pribežališe v skuš¬ njavah in nadlogah, Serce Jezusovo, veselo prebivanje čistih duš, Serce Jezusovo, veselje vseh izvo¬ ljenih, Serce Jezusovo, studenec vseh sve¬ tih misel in želj, Serce Jezusovo, luč popotnikov, Serce Jezusovo, altar sprave, Serce Jezusovo, ognjeni studenec božje ljubezni, j usmili se nas! 131 m cš P OG —— 157 X. štacijon. Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, o duša ! kako je Je¬ zus na svojem životu ves ranjen in stepen, in tudi z grenkim žol¬ čem napajan! Poglej, kako on tvojo nesramožljivost, nespodob¬ nost in nečimernost v obleki s svojo nagostjo osramotuje, z žolčem pa tvojo požrešnost. Ali moreš svojega Jezusa brez usmi¬ ljenja pogledati? Oh! verzi se k nogam svojega slečenega Je¬ zusa in mu reci: O žalostni Jezus! kako velik razloček je med tabo in mano! Ji si ves ranjen, poln grenko,sti, in ves s kervjo oblit, jaz pa ves nečimern, poln sladnosti in veselja, j Jezus v Sercu. 20 158 ali saj tak želim biti. Oh, jaz nisem na pravem potu! O Jezus! pelji me ti na pravi pot. Stori, da mi bodo vse sladnosti tega sveta grenke in zopetne, da bom namesti njih želel tvoje terpljenje občutiti, da bom tako vreden s teboj večno veselje uživati. Oče naš. češena Marija, čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! XI. štacijon. Jezusa na križ pribijajo. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli neizrečeno bolečino, ktero je dobrotljivi Jezus občutil, kadar so Judje njegovo meso, kite in žile z žeblji prevertali. Oh- kako je to, da se tvoje serce ža¬ losti ne razpoči, ker vidiš, da 159 tvoji grehi tako neusmiljeno tvo¬ jega Zveličarja mučijo? Vsaj zdaj toči solze, obžaluj svoje grehe in reci: O dobrotljivi, zavoljo mene križani Jezus! vlij v moje serce strah in ljubezen do tebe. In ker so moji grehi tisti žeblji, kteri so te na križ pribili, stori s svojo gnado, da bodo vse moje hude želje in moji občutki na tvoj križ nabiti in tamkej umorjeni, da bom v življenji in v smerti s teboj križan, tudi s teboj v nebesih večno kraljevati zamogel. Oče naš. češena Marija, čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 20 * 160 XII. štcicijon. Jezus ume rje na križi. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo! Ker si s svojim križem svet odrešil! Odpri tu svoje oči, in pre¬ mišljuj svojega z žeblji na križ pri¬ bitega Jezusa. Poglej vse bledo obličje Božje. Poslušaj kako prosi odpušenja tistim, ki ga križajo in žalijo. Razbojniku obljubi nebeško kraljestvo, svojo mater izroči Ja¬ nezu, priporoči svojo dušo ne¬ beškemu Očetu, poslednjič tudi umerje z nagnjeno glavo. Tako je tedaj moj Jezus umeri? Res, umeri na križi! in zavoljo mene. O moja duša! kaj boš zdaj počela? Oh! ne hodi preč, kakor le s po¬ nižnim in s skesanim sercem. Ob¬ jemi križ in zdihni k Jezusu: O moj ljubeznjivi Zveličar! jaz vem, in spoznam, da so moji grehi tisti rabeljni, kteri so te tako ne¬ usmiljeno umorili. Nobene gnade nisem vreden, ker sem te križal. Pa kako veliko veselje in upanje občuti moja duša, kadar te slišim tudi za tiste prositi, kteri so tebe križali. Kaj hočem tedaj za te storiti, ker si ti toliko zame storil ? Poglej, o Jezus! pripravljen sem in voljan, vsem odpustiti, kteri so uie kdaj razžalili. Res, moj Bog! zavoljo tvoje ljubezni odpustim vsem, iz serca jih objamem, in jim želim vse dobrote skazati! in tako tudi upam ob svoji smertni uri vesele besede zaslišati: „Še danes boš z menoj v raji 44 ! Oče naš. Češena Marija, čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 162 XIII. štacijon. Jezusa s križa snamejo in polože v naročje Marije. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, kako oster je bil meč, ki je serce žalostne matere prebodel, kadar je ona svojega mertvega Sina v svoje naročje vzela. Vidila je njega vsega ra¬ njenega in kervavega. O kakošno žalost in bolečino je tistikrat v svojem sercu občutila! Kterimeč pa je bil tako oster, ki je prebo¬ del njeno serce ? Oh J greh je bil 5 kije Jezusu življenje vzel, in Ma¬ rijino serce tako močno ranil. Objo¬ kuj tedaj ta grozo vitni greh. Skleni svoje solze s solzami svoje žalostne matere, in zdihni k nji tako: 163 O kraljica vseh mučenikov! kdaj bom vreden, da bi prav za- popadel tvojo žalost in muke? Kdaj bom zadobil gnado, tvojo žalost v svojem sercu nositi, in s teboj terpeti? O velika gospa! sprosi mi to gnado, da noč in dan žalujem nad svojimi grehi, ki so ti tako žalost storili; da bom, ves skesan in spokorjen, v zaupanji in ljubezni za-te umeri, in po smerti s teboj večno živel. Oče naš. Češena Marija. Čast Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! XIV. štacijon. Jezusa v grob polože. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli tukaj žalovanje, zdi- hovanje in jokanje Magdalene, 164 Janeza in druzih pobožnih duš, ko jim je bil Jezus odvzet in v grob položen. Zlasti pa naj ti gre k sercu težava in grenka žalost Marije, njegove matere, kadar zgubi iz naročja svojega ljubez- njivega Sina. V premišljevanji lete njene žalosti in njenega terpljenja se res sramuj, da si pri obisko¬ vanji tega križevega pota tako malo usmiljenja občutil. Oh! zbudi svoje serce vsaj zdaj pri zadnjem štacijonu. Poljubi s častjo kamen sv. groba; položi v duhu vanj svoje serce, in reci k svojemu mertvemu Jezusu. O usmiljeni Jezus! ki si tako kervavo pot iz ljubezni do mene storil, v tem grobu ležečega te častim in molim. Oh jaz želim in vošim tebe v svojem sercu 165 zapertega imeti, da bi s teboj skle¬ njen, po tem svetem križevem potu k novemu življenju vstal, in se v tvoji gnadi s tega sveta ločiti zamogel. Po zasluženji tvojega terpljenja, ktero sem premišljeval, mi dodeli, da bo na zadnjo uro tvoje sveto rešnje telo moja po¬ potnica ; da bodo moje zadnje be¬ sede: Jezus, Marija, sv. Jožef! in da svoje zadnje zdihovanje s tistim zdihovanjem sklenem, s kterim si ti na svetem križu svojo sveto dušo izdihnil. Daj mi z živo vero, s terdnim zaupanjem in z gorečo ljubeznijo s teboj in za¬ voljo tebe umreti, in potem s teboj Na večne čase živeti. Amen. Oče naš. češena Marija, čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 166 Molitev. Nebeški Oče; večni Bog! po tisti ljubezni, s ktero si svojega Sina Jezusa Kristusa zavoljo mene na svet poslal, in s katero je on s svojim britkim terpljenjem in z grenko smertjo mene odrešil, ti darujem ta sv. križev pot, ki sem ga s tvojo gnado obiskoval. Vzemi to pobožno opravilo k povikšanju svoje časti, v zalivalo za vse meni, in drugim podeljene gnade, za od- pušenje grehov celega sveta, za pomoč revnim dušam v vicah, zlasti pa, za ktere sem v začetku prosil- O milostljivi nebeški Oče! poglej na obličje Kristusa svojega Sina, usliši glas njegove svete kervi, in bodi milostljiv meni ubogemu grešniku! Amen. v Nekteri na zadnje tudi molijo 6 Oče našev in 6 Češena Marij. Akoravno je ta navada dobra 167 in pobožna, vendar ni ravno potrebna, temuč samo premišljevanje terpljenja našega Zveličarja je k zaaobljenji odpustkov potrebno, in le to je namen sv. križevega pota. Hvaljen bodi naš križani Zve¬ ličar, Jezus Kristus, in njegova žalostna mati Marija! ——— Pesem pri sv. križevem potu. Oh, pridite stvari! Kaj, glejte se godi! On, kter’ nas vse živi. Strašno za nas terpi! I. štacijon. Razgajžlan, zapljevan, In kronan, zasram’van; Pred sodbo je peljan, Nedolžno v smert izdan. II. štacijon. Glej, križ mu nalože Na ranjene rame, Oh, Jagnje božje gre, In nese vseh dolge. III. štacijon. Opešal je v močeh, Podre ga križ, naš greh. Vtopljen v sveta dolgeh Leži potert na tleh. IV. štacijon. Oh, žalosten spomin! Ker sreča mater sin ; Nji gre meč bolečin Do serca globočin. V. štacijon. Omagal Jezus je Od teže križeve; O Simon prosim te, Ne brani križa se. VI. štacijon. S pertom Veronika Obriše Jezusa! Spomin za to ji da Terpljenja britkega. 168 VII. štacijon. Slabosti ves prevzet Pod križem pade spet: O, jenjaj, grešni svet! Ponavljat greh preklet! VIII. štacijon. Usmiljene žene! Ne jokajte za-me; Točite za-se le Spokornih sere solze. IX. štacijon. Oh, Jezus omedli, Pod križem spet leži! Naj vender se zbudi, Kdor še v pregrehah spi! X. štacijon. Ko pride na goro, Ga slečejo gerdo, Pijačo mu dajo Ostudno in grenko. XI. štacijon. Na križ ga polože. Razpno roke. noge, Žeblji mu zdaj novč Še rane narede. XII. štacijon. Na križu tam visi, Oh, sveta teče kril Za grehe vseh ljudi Zveličar smert stori. XIII. štacijon. Marija, k teb’ hitim, Tvoj’ga sinu častim. Z vama, dokler živim Rad jokam in terpim. XIV. štacijon. Za naš greh mertvega Molimo Jezusa. In položimo ga V grob svojega serca. O Jezus! hvala zdej Ti bod, ino vselej; Po svoji smerti nam daj, Te ljubit, vekomaj. Perva sveta m asa. Tvoj verni Ijud kleči: In tebe, Bog v ponižnosti ’Z svojega serca časti, Štor’ milost tem, kater’ žele V solzah oprat’ lastne dolge. Odpusti, Oče, grešnikom, In skaži se dobrotljiv nam, Dobrot — ljiv — nam Dobrotljiv skaži se nam. Ob dari tvoje smo prišli Kakor zgubljeni sin: In kakor ovce smo zašli, Zgubili tvoj spomin. Al’ Oče vsega usmiljenja! Na serca polne zgrevanja Z dopadajenjem dol’ poglej, In svojo gnado zopet dej, In gna — do — dej, In gnado zopet dej. Saj delo smo vsi tvojih rok In tvoja lastna stvar, Opri slabosti svojih otrok, Ti veTki Gospodar; Za spravo zdaj darujemo Tvojega Sinu zročujemo; O Bog skoz’ njega sveto kri, Vse naše grehe nam odmi, Vse nam — od — mi. Vse grehe nam odmi. Kirije. stolom tvoje milosti Glorija. čast bodi na visokosti Bogu na vekomej In mir po širokosti Na zemlji bod vselej. V ponižnosti pojemo Teb’ hvalo trojni Bog! Od tebe mi prejmemo Rešenje iz nadlog, (dvakrat.) Evangelij. Iz tvojih ust izide Svet evangelij um, Na dno leto se snide Vseh kristijanov um, Modrost nas sama viža, Resnica nas uči: Kdor se pod njo poniža: Ta srečno prav živi. (dvakrat.) Kredo. Gospod! pred tabo s trepetanjem Te tvoja verna stvar spozna, In ver’je z živim spoštovanjem Na tebe pravega Boga, Tud’ ver’je v tvoj’ga ljub’ga Sina Spočet’ga od svet’ga Duha, Ko Jesova ga korenina V deviškem cvetji je scvetla. (dvakrat.) Da je prišel iz zgolj ljubezni, Ljudi nas spravit, Bog! s tebo, Da na-se vzel je vseh bolezni, Prelil na križu kri svojo; Da spet je vstal, pekel premagal, Na desni tebi zdaj sedi: Da nas bo enkrat vse prevagal Sodnik pravični vseh stvari, (dvakrat.) 171 Da sveti Duh nam cerkev viža. Da bo do konca vedno ž njo: Da kdor se k njem’ v solzah približa, Od grehov spet očišen bo: Zopet da enkrat bomo vstali, Vseh svetih družba sprosi nam, Da bomo skupaj uživali Življenje večno z Jezusom, (dvakrat.) Darovanje. Tvoj mašnik zdaj daruje, Gospod, le-te dari, Z njim tud’ tvoj ljud zdihuje, v In s sercem kvišk’ puhti. Čist kruh je ino vino Za grehe naše dar, K tvojega Sina spominu Je obložen altar. (dvakrat.) Vzem’, Bog, le-to darovanje. Dobrotni Oče naš! Omeči to zdihVanje, Da nam spet gnado daš, Le smert in kri presveta Tvojega ljub’ga Sinu Nam daje up, da vzeta Ta prošnja bo v nebo. (dvakrat.) Sanktus. Poj: Sveti, Sveti, Sveti, Je Bog in naš Gospod, Z angeljci pojte: Sveti Si ti Bog, Sabaot. V nebesih, ’no na zemlji Vso hvalo, čast vselej Stvari, Bog! svojih jemlji Zdaj, ’no na vekomej. (dvakrat.) 172 Veseli vkup pojemo Iz serca celega, Živo ga vsi sprejmemo Njega svojega Boga, Ko nam v imenu pride Gospoda našega. Ves svet se k časti snide Sinu njegovega, (dvakrat.) Po povzdigovanji. Poglej, o Oče, z visokosti Ves milostljiv na ta altar! Ti na-nj postav’mo po dolžnosti Zdaj tebi dopadljivi dar; Ta dar je sam tvoj Sin edini, Iz zgolj ljubezni darovan: Za nas prisojen umornini Strašno na križu bil zaklan, (dvakrat.) Slabosti on vse naše nosi, Da nas pripravi v sveti raj. On pri Očetu za nas prosi, Dab’ z njem živeli vekomaj. Naj te ljubezen ta ognjena Skoz prošnje, Jezus! omeči, Da se ta tvoje smerti cena Nad nami nikdar ne zgubi, (dvakrat.) Agnus Dei. Poglejte Božje Jagnje: Kak toči svojo kri, Kako zdaj glavo nagne. Kako za nas medli. On grebe nam odjemlje, On nosi vse dolge, Pokrajne cele zemlje Po njemu mir dobč. (dvakrat.) 173 Obkaj ilo. Gospod! jaz nisem vreden, (dvakrat.) Dah’ tebe dan’s zavžil, Al’ red, da bom vreden, (dvakrat.) Ter bodem zopet živ. V duhu tebe prijeti, Iz serca jaz želim, Daj, ženin naš presveti, (dvakrat.) Da gnado zadobim. Pri koncu svete maše. Daritev smo končali, Ta dar je Bog, tvoj Sin: Mi smo vsi skup spoznali Tvojih darov spomin. Skoz njega smo prejeli Rešenje s svojih vez, Zdaj zadnjič nam dodeli Svoj žegen iz nebes, (dvakrat.) Druga sv. maša. Začetek. pred Bogom pokleknimo, Povzdignimo serce, V nebesa zdaj pošljimo Vse misli in želje. Ta dar presvete maše Sprejmi od nas, o Bog! Naj zbriše grehe naše, Naj varje nas nadlog. Mi grešniki spoznamo, Žalili smo Boga; Oh . težko vest imamo, Pokoja nam ne dh. Jezus v Sercu. 21 Marija, vsi svetniki! Pomoči pros’mo vas, Smo grešniki veliki, O Kriste, usmil’ se nas! I.lnria. Bogu bod’ čast in hvala! Na zemlji mir ljudem; K’ je milost božja dala Kešenje vsim stvarem. Bog hvalo ti pojemo, Prišel si greh odvzet; Ti večno čast dajemo; Ti sam, o Bog, si svet. Evangelij. Bog sam nam oznanuje V življenji srečno pot! Temoto razsvetljuje, Nas varje grešnih zmot. Kristjani, poslušajmo, Kaj Jezus nas uči; Po njem se vsi ravnajmo, Da vsak sveto živi. Kredo. To verjem, Bog nebeški, Da ti si stvarnik moj; Tvoj Sin je rod človeški Sam spravil spet s teboj. Svet Duh pri nas prebiva, Od Jezusa poslan; Od njega moč dobiva Na zemlji vsak kristjan. Kar si o Bog oznanil, Kar je tvoj Sin učil, 175 V katolški cerkvi hranil, K’ je za-nj kri. prelil, To verjem vse resnično, Le, Bog, pomoč mi daj, Živeti tud’ pravično, Da pridem v sveti raj. Darovanje. Sprejmi, Bog, Oče večni, Od nas prečisti dar, K’ ga grešniki nesrečni Damo na tvoj altar; Za svoje hudobije In celega sveta Naj jih nam čisto zmije, Nam tvojo milost da. Ponižno vsi pošljimo Ta sveti dar v nebo, Gospod Boga prosimo, Da mu prijeten bo, Da naj mu bo češenje, Spodobna večna čast, Da dušam da življenje, Vsi cerkvi božjo rast. Sankt us. Svet, svet, svet Bog nebeški! Oblast imaš čez vse, Ves svet, ves rod človeški Ti hvalo, čast daje. Naj vselej hvaljen bode, Češen in povikšan, Zveličat vse narode Nam od Boga poslan. Po povzdigovanji. O angeljci! hitite In pridite z nebes, 21 * 176 Z nam sveti kruh molite, Ni več kruh, Bog je res. Počutkom vsem telesa Je Jezus tukaj skrit, Da b’ skorej šli v nebesa Ga gledat in častit. Ti Jezus! se usmili Duš bratov in sestric, Da bodo mir dobili, Odreši jih iz vic. Da gremo k teb’ prebivat, Nam grešnikom tudi daj Nebeško luč uživat, S svetniki vekomaj. Naš duh, o Bog! ti poje, češen hod’ Oče ti; Kraljestvo pride tvoje; Naj se, kar češ, zgodi; Daj nam, naš kruh, jed zdravo; Dolge odpusti nam, Ne vpelji nas v skušnjavo; Otmi sovražnikom. Med sv. obhajilom. Moj Jezus! tebe vžiti Iz serca res želim, Pa k teb’ ne morem priti, Ker tolikrat grešim. Operi dušo mojo, Slabosti njene veš; Pokaži milost svojo, Da v duhu v mene greš. O Jezus! k meni pridi, Preženi grehov noč, Da duša moja vidi, Dobrote tvoje moč. Ostani vedno v meni, Da dušo mi živiš; Z menoj se terdno skleni, Me srečnega storiš. Pri koncu sv. maše. Svet dar smo dokončali, Odpeli čast Bogu; Očetu darovali Njegovega Sinu. Mertvim in živim sprava Za grehe naj bo to; Naj bo nam vsem zastava, Da pridemo v nebo. Terpljenje Jezusovo. Daj mi, Jezus, da žalujem, Smert, terpljenje objokujem, K’ si ga, Jagnje, ti prestal, Grehe zbrisal, milost dal. Jezus! daj, da tvoje rane Nas presunejo kristjane, To terpljenje prebritko Nam pomoč naj v smerti bo. Nas odrešit’ smert si izvolil, Pred Očetom trikrat molil, I kervavi pot potil, Kel’h terpljenja čisto spil. Jezus, daj i. t. d. Tolovaji te obdali, Te zvezali in peljali Uklenili ti roke Ktere celi svet derže. Jezus, daj i. t. d. 178 Trinogi so te sodili, Križaj ga, hudobni vpili. Tepli, bili, da se kri Iz bolečin cedi. Jezus, daj i. t. d. Ternje bode čelo tvoje Za velike grehe moje; Tebi, Jezus, Kralj sveta! Žezlo, terst, se v roke da! Jezus, daj i. t. d. Oh, na križ so te razpeli, In na križu te še kleli. Oh! za nas si tolk’ terpel, In za naše grehe umeri. Jezus, daj i. t. d. Naši grehi so te zdali, Tebe, Jezus, zasram’vali; Za naš greh tepen si bil, In na križu kri prelil. Jezus, daj i. t. d. Daj nam tebe le iskati, Svoje grehe objok’vati, Da se tvoja rešnja kri Kdaj nad nami ne zgubi. Jezus, daj i. t. d. Pred svetim rešnjim Telesom. Pridi molit o kristjan! Od ljubezni svete vžgan, Kjer je Jezus v Zakramentu Iz ljubezni dan, 179 Tukaj so svete reči Jezusa Telo in Kri; Duša, ktera njega uživa, Se ne pogubi. Bod’ češen, Odrešenik! V nadlogah pomočnik! Svojim vernim, tebi zvestim Varh in učenik. Posvečuj nas ti zares, Čudapolni kruh z nebes! Ti otmi nas vseh nevarnost Duš ino teles. Spokorjenja daj solze, Grehov zbriši nam dolge; Vera, upanje, ljubezen Naj v nas gore. Kadar umerje telo, Vzemi dušo ti v nebo, Da se bomo veselili Vekomej s tebo. Pri svetem obhajilu. O kam, Gospod! Gre tvoja pot? Kam stopnje te peljajo? Se že mrači, Se dan temni, In zvezde že migljajo. Zveličar moj! Pri men’ obstoj, Te čem 'pod streho vzeti; Res, hišica Je srotica Pa željna te sprejeti. 180 Straši me noč, Sovražna moč; Gospod! pri men’ obstani: Kjer ti stojiš, Noč razsvetliš, Strahovi so pregnani. Vkup bodeva Večerjala, O sreča neizrečena! Živ krnh mi bo Tvoje Telo; Men’ duša oživljena. Gospod, želim In hrepenim, Da spolniš svete želje: Posveti me, Da ljubim te, Doverši mi veselje. O bod’ z menoj, Preljubi moj! Ki v lilijah prebivaš; S' cvetlicami Posteljem ti Serce, da v njem počivaš. Pri meni čuj, Me prebuduj, Ne daj mi v grehu umreti; Daruj pomoč, Da mine noč, Nebeški dan zasveti. Sveto serce Jezusovo. Tam v kruhu vse svetosti Nebeškega sladu, V zastavi in skrivnosti Ljubezni in miru Spoznano, hvaljeno, češeno, ljubljeno Naj Jezusovo serce Od vseh nas vedno bo. Že pred nas je ljubilo Serce Zveličarja, Bo vse nam dodelilo, Kar tukaj pros’mo ga, Spoznano, i. t. d. Stoji nam vsem odperto Usmiljeno serce; Spokorno in razterto Tud milost upat’ sme. Spoznano, i. t. d. 181 V serca presveti rani Ki nam odperto je, Se našim dušam hrani, Svet mir, zveličanje. Spoznano, i. t. d. V to serce zakleniti Se hoč’mo zadnji čas, K’ bo hotel Jezus priti Že v zakramentu v nas. Spoznano, i. t. d. 0 Jezus! naj omije Nas serca tvoj’ga kri, Naj grehe nam pokrije, In milost dodeli. Spoznano, i. t. d. I. Pri pervem blagoslovu. Ysi ponižno počastimo, V zakramentu Jezusa; Na kolenih ga molimo Svojega Zveličarja. Na altaiji on stanuje, Če ga tudi vidit ni, Živa vera nam spričuje, Kar ne vidijo oči. Pri drugem blagoslovu. Yse stvari naj mu pojejo Svet’mu trojnemu Bogu; Naj Očetu čast dajejo, Naj zahvalijo Sinu, Svet’mu Duhu, ker se s-haja Od obeh od vekomej, Naj se čast in hvala daja Večne čase kakor zdej. 182 II. Pred blagoslovom. Častimo te, živi kruh angeljski! O pravi človek skup ino Bog nebeški Sveto, sveto, sveto, Sveto, čez vse sveto Jezusa Rešnje telo V svetemu Zakramentu. Po blagoslovu. Nikdar nas ne zapusti, O Jezus vse sladkosti! Sosebno na zadnji čas Bodi, Jezus! ti pri nas. častito vsak čas bodi Presladko ime Jezus, Ino ime Marija! Adventna pesem. Vi, oblaki ga rosite; Ali zemlja naj ga da! Ve nebesa ga pošljite Skoz’ Zveličarja sveta! Milo so ljudje zdih’vali, V grehih in v tami ječali; Bog je bil zemljo preklel, Greh nebo človeku vzel. Oče se nebeški usmili, Vidi tol’ko bolečin ; Da bi se ljudje rešili, Se ponudi božji Sin; D’vico Gabriel pozdravi, In Marija čista pravi: Lej, pokorno je serce, Ivar gospod mi zapove. Zgodba sveta in vesela, Nam odklene vsem nebo: Lej, devica je spočela, In Beseda je meso! Pred gospoda pokleknimo, Njega milost zahvalimo. Blagor tebi, grešni svet! Jezus pride greh odvzet. Bratje! dosti že je spanja, Glas nebeški kliče nas, Dan se bliža, noč odganja, Zdaj prihaja srečni čas. Odverzimo vso hudobo. Oblecimo pa svetlobo, Da preide grehov noč, In nas vodi Božja moč. Ne živimo več pregrešno, Svet apostelj nas uči, Ne nečisto ne požrešno, Nevošljivost naj beži! Naj se vsak pred njim poniža, Kter’ga prihod se nam bliža, Da bo s čistim sercem vsak Le Zveličarju enak. O Zveličar! pridi skorej, Da se spolni, kar želim, O prinesi moč od zgorej, Da se čisto spokorim, Ti prenesi mir nebeški, Da ga uživa duh človeški; Daj, da pridem sodnji dan Med ovce, na desno stran! Božična pesem. Poglejte, čudo se godi! Kaj mora nek to biti? Nebeški dan o pol noči, To mora kaj pom’niti, Lej angelja pred nami stat’! Luč svitla ga obsega, Od groze moram trepetat’, Povejte kaj bo s tega? Tako pastirji govore, Pa angelj se oglasi: Veselje oznanujem le, O srečni, srečni časi! Zveličar se nocoj rodi, Ni treba nič se bati, Je ubožen, v jaslicah leži; Lahko ga je spoznati. Zaslišijo nebeških trum častit’ Boga na nebu, Veseli mu ženejo šum, Da svet otme v potrebi; Njih petja glas razlega se Veselo po širjavah; Mir vam, ki svete volje ste. Bogu čast po višavah. Pastirji se razvesele, Ko sliš’jo to novico; Do Betlehema hrepene, Spoznat’ žele resnico. Pogledat pojd’mo, pravijo; Kar angelji so rekli; Teko in se ne vstavijo, In k jaslim so pritekli. 185 Tam dete ugledajo lepo, Da ni se moč nagledat’, Tak ljubo in tako sveto, Žele mu dopovedat’ Da ljubijo ga iz sercd, Da vse bi radi dali: Nauke vse, ktere da, Da bodo spolnovali. Tudi mi zdaj k jaslicam pojd’mo, In bod’mo ga veseli; Zahvalo, čast Bogu dajmo, Da smo pomoč prejeli. Pozdravljen bod’, Zveličar moj, Vsak reci sam pri sebi, Da si prišel do nas nocoj, Da bomo mi pri tebi. 0 veliki noči. Zveličar gre iz groba, Ob moč je smert, trohnoba: Velikonočno jagnje bil Je za me drago kri prelil, Aleluja 1 Otet je človek, rešen, V brezen satan trešen, Smert nima svoj’ga žela več, Odpert je grob, in kamen preč. Aleluja 1 Odrešil je očete, Veliko časa vjete; Častito jih pelji sebo V zaperto z grehom pred nebo. Aleluja I O kak’ se svet’jo rane Neusmiljeno mu dane: Veselje angeljsko verši, Da smert je mertva, nas uči. Aleluja! Je terdna naša vera, Resnica jo podpera; Zveličar je svoj grob prestal, Tud’ nam bo vstat’ iz groba dal. Aleluja! Le kratko noč bo v grobi, Ker angelj kmal’ zatrobi; Telo tud’ potlej popelja Zveličar v raj, in smert neba. Aleluja! Dopolnit’ naše želje, Pripravit’ nam veselje, Greš ti Zveličar pred menoj, Prišel bom, upam, tud’ za t’boj. Aleluja! Življenje ponoviti, Tako v nebo daj priti, Kjer pri Očetu ti sediš, Od tam plačilo vsem deliš. Aleluja! Pred sodbo bom postavljen, Po svatovsko napravljen, S kervjo bom Jagnjeta opran, Med tvoje svate svat odbran. Aleluja! Aleluja! aleluja! Aleluja! aleluja! Po tvoje, Jezus, bratom brat, Daj tudi nam od smert’ vstat’! Aleluja! O binkoštih. Prid’, sveti Duh! aposteljnom dan, Ker si bil danes va-nje poslan, Da čuda božje pravijo, Sovražnikom se vstavijo. Prid’, sveti Duh! te prosi kristjan! Prid’, sveti Duh! daj svoje dari, In jih med svoje verne razil; Resnico da poslušajo, In nje sladkost okušajo. Prid’, sveti Duh! razsvetli nas ti! Prid’, sveti Duh! omeči serce, Zažgi v kristjanih svete želje; Ljubit’, kar je pravičnega, Se varvati krivičnega, Prid’, sveti Duh! ljubezni svete! Prid’, sveti Duh! podperaj slabost, Poterdi v sercih pravo svetost; Daj, da se ne spodtaknemo, Iz pota ne premaknemo. Prid’, sveti Duh! ti naša krepost! Prid’, sveti Duh! ti zvesti vodnik! Veselje naše, naš pomočnik! O vodi nas do večnosti, Pripelji nas do srečnosti. Prid’, sveti Duh! ti naš poterdnik! Mariji brez madeža spočeti. Med zvezdami zvezdica sije, Podobna ji nobena ni, Presvetle žarke krogi lije, V lepoti njeni vse temni. Ta zvezdica Marija ti. Brez madeža spočeta si! Na nebu zaija se razgrinja, Čistejše, lepše ni zlato. Prelepili žarkov svit otrinja Se v plan, dolino in goro. Ta zarja, o Marija ti, Brez madeža spočeta si! Med ternjem rož’ca pricvetela, Prežlabtni cvet duhtela je, V lepoti svoji neovenela Edina bila ona je. Ta rož’ca, o Marija ti, Brez madeža spočeta si! Pregrehe noč je zemljo krila, In dolg človeški rod, Le ena hči je prosta bila, Jo mater zbral si je Gospod, Edina hči, Marija ti, Brez madeža spočeta si! Devica čista in presveta! Naj večna slava ti doni, Brez madeža ker si spočeta Adamova edina hči. Naj lepši vseh devica si. Brez madeža spočeta ti! 189 Marija v nebo vzeta. Moj duh! iz telesa Z Marijo v nebesa Povzdigni se ti. Gospa je postala. Bo tam kraljevala, Kjer Sin nje živi. Moj duh iz telesa i. t. d. Brez nje jest na sveti Ne morem živeti, Veselja več ni. Moj duh iz telesa i. t. d. Oh hudo ločenje! Kdo da mi življenje? Kdo pomoč deli? . Moj duh iz telesa i. t. d. če tud’ se ločila Je mati premila, Nas ne zapusti, Moj duh iz telesa i. t. d. Je Mati skerbljiva, Gospa ljubeznjiva, Za nas govori. Moj duh iz telesa i. t. d. Otroke v težavah, V skerbeh in skušnjavah Vse rešit’ želi. Moj duh iz telesa i. t. d. Ga hoče oteti, Kdor čisto živeti Serčno hrepeni. Moj duh iz telesa i. t. d. Serce polno sreče, V ljubezni goreče Za njo pohiti. Moj duh iz telesa i. t. d. Mariji. O Devica bod’ češena, Ti kraljica vseh nebes, Ti si vsim nam vir življenja, Ti si sladka, mila res. Svit hlišobe te obdaja, Solnčno sije tvoj obraz; Vsa lepota svetfga raja Služi tebi v večni kras. Jezus v Sercu. 22 Vendar tvoj obraz je mili, Mile tvoje so oči; Vse, kar tebe bi prosili, Nas poslušaš — Mati ti! Si ponižna in premila, Si nam dobra vsaki čas, Si nam mati, kot si bila, Še na zemlji kdaj pri nas. Glej na zemlji nas sirote, Glej, nas revne grešnike! Da od zlega, pros’, in zmote Ljubi Jezus, reši vse! O Devica, bod češena! Bod’ češena vekomej! Taka mati ni nobena, Kot si bila ti vselej! Marija, mati milosti. Če nas hudobna moč zatira, Nadloga britka nas mori, Že ves rešenja up umira, Serce pobito kopemi; Takrat povzdignimo svoj glas Marija mati milosti! Marija mati milosti! O sliši, ne zapusti nas! Če nas obidejo težave In pride stiske hud vihar, Če nas obdajejo skušnjave, O ne obupajmo nikar! Le kličimo s serca rekoč: Marija mati milosti! Marija mati milosti! O pridi, pridi nam v pomoč! 191 če ti v bolezni in slabosti Telo opešano medli, In teža notranje britkosti Otožnega duha mori; O takrat serce zdihne naj: Marija mati milosti! Marija mati milosti! Oh onemagat mi ne daj! Če vest te peče brez ponehe, Nikar v obup se ne podaj, Zapusti naglo grob pregrehe Glej, čas je milosti še zdaj! Le moli, kliči iz serca: Marija mati milosti! Marija mati milosti! O prosi za-me grešnika! In kedar strašna ura bije, Življenja pride zadnji boj, Ko pot mertvaški nas zalije, Že sodbo vid’mo pred seboj; O prosimo za tisti čas: Marija mati milosti! Marija mati milosti! Takrat ti ne zapusti nas! Vselej nam mati mila bodi, Da tvoje hvalimo ime; Dobrote tvoje vsi narodi Spoznajo naj in te slave, Da eden se razlega glas: Marija mati milosti! Marija mati milosti! Češena bodi večni čas! 22 * Sedem žalost Marije Device. Božje Matere Device čast prepevaj jezik moj, Marternikov vsih Kraljice Žalosti sočutje poj. — Britkih žalost polna Mati! Daj mi s tabo žalovati, Da se grehov spokorim, Odpušenje zadobim. Ko si v tempeljnu darila V rešnjo smert Zveličarja, Ti je duša občutila Meč terpljenja britkega. Britkih žalost i. t. d. V britkem potu skoz’ pušavo, V begu pred Herodežem, Si terpela trud, težavo S svojim svetim detetom. Britkih žalost i. t. d. S serčno žalostjo iskala Si zgubljenega Sinu, Si po ljubljenem prašala Britke dneve brez miru. Britkih žalost i. t. d. Oh neznana bolečina Ti je tergala serce, Ko si srečala tam Sina, K’ na Kalvarjo s križem gre. Britkih žalost i. t. d. Tvojo dušo meč prešine, Ker na križu Sin visi, 193 čutiš smertne bolečine, Kadar dušo izroči. Britkik žalost i. t. d. Žalosti si ltopernela Z dušo voljno in serčno, Kadar si v naročje vzela Ljubega mertvo telo. Britkih žalost i. t. d. Oh prežalostno ločenje! Y grob ti Sina polože, Na ljubezen in življenje Težek kamen privale. Britkih žalost i. t. d. Na Šmarni gori. V višavah kraljuješ — Kraljica svetd! Z nebes ogleduješ — dolino solza; Široko se širi — vse tvoje polje, In v tebi so viri — osrečit sercč, O zgodnja Danica — nebeška Kraljica: Češena mi bod’ — O češena mi bod’! Marija premila! — ti zame Skerbiš, Marija, je sila, — z nebes se spustiš, Med nami prebivaš, — poslušaš svoj ljud, In svete razlivaš, — polajšaj nam trud. O zgodnja Danica — nebeška Kraljica: češena mi bod’! 194 Na grešno pot zajdem, — Bog stegne že meč, Pa usmiljenje najdem, — pri tebi trepeč; Skesana vsa duša — se k tebi podam, Po tebi odpuša — Bog grehe mi sam. O zgodnja Danica — nebeška Kraljica: češena mi bod’1 Me grenke težave, — belezni derže, Ali druge zmotnjave — preostro more, Na goro pritečem — pri tebi klečim, Besedo ti rečem, — si serce ohladim. O zgodnja Danica — nebeška Kraljica: Češena mi bod’! Marija, ti draga! - Marija preblaga! - Nad tabo raduje In vsak obiskuje O zgodnja Danica, češena mi bod’! Marija! ostani — mi Mati vselej, Marija me brani! — grešiti ne daj! Nauč’ me Danica! — pravično živet’ Pomagaj, Kraljica! — nebesa prejet’. O zgodnja Danica, — nebeška Kraljica: češena mi bod’! - prav Božji si sad; - studenec si gnad, —r se vsako ok6, — rad Šmarno gor6. — nebeška Kraljica: I. Slava Mariji, naši materi. Slava Mariji v nebesih visocib, Kjer se z Zveličarjem vred veseli; Slava ji zemlja po krajnih širocih, Kamor obrača premile oči. Angeljski kori nje hvalo ’zglasujte, Ker je Kraljico vam dal je Gospod; Trume izvoljenih jo povišujte, Ker je oblast ji 'zročena povsod. Družba očakov, prerokov ji spevaj, Mat’ in Devica, prečudna je to. Zbor apostoljski nje čast razodevaj Hvali jo, svojo visoko Gospo. Verste mučencev se nji vpogibajte Krona nje zmage naj krasniši je. Slovesno jo spoznovalci spremljajte, Ona posoda svetosti je vse. Pojte veselo ji v raji device Čistosti venec nar lepši je njen. Poveličujte jo gor’ vse svetnice Blagoslovljena je v množici žen. Tudi jo verni vsi tukaj slavite Mati nam dana je vsem od Boga; V njo se narodje iz zmot obemite — Svetla danica je v sredi tema. II. Slava Mariji, naši materi. Tebe, Marija! želim poslaviti, Šopek cvetlični prinesem ti v dar, Sklenil sem zvesto te vselej ljubiti, O ne zaverzi darilca nikdar! 196 Zgornji veršiček je lil’je cvet beli, čistega serca podoba naj bo! čestost darujem na duši ti celi, Daj mi storiti po sklepu serčno! Druga cvetlica, vijolica mala, Lepa podoba ponižnosti je; S sercem ponižnim, kot ti si kazala, Tako obljubim posnemati te! Tretja cvetlica, kot iskra žareča, V šopku tak’ svitlo naproti miglja, Tako zdaj klije ljubezen goreča K tebi, o Mati! iz moj’ga serca! Vse, kar premorem, darujem veselo, Tebi, ki Mati vse milosti si; Oh, kako rado pač serce bi pelo Slavo ti večno iz cele moči! V sreči, nesreči in britki težavi Tebe, o Mati! bom zmiraj častil, Upam pa tudi, da v rajski blišavi S tabo tam gori se bom veselil! Češena si Marija. Ko v jasnem pasu primiglja, Že zvezda nam daničica, Se čuje milo že zvonenje, Mariji čast in počešenje In z zlato zarjo vse časti: „Češena si Marija ti!“ Ko višej sije solnce že, Vzdiguje se, na poldne gre, Se čuje zopet nam zvonenje; Mariji čast in počešenje; čez hrib in plan se oglasi; „Češena si Marija ti!“ In kadar solnce še ljubo Nam za goro žari slovo, Se glasno čuje spet zvonenje Mariji čast in počešenje; — V v večernem hladu se glasi: „Češena si Marija ti!“ „Češena si Marija ti!“ Naj se glasi do krajev dni, Naj vedno čuje se zvonenje Mariji čast in počešenje; — Nebo in zemlja naj glasi: „Češena si Marija ti!" Salve Regina. Češena bodi o kraljica! Nebes in zemlje ti gospa 1 Mogočna, usmiljena Devica Vsa čista in brez madeža! Marija, k tebi uboge reve, Mi zapušeni vpijemo, Objokani otroci Eve V dolini solz zdihujemo. Češena bod’ presveta Mati, O Mati božje milosti! Tako te smemo imenVati Ker porodnica božja si. Marija, k tebi i. t. d. Češena — naše bod’ življenje! Življenje počastimo te, Častito tebi to češenje, Ko mater’ Jezusovi, gre. Marija, k tebi i. t. d. češena bodi brez števila Velikrat naša ti sladkost! češena pomočnica mila In upanje v naši slabost’ Marija, k tebi i. t. d. Oči prijazno v nas obemi, O sladka in dobrotljiva! Prihodnje zlege nam odverni, Po smert’ pokaž’ nam Jezusa! Marija, k tebi i. t. d. Zahvalna. Hvala bod’ Gospod Bogu! Vse stvari ga zdaj molite! Stvarnika, dobrotnika In Očeta ga častite! Kerub, Seraf mu poj6, Hvali zemlja in nebo. Sveti, sveti, svet’ Gospod! Vse je polno tvoje hvale; Trume zvoljenih, o Bog! Večno čast ti bodo gnale Vsi svetniki te časte, Vsi pravični te slave. Češen bodi trojni Bog! Oče, Sin in ti Duh sveti! Cerkve tvoje nauk ves Moramo zvesto verjeti; Jezus Kristus, Božji Sin, Je zapustil ga v spomin. O preljub’ Zveličar naš! Kol’ka je ljubezen tvoja! V grehe sem bil zakopan, Eevna je b’la duša moja, Ti pa prideš k nam na svet, Pekel, smert in greh zatret, Večni Bog in kralj nebes Se poniža brat naš biti; Nam živi in umerje, Nam nebesa zaslužiti; Njega sveta rešnja kri Nas očisti vse ljudi. Na desnici božji zdaj Ga imamo pomočnika, Spdnji dan ga grešnik bo Yidel ojstrega sodnika, Milost, grešnik! le dobiš Dokler tukej še živiš. 200 Jezus! bodi usmiljen nam, V službi svoji nas ohrani, Kri si svojo dal za nas, Greh končaj, pri nas ostani, Pelji naše duše v raj! Delež zvoljenih nam daj! Svoje ljudstvo osrečuj. Zdaj in vselej nas obvari. Obdaruj in povikšuj In zveličaj svoje stvari; Hvalo bomo peli ti, Tu in tamkej v večnosti. Milostljiv nam bodi dan’s, Pota v grehe nam zagradi; Sveti in preljubi Bog! Daj, da stor’mo dobro radi. V tebe upamo vsak čas, Da ne boš zavergel nas. Is Tea-asovem-u. sexc-u.. Stran I. Duša! kaj si hočeš izvoliti ... 6 Premišljevanje. 7 Molitev. 9 II. Duša! Jezus te vabi k zveličanju . . 13 Premišljevanje.14 Molitev.16 III. Duša! Jezus te razsvetljuje, da bi se spoznala.21 Premišljevanje.21 Molitev.24 IV. Duša! Jezus te pregrešnega blata očišuje.29 Premišljevanje.29 Molitev.31 V. Duša! Jezus te posvečuje .... 35 Premišljevanje.35 Molitev.37 VI. Duša postane kraljestvo božje ... 43 Premišljevanje.44 Molitev.46 VII. Duša! Jezus te podučuje .... 60 Premišljevanje.61 Molitev.66 VHI. Duša! Jezus ti svoje milosti vliva . 60 Premišljevanje.60 Molitev. ■ 62 IX. Duša! Jezus te k premišljevanju budi in napeljuje.67 Premišljevanje.68 Stran Molitev.69 X. Duša! Jezus te hoče terpljenja privaditi 74 Premišljevanje.75 Molitev.79 XI. Duša! ko terpljenje prestaneš, se v Jezusu zopet razveseliš ... 86 Premišljevanje.86 Molitev.88 XII. Duša! Jezus se v tebi veseli in prepeva 92 Premišljevanje.92 Molitev. 94 XIII. Duša zdaj v Jezusu počiva in se ž njim zedini.99 Premišljevanje.99 Molitev.102 XIV. Bogoljubna duša! Jezus te vedno bolj rani z nar čistejšim ognjem ne¬ beške ljubezni.105 Premišljevanje.105 Molitev.109 XV. O duša! zdaj ti Jezus pošilja svojega sve¬ tega Duha in ti goreče jezike vžiga 114 Premišljevanje.114 Molitev.116 XVI. Bogoljubne duše Bog obiše .... 121 Premišljevanje.121 Molitev.123 XVII. O blaga duša! Jezus te venča . . 126 Premišljevanje.127 Molitev.128 XVDI. Ženitnina Jagnjetova.132 Premišljevanje.132 Molitev.138 Pozdravljenje Jezusa.143 Zdihljej k Jezusu.148 lasal® keršanskih pobožnost. Stran Jutranja molitev. 3 Večerna molitev. 5 K časti Matere Božje. 6 K časti angelju varhu. 7 K previdnosti Božji. 7 Sveta maša. 8 Druga sveta maša .30 Večne resnice, ki človeka greha varujejo . 56 Od zakramenta sv. pokore .58 Izpraševanje vesti. Zoper deset zapoved božjih 59 Zoper pet cerkvenih zapoved .63 Zoper zapoved ljubezni do bližnjega ... 63 Zoper zapoved ljubezni do sovražnikov . . 63 Molitev pred spovedjo.65 Molitev po spovedi.69 Molitev za odpustke.72 Tri božje čednosti.76 Molitev pred sv. Obhajilom.79 Sveto obhajilo.81 Molitev po sv. Obhajilu.83 K časti Materi božji .86 Molitev k nar svetejšemu sercu Jezusovemu 88 Molitev sv. Bernarda od sladkega imena Jezusa 89 Jezus, dobri pastir.91 Odpevi pri lavretanskih litanijah .... 92 Litanije Matere božje.93 Litanije vseh svetnikov. 105 Litanije od presvetega rešnjega Telesa . . 123 Stran Litanije od presvetega serca Jezusovega . . 131 Sveti križev pot.139 Pesem pri sv. križevem potu.167 Svete pesmi. Peta sv. maša.169 Druga sv. maša.173 Terpljenje Jezusovo.177 Pred svetim rešnjim Telesom .178 Pri svetem Obhajilu.179 Sveto Serce Jezusovo.180 I. Pri pervem blagoslovu.181 II. Pred blagoslovom .182 Adventna pesem.182 Božična pesem.184 O veliki noči.185 O Binkoštih ■.187 Mariji, brez madeža spočeti.188 Marija v nebo vzeta.189 Mariji.189 Marija, mati milosti.190 Sedem žalost Marije Device ...... 192 Na Šmarni gori.193 I. Slava Mariji, naši Materi.194 II. Slava Mariji, naši Materi.195 Češena si Marija.196 Salve Regina.I 97 Zahvalna . 798 Natisnil R. Milic v Ljubljani. 1 n si