ta Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2002 352(497.4 Ivanina Gorica) RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Ljubljanska cesta 24 a, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040, GSM1: 041/661-972 FAX: 01/7X69-045, GSM2: 041/612-923 120020139,4 COBISS o VO/j/i'/J>'^^/i/(//CW r številka 4 letnik 8 JHJč?/''Ab& Cts<:iyicjytci 0 let, od kar je v Radohovi vasi okupator pobil prve talce v Sloveniji. Prav zalo je bila tokrat spominska slovesnost še bolj slovesna. tudi zato, ker ji je prisostvoval predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Slavnostni govornik je bil poslanec Državnega /bora. Miran Potrč. Predstavniki borčevskih enot so k spomeniku položili cvetje in spomin na padle talce počastili z cnominutnim molkom. V kulturnem programu so sodelovali: godba i/ Stične, moški pevski zbor iz Šentvida in učenci OŠ Ferda Vesela. V soboto, -4. maja je bil na Muljavi, le tretji, tradicionalni, medvaški nogometni turnir, ki gaje tudi tokrat pripravilo Športno društvo ( asueci iz Muljave, Letos seje tekmovanju udeležilo kar dvanajst 5 ("lanskih vaških ekip, pretežno iz mitljuvske krajevne skupnosti. Ob velikem zanimanju občinstvu, nekateri so vztrajali kar vseh Iti m; kolikor je trajal turnir, so bili najboljši junije iz Gorenje vasi, ki skorajda niso imeli prave konkurence Druguje bila ekipu Muljuva-cenler (tudi županje igral v njej), tretji pa so bili Pajžhurji I prav tako iz Muljave. KAJ ŠE NUDIMO? TEHNIČNI PREGLED MOTORNIH IN PRIKLOPN VOZIL, ZAVAROVANJE, PLAČILO CESTNINE, PODALJŠANJE REGISTRACIJE. VSE NA ENEM MES1 KDO SMO? LOGO d.o.o. Ljubljanska cesta 66 1290 Grosuplje Tel.: 01 7866-830 NAŠA GLAVNA DEJAVNOST JE PRODAJA IN RAZVOZ KURILNEGA OLJA Naročila po tel.: 01 7866-840 120020139,4 STRAN Iz Jernejeve malhe Prazniki nam polepšajo vsakdanjost. Vsakdo ima v koledarju zabeležene pomembne dni, kijih ne velja pozabiti. Občina Ivančna Gorica je v najlepšem mesecu leta primerno izbrala praznični dan. Dan, ko je naš rojak Josip Jurčič prevzel urednikovanje najbolj branega časnika tiste dobe - Slovenskega naroda , je pomemben mejnik za vse slovenske novinarje in intelektualno sfero. Jurčiču smo tako pripisali še eno pomembno mesto v literarni in kulturni zgodovini. Antona Tomšiča, meščana iz Višnje Gore, je v Mariboru po njegovi smrti nadomestil Josip Jurčič z vsestransko uspešnim delom. Da znamo pogledati okrog sebe in smo svetovljani, kaže tudi pomemben dogodek v Višnji Gori. Janez Cigler, višnjegorski župnik in pisatelj prve slovenske povesti Sreča v nesreči, je bil dolgo obdobje v senci. Literarni kritiki in uradna kultura so ga kar nekako prikrivali. Nato pa se je na Jurčičevem pohodu od Višnje Gore do Muljave, porodila zamisel, ki ji je plodoviti slovenski pisatelj in slavist Ivan Sivec takoj prisluhnil. Potrebnih je bilo le nekaj delovnih srečanj in gospod Sivec si je zamislil novo literarno delo. Povest o Janezovi sreči je že zagledala luč sveta in se predstavlja bralcem. Odkritje doprsnega kipa pisatelju Janezu Ciglerju ob 210-letnici rojstva, avtorsko delo izpod rok kiparja Prokofjeva, je skromna oddolžitev občine Ivančna Gorica, še posebej pa ponosnih krajanov Višnje Gore. Slovesnosti so se vrstile od predstavitve knjige do razstave Janeza Kastelica, kije na novo upodobil naše znamenite može tistega časa, ki so v povesti tako ali drugače prišli v neposreden stik s pisateljem Ciglerjem. Kljub povesti so mnoge stvari avtentične in zgodovinsko realno opredeljene, da si bo bralec dopolnil marsikaj neznanega iz nacionalne in lokalne zgodovine. Rad bi se zahvalil vsem tistim, ki so pomagali zamisel uresničiti. Izid vsake knjige je velik kulturni dogodek, postavitev kipa pa lep in svetal dan za vse bodoče rodove, z optimističnim pogledom, kot si ga je zamislil avtor kipa, na lepo višnjegorsko mesto in hkrati na cerkev ter vse pretekle in sedanje buditelje narodove kulture. Michelangelo je ob popolnosti Davida dejal, naj kip spregovori, mi pa dodajamo: slovenski šolniki, predstavite pisatelja Ciglerja v taki luči, kot smo ga spoznali v teh dneh. Začetek maja prinaša krajše počitnice in več prazničnih dni. Budi nas vesela koračnica, nebo razsvetljuje ognjemet nad Gradiščem in kresovi bodo osvetlili temo. Spomini na vojne grozote ne ugasnejo niti desetletja po tem, ko je slovenska mati zajokala nad svojimi umrlimi sinovi in hčerami. Stali smo pred spomenikom prvim ustreljenim talcem v Radohovi vasi, mnogi so stali pri temnih grobovih fašističnega in komunističnega terorja, v eni sami želji, da se zg< nlovina pri nas ne bi ponavljala. Stali bomo tudi na Medvedjeku in počastili nesrečne žrtve zadnje vojne. Stojimo tudi ob številnih še ne dostojno obeleženih grobiščih žrtev takega in drugačnega nasilja. Zgodovina, kije bila že zapisana, je pisana ponovno, in verjamem, da jo bomo uspešno ovrednotili in se na teh dejanjih tudi kaj naučili. Življenje je v maju prijetnejše. Naj bo lepo in ne tako spremenljivo kot letošnje aprilsko vreme, saj smo bili deležni že zgodnje pomladanske otoplitve, hude suše. velikega deževja in celo toče med nevihto. Kot v naši politiki... Župan Jernej REPLIKA NA ČLANEK IZ JERNEJEVE MALHE V marčevskem Klasju se je županu Jerneju zapisalo za mene sporno razmišljanje. Zato javno apeliram nanj in tudi na celotno občinsko upravo na čelu s samim občinskim svetom, ki mu je podeljen mandat tudi za pravno gospodarjenje v lokalni upravi, saj ne bi smelo biti vse tako, kot trdi župan v navedku:"Daj gospodarju, kar je gospodarjevega, cesarju pa za čast in slavo vse, kar ostane še od obubožanega državljana." Res gre verjeti, kot je mogoče razumeti župana, da je naša državna uprava vreča brez dna, res pa je verjetno tudi, da je ta država nekoč dala moč, oblast in vladavino tudi lokalnim upravam, ki se danes imenujejo občine. Torej je mogoče razumeti, naj na območju občine gospodari in odloča občina s svojimi institucijami. In prav zaradi tega je nedopustno, kar se je zapisalo g. županu, da naj bi si država dovolila pobirati cestnino tudi na ivanškem priključku avtoceste, kar pa je v stanju, kakršno je, nedopustno. Svetniki so dolžni reči NE! Tako lastninjenje in take pravice Občina Ivančna Gorica državi ne sme dopustiti vse dotlej, dokler le-ta prebivalcem naše občine ne bo vrnila nekdanje državne ceste, ki seje imenovala cesta bratstva in enotnosti in seje gradila v letih 1948 - 1952 izključno s prostovoljnimi udarniškimi brigadami, brez nenasitnega DARS-a. Uporabniki cest, lastniki motornih vozil smo trdno prepričani, da je pobranega denarja na račun cest več kot preveč že ob registraciji motornih vozil in iz naftnega tolarja. Porabnik tega denarja pa bi le moral biti bolj racionalen in ne tako razsipniški, kot je pri raznih investicijah, ki sploh ne sodijo k proračunu za ceste. Sicer pa se bo moral slej ali prej nekdo le vprašati, koga vse mora napajati ta ubogi naftni tolar: Ministrstvo, Direkcijo, DDC, DARS ali je namenjen temu, da se zakrpajo udarne jame ali izgradi del prepotrebnega cestišča. Res se ni treba čuditi, ko bomo mogoče že jutri prebrali v podzakonskih aktih pobudo nekaterih na Ministrstvu, da je le treba uvesti še davek na luksuz motornega vozila - taka pobuda je že dana. Milan Muhič 24. seja Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica SPREJELI ODLOK 0 OBČINSKIH PRIZNANJIH IN NAGRADAH ZA LETO 2002 V petek, 19. aprila 2002, so se svetniki srečali na 24. seji občinskega sveta Občine Ivančna Gorica, ki se je za razliko od večine prejšnjih končala še isti dan. Na dnevnem redu je bilo dvanajst točk, od tega so bile najbolj aktualne tiste, ki so se dotikale ureditvenega načrta za območje Kamnoloma Podsm-reka, višine cen programov v vrtcu Ivančna Gorica, priznanj in nagrad občine za letošnje leto ter informacije o avtocesti. VROČA RAZPRAVA O KAMNOLOMU Ob točki, ko naj bi se svetniki opredelili do pripomb in predlogov, podanih na osnutek odloka o ureditvenem načrtu za območje Kamnoloma Podsmreka, je bilo pričakovati precej vroče krvi bližnjih sosedov tega podjetja, ki so bili skupaj z direktorjem Kamnoloma Jožetom Nosanom in predstavnico podjetja Urbana (tam so pripravili osnutek) povabljeni na sejo. Župan Jernej Lampret je uvodoma povedal, da si občina želi, da bi se aktivnosti v zvezi s Kamnolomom končno le premaknile, in cilj je, da peskokop na nek način obstaja, ker ga potrebujemo, a vprašanje je, kakšen način je to. Obe strani je posvaril, da je proti temu, da bi kdo od njih postavljal previsoke zahteve - te morajo biti realne. O delu Urbane je zbranim informacijo podala direktorica podjetja Ana Kočar, ki je povedala, da so s projektom začeli že leta 1998. "Pripravili smo strokovne podlage za ureditveni načrt, pridobili soglasja pristojnih za poseg v prostor in naredili osnutek ureditvenega načrta, pri tem pa smo se opirali na prostorske sestavine planskega akta Občine Ivančna Gorica. Na vse to smo ponovno iskali soglasja pristojnih ministrstev in ustanov. Vse se je ustavilo ob javni razgrnitvi, ko smo dobili pripombe krajanov. Z odlokom o ureditvenem načrtu bomo postavili pravila obnašanja na tem področju, ki pa bodo za Kamnolom predstavljala večjo omejitev, kot jo je imel doslej." Potem je do besede prišel Jože Nosan, ki je dejal, da se peskokop proti Veliki Dobravi, tam je največ nasprotovanja krajanov, ne bo več širil. "Bistvo problema so odškodnine," je povedal in dodal, da Velika Dobrava zahteva tri milijone tolarjev, a podjetje tega denarja ne more izplačati kar tako. Po njegovih besedah so pripravljeni dati material in pomagati s strojnimi uslugami (tudi doslej so delali tako in z vaščani Male Dobrave na ta način dobro sodelujejo), a odškodnin ne bodo plačali, če meritve ne bodo pokazale, da kršijo zakon. Nosan je povedal tudi to, da od maja lani plačujejo koncesijo, kar je za pol leta naneslo 3,2 milijona tolarjev, ki sta si jih razdelila država in občina. Jože Kralj z Velike Dobrave je rekel, da so se vaščani skušali obnašati korektno, saj je dejstvo, da imajo na Veliki Dobravi zaradi peskokopa slabše pogoje bivanja, za kar bi jim pripadala odškodnina. "Z direktorjem Kamnoloma smo poskušali skleniti dogovor, a na vse predloge smo bili deležni negativnih odgovorov in nihče se ni pogovarjal o treh milijonih, ki jih omenja Nosan," je dejal Kralj in dodal, da jim nobena zavarovalnica noče zavarovati hiš za posledice miniranja. Najbližji sosed Kamnoloma Darko Prime, ki živi le 150 metrov od peskokopa, je povedal, da ima zaradi te dejavnosti škodo na hiši in gospodarskem objektu, zato bi bilo prav, da bi se dogovorili za rento, a po njegovih besedah se Nosan o tem sploh ni pripravljen pogovarjati. Janez Zupane z Velike Dobrave pa je eno tožbo s Kamnolomom že dobil, zato je kot lastnik dela zemljišča, na katerem pridobivajo pesek, po njegovih besedah tudi lastnik Kamnoloma. Na te besede je Nosan odgovoril, da Zupancu ponujajo 15 nemških mark za kvadratni meter zemlje v peskokopu ali nadomestno zemljišče, kar je Zupane odločno zanikal. Na koncu so bile obtožbe vse ostrejše in župan jih je prekinil z besedami, da naj se obe stranki še srečata in se skušata dogovoriti, kako bosta rešili spor, na naslednji seji pa se bodo svetniki odločali o odloku. VIŠJE CENE VRTCA Dosedanje cene za programe varstva otrok so veljale od lanskega marca in na predlog vrtca naj bi se z majem za 17 odstotkov povišale cene dnevnih programov, cena priprave otrok na vstop v osnovno šolo pa naj bi ostala nespremenjena - 17.400 tolarjev. Tako naj bi bila po novem cena dnevnega programa za otroka drugega starostnega obdobja 58.400 tolarjev na mesec, cena dnevnega programa za otroka s posebnimi potrebami, vključenega v redni oddelek vrtca, pa 116.800 tolarjev mesečno. Plačila staršev so v konkretnih primerih zelo različna, saj so le-ti razvrščeni v plačilne razrede, kjer se upošteva bruto mesečni dohodek na družinskega člana, razliko do polne ekonomske cene pa plačuje občina. Zupan je dejal, da se z dvigom cen programov viša tudi poraba proračunskega denarja in ob tem poudaril, da mora občina plačevati še višje zneske za otroke, ki so v drugih vrtcih, saj so tam cene še višje kot v Ivančni Gorici. Jože Adlcr je ob tem ravnateljico vrtca Branko Kovaček opozoril, da bi morali podražitve obravnavati tudi na svetu vrtca. Večina svetnikov je bila nad višino povišanja cen zgrožena in pogovarjali so se tudi o možnosti, da bi ceno dvigovali večkrat letno, kar pa po hitrem preračunavanju situacije ne bi bistveno spremenilo. ODLOK O PRIZNANJIH IN NAGRADAH Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja (KVIAZ) so svetniki sprejeli odlok o priznanjih in nagradah Občine Ivančna Gorica za leto 2002. Naziv častni občan bo pripadel Francu Kalarju iz Ivančne Gorice za zasluge na področju gospodarskega in kmetijskega razvoja občine ter dolgoletnega dela na področju družbenega in kulturnega življenja. Zlati grb so namenili Livarju za dosežene uspehe na gospodarskem in ekološkem področju. Ob občinskem prazniku, ko se že tradicionalno podeljujejo priznanja in nagrade, bo občina podelila dve nagradi Josipa Jurčiča: ena bo šla v roke Folklorne skupine Vidovo iz Šentvida pri Stični ob 10. obletnici delovanja na področju ohranjanja kulturne dediščine in ljudskega izročila, druga pa na radio Zeleni val na Spodnjo Slivnico za celovito seznanjanje občanov in širše javnosti z življenjem in delom ljudi v naši občini. Podelili bodo tudi dve plaketi Toneta Tomšiča: Janezu Kastelicu iz Višnje Gore za uspešno in prizadevno delo na kulturnem, turističnem in družbenem področju ter Alojziji Trnovšek iz Doba za uspešno in požrtvovalno delo v krajevni skupnosti in kulturnem društvu. Predsednik KVIAZ Dušan Strnad je predlagal tudi imenovanje članov v svet JSKD OI Ivančna Gorica: Milana Vrhovca, Anico Volkar in Danijela Zupančiča na predolge kulturnih društev v naši občini ter Janjo Omahen kot predstavnico lokalne skupnosti, kar so svetniki soglasno potrdili. Na zadnji seji so svetniki na predlog KVIAZ-a dali tudi pozitivno mnenje k imenovanju Jerneja Lam-preta za ravnatelja OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. CESTNINA V IVANČNI GORICI BO Župan je zbranim povedal, da jc že skoraj neizbežno, da cestnina zaprtega tipa v Ivančni Gorici bo, a nekatere pogoje v zvezi s tem bo lahko postavila tudi občina. Govori se, da naj bi v križišču pred vstopom na avtocesto proti Ljubljani uredili krožni promet, še prej je treba zgraditi zahodno obvoznico in urediti cesto do Višnje Gore. V sejni dvorani se jc razvila debata o tem, ali bo naša občina po uvedbi cestnine v Ivančni Gorici še vedno tako obremenjena s pločevino tistih, ki se bodo izogibali plačilu cestnine, in nekateri so bili mnenja, da bodo ljudje preračunali, ali se jim splača 12 kilometrov prevoziti po regionalnih cestah. Nikolaj Erjavec je bil ogorčen nad dejstvom, da DARS ni držal obljube niti za projekte, ki naj bi jih izvedel pred 15 leti, kaj šele za sproti. "Tako sfušanega projekta avtoceste, kot poteka skozi našo občino, ni nikjer: na uvozu in izvozu bi moralo veljati enako pravilo glede prednosti, v Ivančni Gorici pa ni tako. Kolikokrat bomo še spreminjali režim? Imeti bi morali dobro obvozno cesto in prav bi bilo, da bi nazaj zahtevali staro cesto." Janja Omahen l Ntanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta 2. grupe odredov 17, telefon 7869-400, 7869-401, e-mail: klasje.casopls@siol.net, Uredniški odbor: Andrej AgniC, glavni in odgovorni urednik. Ksenija Medved, pomočnica glavnega in odgovornega urednika (kultura), Vesna Kralj, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Janja Omahen, Marjeta Glavan (lektor), Simon Bregar (šport), Milena Vrhovee (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej VerbiC; Računalniška priprava: AMSET - Albin Macedoni s.p., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Svetniki in stranke v občinskem svetu o kmetijstvu ob vstopanju v Evropo MAJHNE KMETIJE SO V NAJSLABŠEM POLOŽAJU Na uredništvu Klasja smo se ponovno odločili, da bomo v časopisu objavljali odgovore svetnikov oziroma strank v našem občinskem svetu na različna vprašanja, ki so povezana s temami, pomembnimi za razvoj občine. Trenutno je kmetijstvo največji problem Slovenije pred vstopom v Evropsko unijo, zato smo tokrat svetnike vprašali: "Na kak način se trudite, da bi kmetijstvo v naši občini izpolnjevalo pogoje za vstop v Evropo?" Marsikateri od njih se je ob vprašanju zasmejal in dejal, da je smešno, saj je to stvar državne in ne občinske politike. Splošno gledano, jim deloma lahko pritrdimo, a ko se vprašamo, kdo je država, pridemo do odgovora, da smo to vsi državljani. Torej: občani Ivančne Gorice smo njen del in preživetje naših kmetij ter kmetov je odvisno tudi od odločitev občinskih svetnikov. Po statističnih podatkih (vir: popis kmetijskih gospodarstev iz leta 2000) je v naši občini v uporabi 6329 hektarjev površin, 418 se jih zarašča, 6864 hektarjev je gozda, 133 hektarjev pa, nerodovitnih površin. Imamo 1051 kmetijskih gospodarstev (145 od teh jih ima do dva hektarja zemljišč, 136 dva do tri hektarje, 227 od tri do pet hektarjev, 388 ima med petimi in desetimi hektarji, 112 od 10 do 15 hektarjev, 33 od 15 do 20 hektarjev, 10 pa od 20 do 30 hektarjev zemljišč). Statistični podatki kažejo na to, da je v naši občini 1038 hektarjev njiv, 4530 hektarjev pa travnikov in pašnikov. Kmetijska gospodarstva in farma so imeli v času popisa: 8086 glav goveda, 11267 prašičev, 682 ovc, 393 koz, 307 konjev, 10827 perutnine in 3727 kuncev. DARS je Občini Ivančna Gorica za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov (96 hektarjev), ki jih je uporabil za gradnjo avtocestnega odseka Višnja Gora - Bič, septembra 1998 plačal 225,7 milijonov tolarjev. Poraba tega denarja je zakonsko opredeljena v Zakonu o kmetijskih zemljiščih (denar dobita državni in občinski proračun). Po njem morajo občine ta sredstva porabiti za različne oblike sofinanciranja priprave strokovnih podlag za varstvo in urejanje kmetijskih zemljišč, načrtovanje celostnega razvoja podeželja in obnove vasi ter obnove zemljiškega katastra - občinski program urejanja kmetijskih zemljišč. NEKAJ OSNOVNIH PODATKOV KAKO SO SE TOREJ NA TA VPRAŠANJA ODZVALI NAŠI OBČINSKI SVETNIKI? LDS SVETNIŠKA SKUPINA LDS. FRANC GODEŠA, MARINA KOŠČAK, JANKO ROŠELJ IN SONJA MARAVIČ "Slovenija je sprejela program razvoja okolju prijaznega ter učinkovitega kmetijstva in gozdarstva, ki pomeni dobro osnovo za pripravo strategij in ukrepov na tem področju. Osnovni cilji so, zagotoviti stabilno, kakovostno in poceni pridelavo hrane, ohraniti kmetijske površine, poseljenost in kulturo krajino, varovati kmetijske površine in vode pred onesnaževanjem ter urediti status gozdarstva in lovstva. Vsako leto so v proračunu občine Ivančna Gorica zagotovljena sredstva za kmetijsko dejavnost. Letos je v proračunu za kmetijstvo in gozdarstvo zagotovljenih 38 milijonov 110 tisoč tolarjev, ki so namenjeni za subvencioniranje nabave semen, ekološko sprejemljivih škropiv, odkupa mladega pitanega goveda, prevoza mleka z oddaljenih kmetij in pristojbine za promet z mlekom. Posebna sredstva so namenjena urejanju gozdnih cest - tekoče vzdrževanje, gozdne vlake, agromelioracije, čiščenje potokov, urejanje poljskih poti, zložbe zemljišč in pilotski projekti pašnikov. Svetniška skupina LDS vsako leto podpre predlog proračuna, vendar pa se skoraj vedno dogaja, da sredstva, namenjena kmetijstvu, ostanejo neporabljena oziroma ne v celoti porabljena. Vzroka za to do sedaj še nismo uspeli izvedeti od pristojnega odbora za kmetijstvo pri občinskem svetu, v katerem pa LDS nima svojega predstavnika, pa čeprav smo predlagali vrhunskega strokovnjaka. Odbor za kmetijstvo do sedaj še nikoli ni predstavil poročila o namenskosti porabe proračunskih sredstev, zlasti ne vtem smislu, da bi se vedelo, koliko kmetijskih površin se je v občini izboljšalo oziroma na novo pridobilo. Nikoli ni bilo svetnicam in svetnikom predstavljeno končno poročilo, zakaj konkretno se je porabilo 225,7 milijonov tolarjev, ki ga je DARS občini Ivančna Gorica plačal za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov ob gradnji avtoceste Višnja Gora-Bič. Še naprej si bomo prizadevali za pridelavo kakovostne, ekološko pridelane zdrave hrane, podpirali bomo boljšo organiziranost zadružnega poslovnega sistema. Menimo, da bi se morala KZ Stična potruditi, da zadrži skladišče semenskega krompirja, saj je bila naša občina do nedavnega "zibelka pridelave semenskega krompirja". Želimo ohraniti kmetijske površine, poseljenost podeželja in kulturo krajine kot del narodove identitete. Zato je naš cilj, razviti sistem celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Podeželski prostor vidimo kot prostor, kjer pretežno gospodari kmetijstvo, vendar je odprt tudi za razvoj drugih dopolnilnih dejavnosti, na primer turizma. S sprejemanjem prostorsko-ured-itvenih planov za naselja, kjer je kmetijstvo pomemben vir dohodka, se zagotavlja možnost stanovanjske gradnje, kar vpliva na to, da mladi kmetovalci in njihovi otroci ostajajo na domačijah. Vstop v Evropsko unijo bo postavil v ospredje tudi zaščito domače pridelave. Prizadevali si bomo za ustrezno zaščitno politiko, saj brez nje ne bo mogoča konkurenčna tekma z državami Evropske unije. Potrebovali bomo ustrezno zakonodajo, sistem davčnih olajšav in subvencij." SLS -*SKD Slovenska ljudska stranka OBMOČNI ODBOR SLS IVANČNA GORICA "Ena glavnih nalog SLS je vsekakor skrb za obstoj in razvoj kmetijstva ter podeželja. To vprašanje uredniškega odbora je umestno. V prvem mandatu občinskega sveta smo imeli dobro in prav zastavljeno kmetijsko politiko. Tudi sredstva niso bila zanemarljiva. Po volitvah leta 1998 je SLS-podružni-ca Ivančna Gorica v občinskem svetu dobila samo tri svetnike od enaindvajsetih, kar je bistveno premalo za pomembno odločanje v občinskem svetu, odboru za kmetijstvo in občinski upravi. Kljub temu je bil po zaslugi svetnikov SLS v tem mandatu na občinskem svetu izglasovan sklep, da se sredstva, ki so bila pridobljena za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov ob gradnji avtoceste Višnja Gora - Bič, v tem mandatu namenijo za razvoj kmetijstva v občini. Ta sklep je tudi v skladu s 16.členom Zakona o kmetijskih zemljiščih. Kljub sprejetemu sklepu na občinskem svetu je bil samo delček sredstev namenjen za kmetijske programe. Žal je treba ogromno truda in energije vložiti že, ko skušamo dopovedati županu in ostalim občinskim strukturam, da je kmetijstvo in razvoj podeželja eden od ključnih elementov razvoja tudi v naši občini. Na našem področju se preveč zanemarja gospodarstvo in kmetijstvo, prednost pa se daje družbenim dejavnostim. Kljub temu si prizadevamo, da bi omogočili ohranitev in okrepitev oz. prestrukturiranje naših kmetij. Kolikor moremo, se angažiramo tudi na državnem nivoju. Večina manjših kmetij na področju občine bo težko sledila zahtevam Evropske unije." SDS SVETNIŠKA SKUPINA SDS "Kmetijstvo kot gospodarska panoga bo verjetno najbolj prizadeto pri vstopu Slovenje v Evropsko skupnost, kar je posledica neurejene zakonodaje in usmerjanja razvoja te panoge v preteklem obdobju. Ni se spodbujalo investicij, ki bi zmanjševale stroške pridelave kmetijskih proizvodov. V polpreteklem obdobju se je kmetijska zakonodaja na državni ravni neprestano spreminjala, če pa pogledamo po terenu, vidimo, da se je v resnici le malo spremenilo. Predvsem se čuti pomanjkanje idej in projektov, ki bi omogočili lastnikom kmetij, da se odločijo za določeno pridelavo, v kateri bi ekonomsko učinkovito gospodarili tudi v evropski skupnosti. Zato ima država v rokah največ instrumentov in vzvodov, s katerimi lahko vpliva na strese kmetijstva pri vstopu v Evropsko unijo. Kmetijstvo v občini Ivančna Gorica se lahko razdeli na dva dela, glede na pogoje pridelave in trenutne razvitosti. V en del spadajo ravninski oziroma nižinski pre- deli, ki so primerljivi z najbolj kmetijsko razvitimi predeli v Sloveniji, v drugi pa višinski predeli, ki so primerljiv z najmanj razvitimi. Tako imamo v občini Ivančna Gorica dva povsem različna tipa kmetijskih gospodarstev, ki zahtevata vsak svoj način reševanja pri vstopu v Evropsko unijo. Iz tega izvira tudi največ problemov, da bi kmetijstvo v naši občini izpolnjevalo pogoje za vstop v unijo. Če mora kmetijsko bolj razviti predel naše občine predvsem poiskati količinsko, kakovostno in tržno bolj zanimive programe, pa mora tisti manj razviti del obstajati že zaradi ohranjanja kulturne krajine. Država je v zakonu o kmetijstvu in kmetijskih tržnih redih določila, kaj lahko občina kot lokalna skupnost spodbuja oziroma sofinancira na področju kmetijst-va.Tako so vsa direktna plačila v pristojnosti države, občina pa lahko v okviru svojih zmožnosti spodbuja in sofinancira izgradnjo kmetijske infrastrukture in izobraževanja. Zato se je svetniška skupina SDS v vsem sedanjem mandatu trudila za tako spodbujanje in sofinanciranje kmetijstva v naši občini, ki bi kmetijskim gospodarstvom omogočilo čim cenejšo pridelavo. Tako smo spodbujali sofinanciranje v agromelioracije, izgradnjo gozdnih vlak in cest, izgradnjo pašnikov, veterinarske storitve, proizvodnjo mleka, spodbujanje in sofinanciranje raznih tečajev in ostalega izobraževanja s področja kmetijstva in ne nazadnje smo spodbudili tudi projekt zložbe zemljišč, ki pa je dol- STRAN gotrajen proces in zahteva svoj čas. Zavedamo se, da je kmetijstvo kompleksna proizvodnja in en svetnik ali svetniška skupina pa tudi občina brez pomoči države ne morejo reševati kmetijstva, ob travmah, ki bodo nastopile ob vstopu v evropsko unijo, saj lahko sama nastopa le s vlogi gasilca, ki pomaga zdaj enemu, zdaj drugemu. V svetniški skupini SDS se trudimo, da bi bile te travme čim manjše tudi za malega kmeta, da bi tudi on našel svojo tržno nišo v Evropi. V občinskem svetu skušamo voditi takšno kmetijsko politiko, ki bi omogočila čim boljše pogoje za vstop v Evropo za čim večje število kmetijskih gospodarstev. Koliko pa smo uspešni, bo pokazal čas." PAVEL GROZNIK "S kolegi svetniki sprejemamo vsakoletni občinski proračun, katerega del v okviru možnosti namenjamo kmetijstvu. Vem, da je teh občinskih sredstev odločno premalo, žal pa se na državni ravni na kmete večkrat pozablja oz prepočasi rešuje njihove težave. Še vedno niso v celoti poravnane odškodnine za sušo in pozebo v preteklem letu, prepočasi napredujemo na področju strukturnih sprememb. Stranka Nova Slovenija- Nsi preko svojih poslancev v Državnem zboru opozarja vladajočo koalicijo na te in druge težke probleme, ki tarejo vse slovenske kmete" Pripravila in zbrala Janja Omahen N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Dr. Andrej Bajuk, predsednik stranke Nova Slovenija Življenjsko načelo: Predaj se vetrom. Naj gre kamor hoče! Naj se srce navriska in izjoče! Vendar mornar, ko je najvišji dan, izmeri daljo in nebeško stran. (O. Župančič) Dr. Andrej Bajuk se je rodil 18. oktobra 1943 v Ljubljani. V prvih dneh maja 1945 je njegova družina emigrirala. Skoraj tri leta so živeli po taboriščih spodnje in zgornje Avstrije, potem pa so odšli v Argentino in se naselili v Mendozi. Dr. Andrej Bajuk je tam odraščal, študiral in se poročil s Katarino Grintal. Slovenko iz Lukovice pri Domžalah. Svojo prvo diplomo iz ekonomije je opravil v Mendozi v Argentini (Universidad National de Cuvo). Na posebnem dveletnem mednarodnem programu, ki ga je organizirala Univer-sity of Chocago, je pridobil svoj prvi magisterij, drugega skupaj z doktoratom pa na univerzi Berkeley v Kaliforniji. Ponovno se je vrnil v Mendozo in tam poučeval kot profesor na univerzi. Kmalu zatem je odšel v Washington, kjer je dobro leto delal pri Svetovni banki, nato pa se je zaposlil v Medameriški razvojni banki (IDB) v VVashingtonu DC za skoraj dvajset let. V tem obdobju je opravljal funkcije na različnih položajih: od ekonomista, zadolženega za analizo socialnih in gospodarskih projektov, do svetovalca izvršilnega podpredsednika banke. V zadnjih petih letih službovanja v Wash-ingtonu je bil direktor kabineta predsednika Medameriške razvojne banke in član predsedniškega sveta banke. Od septembra 1994 do 2000 pa je bil predsednik te banke za Lvropo s sedežem v Parizu. Dr. Andrej Bajuk se je že od druge polovice 1999 veliko zadrževal v Sloveniji in je po sklenitvi sporazuma o koaliciji Slovenija med SKD in SDS prevzel vodenje strokovnega sveta, ki je v okviru koalicije pripravljal alternativni vladni program. Na združitvenem kongresu SKD-SLS je bil izvoljen za podpredsednika združene stranke. Dr. Andrej Bajuk se je odločil za vrnitev Slovenijo zato, ker sta z ženo že od nekdaj premišljevala o tem, da bi bil naravni zaključek njune dolge življenjske poti, ki ju je iz Slovenije odnesla v mladih letih, vrnitev v domači kraj. Z ženo imata tri otroke in stalno bivata v Ljubljani. Hčerka Tatjana je doktorica antropologije in zasebna raziskovalka v Sloveniji, sin Andrej Sebastian je pravnik in dela kot javni pravobranilec v Atlanti, Georgia, ZDA, najmlajša Nataša pa živi v Parizu, kjer končuje magisterij iz političnih ved na Sorboni. Dr. Bajuk je slovenski državljan. Aktivno govori angleško, francosko in špansko. Za vse informacije, vprašanja in pobude, lahko pišete na naslov: OO N.Si Ivančna Gorica, Ulica talcev 4,1295 Ivančna Gorica; oziroma email: ivancna-goricafumsi.si OO N.Si Ivančna Gorica 4 STRAN NOV ZADRUŽNI KMETIJSKI IN VRTNI CENTER V KMETIJSKI ZADRUGI STIČNA Kmetijska zadruga Stična je 13.aprila 2002 ob 12. uri odprla nov zadružni kmetijski in vrtni center pri skladišču semenskega in jedilnega krompirja v Ivančni Gorici. Kljub muhastemu aprilskemu vremenu je tega dne točno opoldne nehalo deževati. Ljudje so se kljub deževnemu dopoldnevu množično odzvali našemu povabilu in s prijetnim kulturnim programom smo namenu predali nov zadružni kmetijski in vrtni center. Slavnostni govornik na otvoritvi je bil predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk. Otvoritve so se poleg številnih gostov udeležili tudi naš župan Jernej Lampret, gospod opat Anton Nadrah in župan Andreas Schlund s svojimi sodelavci iz pobratene občine Hirschaid. Župnik Jože Kaste lic iz Ivančne Gorice je opravil lep blagoslov objekta. Društvo podeželskih žena iz Ivančne Gorice je poskrbelo, da so se številni gostje in obiskovalci posladkali ob izvrstnem domačem pecivu, zadružna kuharica Vida je skupaj s sodelavci pripravila, izvrsten golaž, gostinska ekipa pa je poskrbela, da ni bil nihče žejen. Kmetijska zadruga Stična je v novem objektu pridobila več kot 200 kvadratnih metrov prodajnih prostorov,350 kvadratnih metrov pokritih skladiščnih prostorov in več kot 700 kvadratnih metrov zunanjih skladišč. V sklopu objekta bomo uredili tudi tržnico za naše kmetice, ki bodo tam proda- jale svoje pridelke. Dejavnosti bomo na podlagi interesov še širili. Objekt je v ponos Kmetijski zadrugi Stična in upam, da tudi občanom občine Ivančna Gorica. Potrudili se bomo, da bomo ponudbo iz dneva v dan dopolnjevali in da boste v njem našli vse, kar boste rabili za kmetijo, vrt in dvorišče, pa še marsikaj za gospodinje in dom se bo našlo. Z veseljem pričakujemo vse cenjene stranke v novih trgovinah pri skladišču semenskega in jedilnega krompirja v Ivančni Gorici. KZ Stična: Milena Vrhovec SMREKOV LUBADAR IN NJEGOVO OBVLADOVANJE ZAHVALA V Kmetijski zadrugi Stična sc zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so nam pomagali, da je otvoritev kmetijskega in vrtnega centra lepo uspela. Našim prošnjam so se odzvali naslednji poslovni partnerji : - MERCATOR DOLENJSKA - Mesnine dežele Kranjske - Litijska mesarija - Gruda Jurmes d.d. Ljubljana - Pekarna Grosuplje - Pekarna Gorenc Ivančna Gorica - Pivovarna Laško - KZ Krka Novo mesto - Pivovarna Union Ljubljana - Trgoavto Koper - Semenarna Ljubljana - Ljubljanske mlekarne - obrat Stična - Sirarstvo Čcpon - Zmaj baterije - Era Velenje - Sadje-zelenjava Ljubljana - Agave Posebna zahvala velja tudi Radiu Zeleni val, direktorju Borisu Peterku in Filipu Kocjančiču za vodenje programa. Hvala tudi Mladinskemu pevskemu zboru iz Stične pod vodstvom p. Maksimiljana, dijakom Srednje šole Josipa Jurčiča pod vodstvom prof. Marjete Glavan in Marku Kutnarju za lep kulturni program ter gospodu župniku Jožetu Kastelicu za obred ob blagoslovitvi novega objekta. KZ Stična Smrekov lubadar pri nas? Smrekov lubadar je v naših gozdovih nenehno prisoten. Vendar pa postane nevaren za zdrava drevesa šele ob prenamnožitvi. Do tega lahko pride ob sušnih in vročih letih, ob nestrokovnem gospodarjenju z gozdom (nepravočasen odvoz neo-beljenega lesa iglavcev, opuščanje gozdnega reda...), če nastanejo mehanske poškodbe drevja pri spravilu in sečnji, po poškodbah, ki jih povzročijo razne ujme (sne-golom, žledolom, vihar, podrtice...). Zaradi snegoloma, velike količine polomljenih in nepospravljenih smrekovih vrhačev ter dreves so ustvarjeni idealni pogoji za razvoj smrekovih lubadarjev. Zato je treba v najkrajšem času vso polomijo pospraviti in tako preprečiti nam-nožitev smrekovega lubadarja. Kakšni s«» znaki napada smrekovega lubadarja? Splošni vidni znaki napada lubadarja so: -majhne okrogle luknjice na deblu in vejah, dobro vidne le na gladkem lubju, sicer skrite pod luskami lubja; - rjava črvina. ki je dobro vidna na lubju, na lišajih in mahu; ta porašča deblo in koreninski vrat; - okoli luknjic se nabira smola, včasih se celo cedi po deblu; iglice odpadajo. V pomladanskem času pa se kmalu po napadu pokaže sprememba barve krošnje, osipanje iglic, po osipu pa odstopi in odpade lubje z debla. Kaj storimo če odkrijemo smreke, napadene z lubadarjem? Če lastnik gozda odkrije smreke, napadene z lubadarjem, mora o tem obvestiti revirnega gozdarja. V dogovoru z njim mora smreke v najkrajšem času posekati. Panje in deblo mora obeliti, lubje in veje sež-gati (upoštevati požarno varnost), neobeljeno oblovino pa v najkrajšem času odpeljati na skladišče za strojno lupljenje, če bo oblovina obeljena v dveh dneh. Kakšno vlogo ima Zavod za goz- POSEBNE PREMIJE ZA BIKE IN VOLE IN KLAVNE PREMIJE SE VLAGAJO V NASLEDNJIH ROKIH : od 1. do 15 julija 2002 za govedo, oddano od l.jan dO 30.jun. 2002 od 1. do 15. oktobra 2002 za govedo, oddano od 1 jul. do 30sept. 2002 od 1. do 15. decembra 2002 za govedo, oddano od l.okt.do 30.nov. 2002 od 1. do 15. januarja 2003 za govedo, oddano od 1 dec. do 31 dec. 2002 Posebna premija za bike Posebna premija za vole 35.000 tolarjev 25.000 oz. 50.000 tolarjev za vole, starejše od 22 mesecev Klavna premija - 13.500 tolarjev (za klavno govedo, starejše od 8 mesecev) Lastniki gozdov (ne revirni goz- TELEFONSKE ŠTEVILKE darji) morajo vsaj enkrat mesečno v pomladanskem in poletnem času V KMETIJSKI ZADRUGI STIČNA pregledovati svoje gozdove. Če odkrijejo smreke, napadene z 7887 - lubadarji, morajo o tem nemudoma Uprava Ivančna Gorica - tajništvo 600 obvestiti revirnega gozdarja, v Uprava Ivančna Gorica - tajništvo 7887 - 602 dogovoru z njim pa jih tudi v najkra- Komerciala 7887- 617 jšem času posekati. Delikatesa Ivančna Gorica 7887 - 620 Smreke, napadene z lubadarjem, Zadružni hram Iv. Gorica 7887- 610 morajo biti pravočasno (pred izle- Žcleznina Radohovavas 7887 - 628 tom nove generacije) odkrite, odkazane, posekane in odpeljane. Samopostrežna trgovina Rad.vas 7887 - 626 Vzpostavljen mora biti popoln gozd- Bife Na Pluski 7887 - 629 ni red, Zavod za gozdove pa na pod- Žcleznina Iv.G.-sklad.krompirja 7887 - 624 lagi izdane odločbe ter pravilno in Vrtni center Ivančna Gorica 7887 - 622 pravočasno opravljenega dela HKS Ivančna Gorica 7887 - 619 omogoči sofinanciranje teh del. Bife Domen Muljava 7876- 303 Telefonske številke rcvirnih goz- Samopostrežna trg. Muljava 7876 - 303 darjev: Bile Zagradec 7888 - 604 Roman Crnič 041-657-214 Žcleznina Zagradec 7888 - 606 Marko Slapničar 041-657-229 Samopostrežna trg. Zagradec 7888 - 604 Franci Kogovšek 041-657-217 Fax : 7887 - 614 Ivančna Gorica, 28.3.2002 E.MAIL: kz.sticna@siol.net. Revirni gozdar: Črič Roman STRAN ZNAČILNOSTI KOZOLCEV NA OBMOČJU OBČINE IVANČNA GORICA (1) Za razliko od mnogih zahodnoevropskih dežel se je na Slovenskem do danes ohranil zelo bogat fond raznovrstne nepremične kulturne dediščine. Urez številnih ohranjenih eerkva. gradov, zidanic in ko/oleev si danes kratko malo ne moremo predstavljati podobe naše kulturne krajine. Še posebej kozolci s svojo vraščenostjo v slovensko pokrajino so deležni pozornosti številnih domaČih in tujih ljubiteljev, fotografov, umetnikov, poznavalcev in raziskovalcev naše stavbne dediščine. Kaj je kozolec? To je naprava za sušenje sena. detelje, različnih žit v snopih, fižola, koruznih storžev in koruznih stebel. Praviloma ima streho. Na Slovenskem poznamo več tipov kozolcev. Tipološku jih lahko v grobem delimo v dve skupini: enojne in dvojne. Meti enojne prištevamo enojne stegnjene, dvojne stegnjene. enojne stegnjene kozolce s plaščem, meti dvojne pa lahko prištevamo dvojne vezane kozolce - toplarjc, nizke vezane kozolce in kozolce na kozla. Samostojni lip predstavlja prislonjeni kozolec, ki je praviloma prislonjen h gospodarskemu poslopju, najpogosteje k skednju ali hlevu. Po mnenju priznanega slovenskega geografa in zgodovinarja Pranja Uaša sotli kozolec na Slovenskem meti etnološko najpomembnejša gospodarska poslopja; z njim je slovenski kmet prvotno reševal predvsem problem sušenju žita v snopih. Lahko rečemo, da prestavlja kozolec enega najpomembnejših segmentov naše nepremične kulturne dediščine. Kot napravo za sušenje ga sicer poznajo tudi drugod po svetu, na primer v nekaterih alpskih deželah (v Avstriji, Švici), severni Italiji, ob Baltiškem morju (v Litvi), v Rusiji, Skandinaviji (na Švedskem in finskem), v zahodnem delu Kitajske in celo na Japonskem, vendar pa nikjer v tako različnih oblikah in tako kvalitetni izdelavi kot pri nas. Zato sodijo kozolci na Slovenskem, /lasli loplarji kol najvišja razvojna oblika, med zelo pomemben del evropske in svetovne kulturne dediščine in veljajo za slovensko posebnost. Žal se tega danes vse premalokrat zavedamo. lako strokovna ko! laična javnost danes premalo ceni pomen le sušilne naprave. Strinjamo se lahko z mislijo, ki jo je zapisal znani slovenski etnolog dr. Tone Cevc v knjigi Slovenski kozolec, tla arhitekturo kozolca in njegovo zgodovino Slovenci še vedno premalo poznamo, kljub temu da mu je že leta IVI Anton Melik posvetil prvo znanstveno študijo, ki so jo kasnejši raziskovalci kozolca (arhitekti, etnologi, geografi in zgodovinarji) nenehno dopolnjevali. Ker so kozolci po večjem delu Slovenije že skorajda povsem izgubili svojo primarno namembnost, jih danes kmetje vse manj uporabljajo. Zato stojijo prazni in na pol pozabljeni na robu sodobnega kmečkega življenja in iz dneva v dan vse bolj propadajo. Zadnje v celoti lesene kozolce so nehali na Dolenjskem postavljati že pred približno tridesetimi leti. Prav zalo je poznavanje kozolcev danes loliko bolj pomembno, česar se dobro zaveda med drugim tudi neprofitna ustanova Poti kulturne dediščine, ki si pod vodstvom Slavka Mežka prizadeva ohranjati nekatere kozolce na Slovenskem, v zadnjem času tudi za ohranitev in ustrezno prestavitev Pušlarjcvega toplarja v Zgornji Dragi. Kdaj smo zaceli Slovenci postavljati prve kozolce, ni znano. Nekatere domneve strokovnjakov kažejo na to, da smo neko obliko naprave za sušenje žita in sena prinesli s seboj že ob naselitvi iz svoje matične domovine. Vsekakor so bili kozolci, kakršne poznamo danes, razširjeni že v času ž.ivl-|cn|i Janeza Vijkarda Valvasorja saj jih omenja v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske iz leta I689. Podoba tedanjih kozolcev se je obranila na bakrorezni upodobitvi v istoimenski knjigi. Dušan Št epec Kopija i: Valvasorjeve knjige Slava vojvodine Kranjske i 1689) KONJSKI SPOMLADANSKI PRAZNIK oumni presoji razglasila, da so vsi nastopajoči zmagovalci, kar je bilo najbolj pravično. Konj v današnjem tehnološko razvitem svetu izgublja dolgoletni pomen, da je s svojo močjo pomagal človeku pri težkih delih, oranju in prevozu tovorov, sedaj se vedno bolj uveljavlja njegova športna in ljubiteljska vloga, seveda tudi vzreja za slastno, zdravo in sočno konjsko meso. Na svetu poznajo okrog 200 vrst pasem konj. s številnimi tipi in pod tipi. Delijo se predvsem na toplokrvne in hladnokrvne, s tem razlikovanjem ne mislimo na njihovo kri. ampak na njihov temperament. Toplokrvni konji so bolj vitki, lažji in bolj živahni, primernejši za ježo, Hladnokrvni pa so težji, bolj miroljubni in močnejši. Brejo« kobil traja od 328 do 340 dni. In kaj pomeni primerjava koz in konj? Statistični podatki za našo občino za leto 2000 govorijo, da je v občini 307 konj in 397 koz. Ti podatki so za leto 2002 skoraj gotovo precej drugačni, vsaj kar zadeva konje. Na območju višnjegorskega društva prijateljev konj je več kot 150 konj. največjo čredo, več kot 30 konj, pa ima Tonček Kaslelic. V celi občini je najbrž število konj krepko večje, kot govori stalistika. Za koze je pa težko reči. koliko jih je v resnici. Foto: limnik; Pavel st>bljem>sti. Odgovor: Dejavnosti, ki jih želite opravljati kot s.p., spadajo med obrtne dejavnosti in je zahtevan poklic kozmetičar, kozmetični tehnik, pediker, to pa so: dejavnosti kozmetičnih salonov (nega obraza in telesa, depdacija in epilacija, ličenje, limfna drenaža in masaža z alternativnimi masažnimi tehnikami), dejavnost pedikerskih salonov (pedikura in manikura) ter druge dejavnosti za nego telesa (solariji). Svetujem vam, da se za pridobitev ustrezne dokvalifikacije ponovno obrnete na zavod za tehnično izobraževanje. Glede na vaša znanja in izkušnje boste z lahkoto opravili dodatne izpite in tako pridobili potrebno kvalifikacijo za opravljanje željenih dejavnosti. Če boste pohiteli, se boste izognili obveznemu opravljanju mojstrskega izpita, ki bo za vse obrtne dejavnosti (sem spada tudi kozmetična) obvezen po 1.1. 2004. Vse, kar sem napisala, pa zelo spremeni dejstvo, da ste že upokojeni in s tem statusom želite pridobiti novega. Za informacije so vam na voljo v pravni službi obrtne zbornice Slovenije. 7959 STRAN V ZNAMENJU ABRAHAMA Kar pet desetletij se je že obrnilo, odkar se ie naše društvo rodilo. So v, stiski se odločili, da tud upokojeni bi se družili. Tako je društvo ustanovljeno bilo, je raslo in raslo, delovalo, se osamosvojilo in ponovno prapor razvilo. Vsi skupaj smo ena velika družina, spoštovanje, druženje, prijateljsko je naša vrlina. Bog daj, da zdravje nam bi vsem skupaj še dolgo služilo, pa se nam bo še veliko lepih trenutkov zgodilo. Stiski upokojenci praznujemo letos 50-letnico društvene dejavnosti. Marca smo imeli redni letni občni zbor. na katerem smo ta jubilej proslavili. Kulturni program so nam pripravili člani Vokalnega kvarteta Stična ter učenke in učenci podružnične šole Stična pod vodstvom gospe učiteljice Mateje 1 lumar. Srečanja so se poleg članov udeležili tudi povabljeni gostje: tajnik ZDUS-a Franc Sotler, župan občine Ivančna Gorica Jernej Lam-pret in predsednik KS Stična Stane Okorn. Franci Sotler je v svojem govoru predstavil zgodovino upokojenskih združenj, opozoril pa je tudi na načine življenja starejšega prebivalstva danes, ki se srečuje z mnogimi težavami. Zavzemal se je za pravice upokojencev v današnji družbi, ki so večkrat kršene. V imenu ZDUS-a je društvu podelil za 50 let bogatega in ustvarjalnega dela Veliko plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije, ki jo je prevzel predsednik društva Tone Zaletel. Zbrani člani, ki smo zopet preživeli prijetno in prijateljsko srečanje, smo bogatejši za lepo doživetje. DU Stična Zakaj ŠTUDENT v Ivančni Gorici? Vse več mladih si med šolanjem oz. študijem išče priložnostna dela, saj jim denar vedno prav pride. Nekateri si delo najdejo sami ali preko prijateljev, drugi pa se obrnejo po pomoč na študentski servis. Že dolgo ne obstaja en sam študentski servis, cela vrsta jih je, po mnogih krajih v Sloveniji. Eni so bolj uspešni, drugi manj. Naš Študentski servis ŠTUDENT, d.o.o., Ljubljana sodi med tiste prve, uspešne. Poslujemo že od decembra 1990. V vseh letih smo skupaj vpisali 13.000 študentov in dijakov, od katerih jih je letos aktivnih 3.000. Sodelujemo z 9.000 fizičnimi in pravnimi osebami. Hiter razvoj, nove zahteve pri posredovanju študentskega oz. dijaškega dela in predvsem naše dolgoletne izkušnje so bili vzrok, da smo lani zamenjali način poslovanja. Prešli smo na popolnoma internetno poslovanje, ki nam omogoča, da smo lahko pri delu šc bolj hitri in učinkoviti. Članom nudimo: naročanje napotnic po telefonu ali preko interneta, SMS sporočila o prostih delih in nakazilu ter priložnostna darila. 24 ur na dan je na voljo naša spletna stran www.web-servis.com z vsemi informacijami (o prostih delih, zaslužku, izdanih in vrnjenih napotnicah, o najvišjem mesečnem znesku na napotnico itd.). Nudimo tudi ugodnost predplačil, kar pomeni, da jim na tekoči račun nakažemo celotni znesek na napotnici še isti dan, ko prejmemo potrjeno napotnico od delodajalca. Predplačila veljajo za delodajalce, ki so redni plačniki. Delodajalcem z več prometa nudimo posebno ugodnost - določen brezplačni tisk oz. popust pri tisku do velikosti 50x70 cm (kuverte, vizitke, propagandni material, dopisi - karkoli). Zakaj Študentski servis ŠTUDENT v Ivančni Gorici? Zato, ker smo želeli našim sedanjim in bodočim članom olajšati iskanje dela, in to predvsem v njihovem kraju in okolici. Obenem smo jim želeli tudi čim bolj približati naše usluge (vpis, podaljšanje članstva, obveščanje o prostih delih, naročanje napotnic...). S tem namenom smo lansko^ poletje (točneje 24. julija 2001) odprli poslovalnico v I. nadstropju stavbe Kmetijske zadruge Stična, Ulica II. grupe odredov 17. Vabimo vse dijake in študente, da nas obiščejo v poslovalnici, saj jim bomo z veseljem pomagali. Jasna Rakuljič-Zelov vodja podružnice MLADE BIOLOGE SO NAGRADILI ZA IZVIRNOST Učenci biološkega krožka na osnovni šoli Stična, podružnica Višnja Gora, ki jih vodi profesorica biologije in kemije Ana Šimac. so na natečaju Nagrade družbe Ford za ohranjanje naravne in kulturne dediščine za leto 2001 prejeli posebno denarno nagrado v vrednosti 50 tisoč tolarjev in priznanje. Na natečaj so se prijavili s projektno nalogo Mlake in močvirja v Višnji Gori in njeni okolici. "S tem mladinskim projektom smo začeli septembra lani in ga v dveh mesecih zaključili," je povedala mentorica in dodala: "Učenci so celotno nalogo izdelali sami, jaz sem jih pri delu le usmerjala, kar je bilo komisiji najbolj všeč". S svojim delom so učenci od 5. do 8. razreda želeli pokazati, da so mlake pomemben vodni vir, ki pa po človekovi krivdi na žalost izginja. Z ozaveščanjem drugih osnovnošolcev (in preko njih tudi mnogih krajanov) o pomembnosti tega vodnega ekosistema bodo mladi biologi pripomogli k ohranjanju čim večjega števila mlak. Učenci so med raziskovanjem obiskali mlake v okolici doma in nabrali nekaj rastlin in živali, ki rastejo oziroma živijo v/ob njih. Vse organizme so si ogledali in jih poimenovali, nekatere od njih pa zdaj gojijo tudi v šoli. Potem so v različnih knjigah in na internetu poiskali podatke o Višnji Gori, mlakah in mokriščih ter organizmih v njih. Čestitamo! Janja Omahen _POGOVORI NA INTERNETU (Anonimno) Pomoč zasvojenim - Skupnost Srečanje Program pomoči /osvojenim in njihovim svojcem. Odgovarja in svetuje psihologinja Mateja Erjavec pogovori.karitas.si SOS:0H0 1221 Nadomestno civilno služenje Kako do civilnega služenja vojaškega roka? Ugovor vesti, mesta služenja in potek... Za Vas odgovarja Alojzij Štefan, vodja službe za NCS pri Slovenski karitas. pogovori.karitas.si lel.(Oi) 300 59 60 Pomoč ženskam in materam v stiski V Vas raste novo življenje. Vi pa doživljate stisko. Ali ima mogoče v Vaši družini glavno besedo nasilje (Želite prekiniti krog nasilja v vaši družini?) Za Vas odgovarja in svetuje dipl. soc. delavka Andreja Verovšek, Zavod Pelikan-Karitas. pogovori karitas si tel.fOl) 366 77 21 Materialna pomoč Želite pomagati, potrebujete pomoč in ne veste kam naj se obrnete? Za vas svetuje in moderira dipl. soc. delavka Alenka Baumgartner, Karitas Ljubljana. pogovori karitas. si tel.(Ol) 439 21 30 KJE http://www.karitas.si NAS NAJDETE? http://med.ovcr.net TUDI V IVANČNI GORICI IMAMO SKUPINO ZA SAMOPOMOČ Žal v času fotografiranja ni bilo vseh udeleženk skupine, še posebej pogrešamo ustanoviteljico. Bo pa drugič več sreče. V okviru Društva upokojencev Ivančna Gorica smo na pobudo gospe Helene Čampa organizirali skupino za samopomoč. Ker smo se začele sestajati jeseni preteklega leta, smo si nadele romantično ime Zlata jesen, kar tudi ustreza našim letom. V začetku nas je bilo 6, kasneje pa sc je skupina povečala na 10. Namen skupine jc z druženjem in pogovorom, izmenjavo mnenj in nasvetov doseči sprostitev in z raznimi vajami ter testi čimbolj obuditi naše že malo zakrnele sive celice. Sestajamo se ob četrtkih. Do sedaj smo obravnavale že različne teme, od obujanja mladostniških spominov, takratnih običajev, razmer in navad ob raznih praznikih do zdravja, zdravilnih zelišč, kulinarike in podobno. Malo smo poskrbele tudi za razgibavanje telesa, načrtujemo pa še marsikaj, med drugim tudi krajši izlet v naravo. Za pestrost naših srečanj sc moramo zahvaliti voditeljicama Heleni in Marti, ki se vedno trudita, da nam ni dolgčas in da jc tematika zanimiva za vse. Čc drugače nc gre, si pomagata s kakšno šalo, prebranim člankom ali kako drugače. Ljubu Slrube/j SPOMIN NA PRIJETNE DNI Srečanje generacije godbenikov iz leta 1982 V začetku letošnjega leta se jc zbrala velika večina godbenikov, ki smo bili aktivni pri gobi Stična v davnem letu "1982". Naključje je naneslo, tla je srečanje sovpadalo tudi z obletnico prvega samostojnega koncerta pred dvajsetimi leti, katerega smo pripravili po petletnem delu. Želja po srečanju je že dolgo časa tlela med posamezniki vendar nikoli se ni našel pravi čas, da se bi želje uresničile. Božično novoletni čas pa je ravno pravi za nostalgije in obujanje lepih trenutkov. Tako je v tem času padla odločitev, za izvedbo v glavah dveh nadobudnežev, ki sta tudi pred dvajsetimi leti s svojim optimizmom koga spravila v smeh, drugemu pa naredila siv las. Skupaj sta pripravila kratko shemo organizacije, aktivirala nekaj donatorjev, in že je bilo vse pripravljeno za izvedbo. Na dan D seje zbrala druščina petdesetih udeležencev, seveda z boljšimi polovicami v prostorih proizvodnega obrata "PVC OKNA" Cugelj Nace, ki jc bil poleg avtorja članka eden izmed pobudnikov srečanja. Lep sobotni dan je obetal dobro razpoloženje in ob dogovorjeni uri se jc pisana druščina pričela zbirati. Po prvih stikih, ki so bili najprej malo zadržani, je pogovor ob obujanju spominov in pregledu slik starejšega datuma le stekel. Naše podobe so se malenkost spremenile, predvsem moški del je precej pridobil pri skupni masi, ženski del jc bil seveda "brez napake", skoraj vsi pa smo pridelali kak siv las. Le srca so bila mladostna in razpoložena, predvsem to pa šteje. Veliko, veliko lepih trenutkov je privrelo iz spomina na dni našega kulturnega ustvarjanja. Seveda so bili dogodki, ki so sc nam dogajali poleg, še toliko bolj atraktivni in neverjetni, gledani iz sedanjosti. Polnoč ura je odbila, ko jc bila zbrana družba ob dobri hrani in žlahtni kapljici na vrhuncu dobrega razpoloženje. Nedelji naproti, polni prijetnih vtisov in obljub o ponovnem srečanju je bila vizija razhajajoče družbe. Želja je bila, da bi bili prihodnjič prisotnih tudi tistih deset članov iz generacije 1982, ki se tega srečanja zaradi različnih obveznosti in zadržkov ni mogla udeležiti. Namen druženja jc bil dosežen v zadovoljstvo vseh udeležencev, želja po ponovnem neformalnem ali pa tudi po formalnem srečanju je bila vseskozi prisotna. Časi izpred dvajsetih let so dobili novo prevleko, tako, da jih zob časa šc nekaj časa nc bo načel. Žal pa z nami niso mogli deliti prijetnih trenutkov štirje naši člani, ki so se v tem dvajsetletnem obdobju poslovili iz zemeljskega življenja, med njimi tudi naš prvi kapelnik. Dane Kastelic STRAN DRUŽINSKI DAN V VRTCU "MIŠKA" POMLAD V VRTCU SONČEK V petek, 12.4 2002, smo se zbrali otroci polžkovc in medvedkov skupine z. vzgojiteljicama in pomočnicama, da bi staršem, babicam in dedkom predstavili kratek program. Malčki so ob zaključku projekta Palček Bralček malim šolarjem zaigrali dramski prizorček Trije metulji ter zapeli nekaj pesmic. Povedali so tudi nekaj misli o svojih družinah. Mali šolarji pa so sc predstavili staršem in otrokom polžkovc skupine z dramatizacijo Rdeče Kapice, deklamacijo, pesmicami, plesom in igranjem na male instrumente. Mali šolarji so prejeli ob zaključku projekta knjižne nagrade in simbol palčka. Prejele smo pismo mamice, v katerem je bilo napisano naslcdnje:"Verjctno Vam je bila polna dvorana, smeh in sproščenost staršev, navdušenje in ploskanje velika potrditev in zahvala za skupaj preživeto uro. Hvala tudi "Bili", saj je po vsakih vajah otrokom s čajem okrepila izsušena usta. Otroci, na prireditvi ste bili čudoviti. Za nagrado sem Vam pripravila nekaj zanimivega, kar Vam bo žc danes prav prišlo na izletu. Povečevalnega stekla in kompasa nc pozabite vzeti s seboj tudi v Kckčcvo deželo." Vzgojiteljici: Marica Blatnik, Marta Ereulj Sola je poslala tovarna tekstilnih izdelkov OBČINA TOŽI KROJ IZ ŠKOFJE LOKE Krajani Krke se sprašujejo, kaj se dogaja z objektom poleg Družbenega doma na Krki, ki je zaenkrat še vedno last podjetja Kroj iz Škofje Loke. Da bi v Klasju lahko predstavili zgodovino in problematiko lega objekta, smo se za začetek oglasili pri Avgustu Likovniku, aktivnem krajanu Krke ter predsedniku Turistične zveze Ivančna Gorica, ki ima veliko informacij in pisnih dokumentov na to temo. O trenutnem stanju je vedel povedati, da je Občina Ivančna Gorica prisluhnila zahtevam krajanov in se odločila, da s pomočjo pravnikov ponovno razišče veljavnost pogodb o uporabi in prenosu lastništva zgradbe in zemljišča (to je bilo nekdaj last Občine Grosuplje) na Kroj iz Skorje Loke (brez plačila!). Pogodbi sta bili podpisani leta 1983 in 1987. Po domače bi lahko rekli, da je Občina vložila tožbo, s katero želi dobiti nazaj objekt, ki je bil sprva namenjen osnovni šoli. RAZLIČNE POGODBE Objekt, katerega lastništvo je zaenkrat še sporno, je leta 1962 ob podpori krajanov Krke (2800(1 prostovoljnih delovnih ur, brezplačen odstop zemljišča, les) zgradila takratna šolska oblast. Zaradi zmanjšanja števila šoloobveznih otrok je Občina Grosuplje predala objekt v uporabo podjetju Modna oblačila Ljubljana. Ko je naslednik tega podjetja šel v stečaj, je le-la hotel to nepremičnino všteti v svojo stečajno maso, a je Občina Grosuplje s tožbo zgradbo dobila nazaj. Leta 1983 sta Občina Grosuplje in Modna konfekcija Kroj iz Škofje Loke sklenili prvo pogodbo, v kateri je pisalo, da gre le za začasno uporabo zgradbe in v primeru prenehanja konfekcijske dejavnosti Kroja pogodba ne bi bila več veljavna. Gez štiri leta (1987) sta Občina Grosuplje in Kroj iz Škofje Loke podpisala novo pogodbo, s katero sta razveljavila pogodbo o začasni uporabi nepremičnin iz, leta 1983, hkrati pa je Kroj dobil pravico do vpisa v zemljiško knjigo kot lastnik stavbe in zemljišča. V tistem času je proizvodnja konfekcije na Krki dobro cvetela - zaposlenih je bilo okoli 80 delavk. BREZ DELA OSTALO 60 DELAVK V objektu se trenutno še vedno odvija proizvodnja tekstilnih izdelkov, a ne gre za Krojevo blagovno znamko - Kroj je s posebno pogodbo prostore prepustil zasebniku iz Grosuplja. .lasno je, da so krajani Krke jezni, saj ne samo da je Kroj na eleganten način prišel do njihove šolske zgradbe, ki nikoli ni služila svojemu namenu, v zadnjih letih je brez dela ostalo tudi 60 tekstilnih delavk. Vsi nestrpno čakajo na pravni razplet in se že vnaprej sprašujejo, kaj bo v tej zgradbi, če/ko jo bo občina dobila nazaj. Ali bodo prostore prenovili in bo Krka prišla do šcstlctkc ali se bo v tistih prostorih naselila kakšna pridobitna dejavnost? Trepetajo tudi trenutno zaposlene pri zasebniku, ki je v tistih prostorih le najemnik. Ali bodo tudi one ostale brez službe? Do naslednjič bomo o tem skušali izbrskali nove informacije. Janja Otnahen Sonce, sonce, sončece... So se glasile besede vesele pesmice s katero so nas v petek 22. marca razveselili Sončki - otroci in vzgojiteljice iz vrtca Sonček v Zagradcu. Sončki so pripravili proslavo za svoje starše, brate in sestrice. Na prireditev so nas povabili s pisanim vabilom, ki so nam ga izročili z žarečimi pogledom in radostnim pričakovanjem. V petek popoldne smo starši v velikem številu napolnili igralnico, usedli smo se na majhne stolčke ter nestrpno pričakovali prihod naših otrok. Naposled je v igral- nico prikorakala pisana četica žarečih Sončkov. Otroci so najprej s pogledi poiskali svoje mamice, se jim nasmehnili, nato pa uprli pogled v vzgojiteljico Natašo, ki jim je vzpodbudno prikimala, in predstava se je začela. Sončica Tadeja nas je lepo pozdravila in nam zaželela prijetno počutje. Zvrstile so se prisrčne pesmice, plesi, deklamacije in dramatizacija glasbene pravljice Mali zvonček je zbolel. Sodelovali so prav vsi Sončki. Brez treme seveda ni šlo, saj so nastopali pred tako številno, njim pomembno publiko in seveda pred fotografsko kamero. Ta je trajno zabeležila te čudovite trenutke. Ob poslušanju in gledanju svojih otrok so mamice in očetje kar žareli od ponosa in veselja. Sončki so se res izkazali. Naučili so se veliko novih in zelo dolgih pesmic, ki bi se jih mi starejši zelo težko naučili. Za Sončke pa to ni bil noben problem, saj so besede kakor potočki tekle iz malih ustec in se razlivale med nas, tako da nam je bilo prav toplo pri srcu. Presenečenj pa še ni bilo konca. Za vse starše so pripravili darila. Mali junaki so nam slovesno izročili ročno izdelan tulipan, ki nas bo še dolgo spominjal na ta dogodek. Na koncu je vzgojiteljica Nataša Sončkom, ki so sodelovali v projektu Palček bralček, čestitala za opravljeno nalogo in jim slovesno izročila Palčka bralčka. Za nagrado so prejeli tudi knjigo. Po končani prireditvi smo bili veseli in zadovoljni prav vsi, starši in otroci. Šc dolgo se bomo spominjali prijetnih trenutkov v vrtcu Sonček. Tanja Miklie LIKOVNOST V SVETU DRUGAČNOSTI Živimo v svetu, kjer smo na vsakem koraku obdani z drugačnostjo. Ta sc odraža v vsakem posamezniku. Vsi sc med seboj razlikujemo po telesnih značilnostih in tudi po duhovni razvilosti. N tjvečje razlike sc odražajo med zdravimi in "duševno" prizadetimi ljudmi. Sama sem prostovoljka v Društvu Sožitje, kjer se v Klubu ( ukec in Panda dvakrat tedensko srečujem z. otroci in odraslimi s posebnimi potrebami. Z njimi ustvarjanjo preživljam urice prostega časa. Žc od nekdaj me jc privlačil ta posebni svel, v katerem živijo otroci brez skrbi, strahu, pravil, itd. Na nek način jim to zavidam. V njihovem svetu je samo mir m ljubezen, ki jo razdijajO vsakemu, ki sc jim le nasmehne. Ljudje velikokrat menijo, da prizidcti [judjt trpijo m so ubogi. Vendar to ni res, saj živijo v svetu, ki je verjetno veliko lepši kot je naš. Ncdotaknjcnosl njihovema sveta pa sc odraža tudi v njihovem likovnem ustvarjanju. Zelo očitna razlika, ki sem jo opazila med zdravimi in otroci s posebni mi potrebami sc kaže v svobodi likovnega izražanja. Zdravi otroci so izredno obre- menjeni s pravili, ki jim jih vede ali nevede vsiljujejo odrasli in slabi likovni pedagogi. Mnogo otrok in ludi odraslih velikokrat pravi:"Ne znam narisati rože, ptička ali hiše." Preobremenjeni s posne-mavanjem narave tako zal rejo svojo ustvarjalnost. Pomen likovnega ustvarjanja pa ni v posnemavanju narave, temveč v izražanju notranjega doživljanja. In ravno v tem so otroci s posebnimi potrebami svobodnejši, rezultat pa je večja ustvarjalnost. Njihovi likovni izdelki izžare- vajo likovno moč, ki prihaja iz notranjosti in jo ne dosega marsikateri akademski slikar. V tem je skrivnost likovnega ustvarjanja - v pristnosti. Vse prihaja od znotraj. Notranjost teh otrok pa je izredno bogata. Zato moramo omogočiti otrokom s posebnimi potrebami nadaljnji ustvarjanji razvoj, ne samo v likovnem svetu, temveč na vseh področjih življenja. Katarina Orobnit tehniku usemblui. Klub Ćukee (2002), skupinsko delo Anice Zajec, Marije Zaletel in t troša Kocmana. VODOVOD NA P0LŽEVSK0 PLANOTO POSTAJA REALNOST Bela nedelja, 7. aprila 2002. je bila za domačine in lastnike počitniških objektov na Polževski planoti prav poseben dan. V tem času je namreč pomladanska suša najbolj kazala zobe. Cela planota je bila zaradi praznih vodnjakov odvisna od dotrajanega tovornjaka cisterne, last Komunalnega podjetja Grosuplje, ter od prijaznosti višenjskih gasilcev, ki nam v takih obdobjih priskočijo na pomoč in vozijo pitno vodo. Da nas 1000 litrov tako dostavljene vode slane več kot 1000 tolarjev jc pravzaprav nepomembno, pomembno je, da v vodnjake priteče voda. Takih obdobij smo se že kar nekako navadili, vendar jih vedno težje prenašamo. Prav na belo nedeljo se je v Kriški vasi zgodil sestanek, ki je tudi največje nejeverneže prepričal, da dan, ko bo tudi v naše domove pritekla zdrava pitna votla iz vodovoda, ni več daleč. Župan občine Ivančna Gorica Jernej Lamprct s sodelavci ter predstavnika Komunalnega podjetja Grosuplje, direktor Janez Skarlovnik in Tomaž Riglcr. ki skrbi za nadzor projekta, so več kot 150 zbranim najprej predstavili dosedanji potek graditve. Izvedeli smo, da delavci in kooperanti podjetja ( na tel d.o.o. že nekaj časa gradijo primarni vod, ki je v skupni dolžini 12 km praktično že zgrajen, saj manjka le še dobrih 100 metrov in delavci, ki gradijo vodovod iz tlveh smeri hkrati, se botlo srečali v bližini Nove vasi. Tako bo prva laza narejena, v drugi pa je treba naredili še sekundarne votle (in tako votlo čimbolj približati bodočim uporabnikom), dva vodohrana ler vso infrastrukturo. Župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampici nam je povedal, da inveslicija napreduje po predvidenem načrtu in bo skupaj slala okoli 300 milijonov tolarjev. Stroške investicije je do sedaj v celoti poravnala občina Ivančna Golica, saj je tudi občinski svet investiciji naklonjen in je ludi v letošnjem proračunu namenil sredstva, ki bodo omogočila, tla botlo dela šc nekaj časa nemoteno potekala. Teh sredstev pa ne bo dovolj, zalo bodo morali sofinancirali tudi bodoči uporabniki. To jc pri podobnih investicijah v občini stalna praksa; nekateri prispevajo tudi bistveno večje zneske, kot je predvideni prispevek za polževski vodovod. Župan jc prepričan, da bo vodovod s skupnimi močmi narejen in predan v uporabo v naslednjem letu. Diiektor KP Grosuplje Janez Skarlovnik jc opozoril na zahtevo upravne enote Grosuplje, ki bo pred izdajo uporabnega dovoljenja za vodovod, zahtevala od vseh lastnikov parcel, prek katerih gre trasa vodovoda, vpis služnosti v zemljiško knjigo. ( c investilor teh vpisov služnosti ne bo pridobil, ne bo uporabnega dovoljenja in toliko časa tudi vode ne bo. čeprav bo vodovod zgrajen. Podpisi morajo biti overovljeni pri notarju, ki bo imel uradne ure tudi na terenu. Vsi, ki morajo vpisati služnosl. bodo pisno povabljeni, vse stroške pa poravna občina Ivančna Gorica. Janez Skarlovnik je še povedal, da bo poleg soudeležbe v višini okrog 200.000 tolarjev, treba plačali še priključno takso, ki znaša nekaj več kot 100.000 tolarjev. V razpravi so prisotni opozorili na uničevanje asfalta na cestah in poteh ter dobili zagotovilo, da je z izvajalsko pogodbo zagotovljena sanacija cesl in vrnitev v prejšnje slanje. Prav tako so predstavniki občine. KP Grosuplje in izvajalcev del odgovorili na vsa dodatna vprašanja glede poteka trase vodovoda, tako da smo na koncu skupaj ugotovili, da je dan, ko bo voda pritekla v naše domove, v veliki meri odvisen tudi od nas, bodočih uporabnikov. Prepričan sem, da se bomo znali prav odločiti in tla botlo obdobja pomanjkanja pitne vode kmalu samo šc preteklost. Dušan Strnud 8 STRAN JUBILEJ STISKEGA OPATA DR. ANTONA NADRAHA Oh jubileju je v imenu občine dr. Nadrahu izročil darilo J. Lamprel. so s skromno slovesnostjo obeležili predstavniki naše in pobratene občine Hirsehaid. Posebna delegacija pod vodstvom ponovno izvoljenega župana Andreasa Schlunda je prišla dr. Nadrahu osebno čestitat. Nemškim prijateljem se je zdelo, da je treba 65 let stiškega opata primerno proslaviti, saj so to leta, ko večina moških državljanov (vsaj v Nemčiji ) odhaja v zasluženi pokoj. Takrat slavljenec kot tudi njegova bližnja in širša okolica presojajo in vrednotijo opravljeno delo in zasluge. Zupan Jernej Lampret jev nagovoru predvsem poudaril pomen cis-tercijanske skupnosti za slovenski kulturni prostor tako v preteklosti kot tudi v sedanjosti ter nakazal duhovno poslanstvo, ki naj bi ga imel stiski samostan tudi v prihodnosti. Pri tem jc kot ključno osebnost imenoval sedanjega opata dr. Nadraha, ki ima zaradi svoje dobrohotne odprtosti za dialog nemalo zaslug za plodno sodelovanje med samostansko skupnostjo in laično družbo. Še več, slavljenec je tudi plodovit pisec znanstvenih razprav in mnogih knjig, ki bralec na poljuden način seznanjajo z zakladnico krščanske duhovnosti. Njegova zasluga jc, da jc samostan, pomemben slovenski kulturni spomenik, mnogo bolj kot nekoč odprt številnim obiskovalcem. V svoji daljnovidnosti je tudi ves čas podpiral stike med Stično in Hirschaidom. kar je naposled pripeljalo tudi do pobratenja med občinama. V imenu gostov iz Hirschaida je stiškega opata pozdravil Andreas Schlund. kije podčrtal zasluge, kijih ta ima za ponovni razcvet samostanske skupnosti. Prebivalci Hirschaida tudi niso pozabili, da se je zbliževanje med pobratenima občinama pričelo ravno v Stični. Nekoliko hudomušno je podvomil, da bi slavljenec, kljub doseženi starostni meji, odšel v pokoj. Nc le zaradi prakse, ki jc običajna v redovnih skupnostih, kjer so predstojniki voljeni dosmrtno, pač pa tudi zato, ker dr. Nadrah v dialoški odprtosti neumorno skrbi za blagor ožje in širše skupnosti. Tem dobrim željam sc jc pridružil tudi Hubert Patzelt, ki je opata nagovoril v imenu društva Prijatelji Stične. Podčrtal je prijateljsko gostoljubnost, katere so bili člani vsa leta deležni in ki je omogočila, da so se stiki med Stično in Hirschaidom tako lepo razvili in pripeljali do sklenitve pobratenja. Na koncu se jc dr. Nadrah zahvalil za vse izraze pozornosti, ki jih v svoji skromnosti ni pričakoval. Slovesnost je izredno lepo popestril pevski zbor Srednje šole Josipa Jurčiča pod vodstvom Milana Jcvnikarja, ki je s tenkočutno izbranim programom ubrano povezoval posamezne nagovore. Mladi pevci zaslužijo vse priznanje, saj so po končani slovesnosti prepevali še na stopnišču pred opatovo kapelo, za kar so poželi glasno odobravanje gostov iz Nemčije. Na koncu so sc vsi zbrali ob kozarcu soka (ali vina) in si zaželeli vsega dobrega. M.A.Ficko OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV IVANČNA GORICA Cesto proti Selu spremlja valovita dolina, obdajajo pa jo zelenje, šopki živopisanih cvetic ob hišah ter vode, ki se spustijo v nedrje zemlje. Po tej cesti smo sc v soboto, ti.aprila, popeljali člani Društva upokojencev Ivančna Gorica na občni zbor. Letošnji občni zbor je bil Se posebej pomemben, saj društvo praznuje 50-letnico obstoja. Ob tej priložnosti smo povabili goste, ki so več kot 25 let člani društva, in tist. ki so stari več kot 90 let, in jim podelili priznanja društva, ki jih je izdelal naš član Anton Drab. Povabljeni so bili tudi drugi gostje, med njimi predstavnik ZDUS-a ter župan Občine Ivančna Gorica, ki pa sc našega zbora ni udeležil, čeprav smo zaradi njega prestavili datum občnega zbora. Najprej jc bil kulturni program. Pevke zbora Ivanščice so nam podarile občudovanja vredne pesmi, najlepše pa so nas presenetili Minka Strah ter Jože in Mirni Tihle z uprizoritvijo za marsikoga že pozabljene Železne ceste ter s pesmijo upokojencev. Poleg poročil odgovornih članov društva pa nas je šc posebej navdušila 50-letna zgodovina delovanja društva . ki jo je predstavil predsednik Ivan Rošclj. Osvežitev tega občnega zbora je bil tudi govor predstavnika ZDUS-a Franca Sotlarja. ki je na koncu s posebnim poudarkom izročil veliko plaketo našemu društvu. Malo plaketo ZDUS-a pa je prejela Ljuba Štrubelj za požrtvovalno, pomembno in vzorno dolgoletno delo tajnice društva. Kar ostre besede pa so bile izrečene na račun negradnje doma starejših občanov v Ivančni Gorici, kajti želje in potrebe po njem so bile že večkrat glasno izrečene, tudi na naših zborih.Tistih, ki bi nam prisluhnili ali svetovali, jc danes vse manj. Zato smo ob tej razpravi še bolj pogrešali prisotnost župana, saj bi nam o tem verjetno lahko povedal kaj več. Pa morda ob drugi priliki! Jesen življenja piše nešteto zgodb in vsaka je nekaj posebnega. Ena od njih je bila naš občni zbor, saj sc ga je udeležilo več kot 200 članov. In prav je tako. Za DU Ivančna Gorica napisala Jožica Skubic J* KOSCI, NABRUSITE KOSE! Spet je leto naokoli in TD Grča z Lučarjevega Kala se že pripravlja na 9. občinsko tekmovanje koscev, ki bo v nedeljo. 26. maja, ob 13. uri. Vsi, ki ste že bili pri nas, veste, kako tekmovanje poteka. Tudi zabave po tekmovanju ne bo manjkalo. Za živo glasbo, hrano in pijačo bo dobro poskrbljeno, vi pa se odločite in pridite. Ne bo vam žal. TRI ČISTILNE AKCIJE RDEG Pod pokroviteljstvom Livarja Ivančna Gorica in v sodelovanju z JKP Grosuplje ter Občino Ivančna Gorica sta RDEG Ivančna Gorica in Ekološki odbor Livarja organizirala čistilno akcijo vodnega in obvodnega območja črnclskcga potoka in dela Višnjicc. Čistilna akcija je bila 23. marca 2002, udeležilo pa se je je 26 članov in članic društva. Z brežin potokov in narave smo pospravili za dva zabojnika raznih komunalnih kosovnih in drugih agresivnih odpadkov. S to čistilno akcijo za dan voda smo prispevali k čistejši naravi in površinski ter podtalni vodi in drugim želeli dati vzgled, da je voda vir življenja. Za dan zemlje (22. april) smo 9. in 11. aprila 2002 pripravili čistilni akciji na področju Malo Crnclo - Muljava. Prvi dan čiščenja smo morali akcijo zaradi snežnih padavin prekiniti in nadaljevali smo čez dva dni. Naravno področje smo očistili in razbremenili za približno 30 kubičnih metrov odpadkov; med njimi so bili kosovni gospodinjski odpadki, štedilniki, školjke, korita, žlebovi, embalaža od barv in razredčil, avtomobilske gume, akumulatorji, stare krpe, čevlji, pločevinke, steklenice, mineralna gnojila, mrhovina, zavita v vreče iz polivinila. Lastnik gozda je pomagal s traktorjem voziti odpadke do zabojnikov, iz gozda pa je izvlekel tudi dva osebna avtomobila. Člani RDEG Ivančna Gorica in lastnik zemljišča ter drugi krajani smo očistili približno pet hektarjev narave, JKP Grosuplje pa je organiziralo dovoz in odvoz zabojnikov ter avtomobilov. Po končani akciji smo postavili opozorilne napise - strogo prepovedano odlaganje odpadkov v naravno okolje. Ostala dela bomo opravljali v skladu s koledarjem del RDEG Ivančna Gorica in finančnimi zmožnostmi. ZA ČISTO NARAVO IN ZDRAVO ŽIVLJENJE! Predsednik RDEG Ivančna Gorica Franc Hegler LETOS ZA POLOVICO MANJ AVTOMOBILSKIH ŠKOLJK V prejšnji številki smo napovedali odvoz kosovnih odpadkov, v tej pa vam iz prve roke ponujamo žc nekaj "rezultatov" letošnjega odvoza. Uslužbenci Javnega komunalnega podjetja (JKP) Grosuplje so iz naše občine odpeljali 2458 kubičnih metrov kosovnih odpadkov, od tega so na Dinos zvozili 560 kubičnih metrov pločevine in 56 avtomobilskih školjk, ostale odpadke pa bodo zmleli na deponiji v Špaji dolini. Na JKP so nas opozorili, da so ljudje na kupe za odvoz zložili tudi odslužene avtomobilske gume, ki po pravilu nc sodijo tja, a so jih potem kljub vsemu le odpeljali. Ob pripravi tega članka smo sc ozrli po lanskoletnih podatkih o odvozu in veseli smo, da je bilo letos treba odpeljati precej manj avtomobilskih školjk (lani 118, predlani 229), čeprav bi bilo prav, da bi bili ljudje toliko ekološko ozaveščeni, da uslužbencem JKP odsluženih avtomobilov sploh ne bi bilo treba odvažati. 10. NA OBČINSKI PRAZNIK ZAPORA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA? V lanskih številkah Klasja smo precej prostora namenili zapornicam pri železniški postaji Šentvid pri Stični. Ko si je komisija ogledovala problematični prehod, so domačini postavili pogoj, da morajo biti zapornice do letošnjega občinskega praznika na svojem mestu. 29. maj sc nezadržno približuje, tudi v občinskem proračunu je za zapornice namenjenih 10 milijonov tolarjev, a o njih ni nc duha nc sluha. Predsednik Krajevne skupnosti Dob Anton Čcbular nam je povedal, da bodo krajani Doba in Šentvida pri Stični na občinski praznik protestno zaprli železniške tire, če do konca aprila nc bodo dobili pisnih dokazov, da bodo pri železniški postaji Šentvid pri Stični v doglednem času res postavili zapornice. Župan je na zadnji seji občinskega sveta dejal, da so bili predstavniki občine pred nedavnim na direkciji za železniški promet v Mariboru, kjer so se dogovorili 0 sofinanciranju avtomatskih zapornic (10 milijonov tolarjev naj bi dala občina, približno 30 pa država). Vse skupaj se je ustavilo, ker v državnem proračunu ni dovolj denarja za vse nove zapornice v Sloveniji in na direkciji zdaj čakajo na odobritev kreditov. Župan je dejal, da je Šentvid pri Stični na prednostni listi, ponovno pa nas je spomnil, da je komisija lani kot pogoj postavila ukinitev nekaterih manjših železniških prehodov v naši občini. Janja Omahen STRAN ŽIVLJENJE ONKRAJ Premiera KI) Gledališče Krka je privabila v dvorano družbenega centra več kot 400 obiskovalcev .tehtanje grehov in odpustkov", foto: Uroš Hočevar Neusmiljeno dežuje, sobotni večer, pred Družbenim centrom na Krki pa dolga vrsta ljudi, ki čaka na vstopnice za ogled premiere gledališke predstave. In še govorimo O praznih dvoranah! Prijazno nas sprejme režiserka, napeto pričakovanje v dvorani sc stopnjuje, in ko sc odpre zavesa, nas čudovita scena prepriča, da smo v pravem gledališču. Zapeljani smo v to večno magičnost gledališča, v izviren način izvedbe, skrbno izbrano glasbo, koreografijo, dobro izkoriščen majhen oder. Žc začetek nas prepriča, da bo predstava živa, dinamična. Režiserkine zahteve o estetiki na odru potrdijo še skrbno izdelani kostumi. Začetna trema posameznih igralcev jc hitro premagana, začutimo prestop v tok predstave, igralsko moč. In steklo je - z odra in iz dvorane. O izbrani vsebini - tekstu - mi je izkušena režiserka Marjana Hočevar zaupala: "Tekst Mircta Štcfanca Večna lovišča je zanimiv, vendar za današnje čase zastarel'. Zato sem obdržala osnovno idejo: prihod duše v nebesa, podkupovanje in grabežljivost ter izgon. Besedilo sem prilagodila današnjim razmeram. Ideja za sceno in kostume se je porajala ob pisanju, saj sem si "stvar" živo predstavljala. Tudi glasbo in zvočne efekte sem sproti slišala . vendar je dokončna oblika nastala v dogovoru s skupino, čeprav je osnovna in prvotna ideja ostala". jhen oder, premalo luči, finančne zadrege). Na koncu sc vse reši, če vemo, kaj hočemo. Tehnična ekipa je svoje delo odlično opravila in bila resnično opora in podpora igralcem, ki so pošteno in korektno odigrali svoje vloge. Najtežji del pri igri je zame razdelitev vlog, sploh če ne poznaš igralcev. Po pogovorih in nekajkratnih srečanjih mi je uspelo določiti pravo zasedbo, ki je z veseljem in odlično odigrala življenje onkraj. Igralci so bili pravi raziskovalci; o svoji vlogi so razmišljali in jo nadgrajevali. Oder je neprizanesljiv in se takoj opazi, ali čutiš kot oseba, ki jo igraš, ali zgolj podajaš tekst." Po predstavi smo šc malo posedeli v Družbenem centru, še vedno nasmejani pod vtisi predstave. Navduševali smo se nad mladim podjetnikom, ki gaje profesionalno odigral S:_f ■ Gledališki teksti ostajajo, igralci pa se menjajo. Gledališka skupina s Krke jc spet nov izziv. Kako ste se ujeli? Kaj je bilo najtežje? "Čeprav smo bili kot skupina prvič skupaj (nekateri sc prej nismo poznali), smo sc kljub razliki v letih dobro ujeli. Lepo je delali, če imaš ljudi, ki ti pomagajo, le razumejo in ugodijo ustvarjalnim "muham". Saj jc treba včasih popustiti, a skoraj vedno zaradi tehničnih ovir (prema- "zadovoljni obrazi oh božjem obiska", foto: Uroš Hočevar Primož Bradač, dotik Matilde -Anice Kozinc, je županu vzel nasmeh le za kratek čas. Imenitna svetnika Jože Pečjak in Franci Koželj sta bila naša prijetna sogovornika. Bog je ostal prvi tudi po predstavi, tokrat kot Jože Kozinc, predsednik društva, ki je poskrbel, da jc bilo celotni odlični igralski in tehnični ekipi ter gostom lepo. Jožef in Marija sta obsedela v krogu svoje nebeške družine, ki je že pričela snovati načrte za naslednjo predstavo. Utrujeni izvajalci, a navdušeni nad zadovoljstvom obiskovalcev, hitro pozabijo na dolge, včasih silno naporne ure vaj, na odrekanja. Podarili so sebi in nam vsem, ki smo to sposobni doživeti, nekaj lepega, nas spravili v dobro voljo in nam polepšali iztekajočo se deževno soboto. Kaj ni čar življenja v prepletanju dajanja in prejemanja? Tatjana Lampret me ZAPDMDC ZA DEJANJE, KI KOT CVET S SVOJO LEPOTO OSREČUJE SRCA OTROK, MLADOSTNIKOV IN ODRASLIH S POSEBNIMI POTREBAMI, SE ZAHVALJUJEMO KOLEKTIVU LJUBLJANSKIH MLEKARN OBRAT STIČNA IN VODSTVU PROIZVODNJE, TOLSTOJEVA LJUBLJANA, KI STA NAMESTO DARILA /A ROJSTNI DAN GOSPODU SLAVKU PODRŽAJU SREDSTVA NAMENILA DRUŠTVU SOŽITJE G ROSU PIJE. PRIDRUŽUJEMO SE VSEM LEPIM ŽELJAM IN ČESTITKAM! £IKD Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta II. grupe 17. 1290 Ivančna Gorica, Slovenija, tel:-V 386 1 7H 69 070. e-pošta: oi. i\ anena.gorica (5 slkd.si Kulturne prireditve v maju 2002 v organizaciji JSKD in OI Ivančna Gorica: 3. maja 2002 Razstava likovnih del Janeza Kastelica v veroučni učilnici župnije Višnja Gora. Odprtje razstave bo ob 20. uri. 6. maj 2002 Predstavitev knjige Ivana Sivca Povest o Janezovi sreči Predstavitev s kulturnim programom, ki ga oblikujejo: cerkveni pevski zbor župnije Višnja Gora, citrarka Marta Stcklasa in učenci OŠ Višnja Gora, bo ob 19. uri. 6. maj 2002 Kiparska delavnica na Muljavi pod vodstvom akademskega kiparja Borisa Prokofjeva. Ustvarjali bodo dijaki srednje šole za oblikovanje in študentje akademije likovnih umetnosti iz Ljubljane. 7. maj 2002 Svečanost ob 210-lctnici rojstva Janeza Ciglerja, duhovnika in avtorja prve slovenske povesti Sreča v nesreči. Svečanost bo ob 18. uri. 8. maj 2002 Mcdobmočna revija otroških plesnih skupin osrednje slovenske regije v Horjulu. Revije se bo udeležila tudi otroška plesna skupina Marjetice iz osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični pod vodstvom mentorice Polone Lampret. Skupina je bila izbrana na območni reviji, kjer so živahna dekleta strokovno selektorico prepričala z odličnim plesom z elementi aerobike. Plesalke so zaplesale na glasbo DJ Otzija Hey, baby. 10. maj 2002 Tradicionalno območno srečanje mladih likovnih ustvarjalcev. Učenci osnovnih šol občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje bodo pod vodstvom akademskega kiparja in slikarja Borisa Prokofjeva ustvarjali z akrilnimi barvami na temo Moj kraj. Srečanje bo potekalo na Jurčičevi domačiji na Muljavi. 17. maj 2002 Mcdobmočna razstava mladih likovnih ustvarjalcev osred- nje slovenske regije. Likovna dela - izbrana na posameznih srečanjih v območjih Cerknica, Ivančna Gorica, Kočevje, Litija, Ljubljana okolica, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje - bodo razstavljena na selekcionirani razstavi v Galeriji Kresnička na Muljavi. Razstava bo odprta do 26. maja. 18. maj 2002 Medobmočna revija odraslih folklornih skupin. Najboljši folkoristi osrednje slovenske regije bodo zaplesali v Kulturnem domu Grosuplje s strokovno pa jih bo spremljal gospod Mirko Ramovš. Iz območne izpostave Ivančna Gorica bo nastopila folklorna skupina Račna. Državno srečanje najboljših slovenskih odraslih folklornih skupin bo 15. julija v Laškem. 24. maj 2002 Svečanost ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj in nagrad občine Ivančna Gorica. Ob 2(1. uri. 25. maj 2002 Območna revija malih vokalnih skupin. V Jakličevem domu v Dobrepolju se bodo predstavile pevske skupine občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje. Izbrana skupina bo nastopila na medobmočnem srečanju malih vokalnih skupin, ki bo 28. septembra v Cerknici. 25. in 26. maj 2002 XIII. Ex-tempore Muljava 2002. Tradicionalno slikarsko srečanje ljubiteljev lepega in likovnikov. Umetniki bodo ustvarjali na temo Kulturna dediščina. Predstavitev je vezana na bogato kulturno dediščino Muljave, bližnje okolice in Dolenjske nasploh. Razstava bo na ogled do 16. julija. 31. miy 2002 Zaključno srečanje otroških folklornih skupin, ki ga organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, bo v petek, 31. maja, v Bohinjski Bistrici. Pripravila: Barbara Rigler Vodja JSKD OI Ivančna Gorica: Tatjana Lampret 10 STRAN KRATKE KULTURNE (pripravlja Ksenija Medved) PREMIERA GLEDALIŠKE PREDSTAVE ZA OTROKE V STIČNI V nedeljo, 19.5.2002, ob 18. uri, bo v kulturnem domu v Stični premiera gledališke predstave za otroke Čombo - sončni kralj, ki jo režira Gašper Genorio. NOVE KNJIGE NAŠIH DOMAČIH AVTORJEV Poleg Karoline Zakrajšek je v mesecu aprilu zagledala luč sveta še knjiga našega člana uredniškega odbora Leopolda Severja, o kateri bomo še govorili. Pri Mohorjevi družbi pa jc izšla tudi knjiga Čarobni svet brezove ulice, ki jo je ilustrirala domačinka Anka Koželj. ŠENTVIDČANI NA MEDNARODNEM FOLKLORNEM FESTIVALU V Domžalah se bo 18. maja zgodil prvi mednarodni festival folklore in tja jc po ogledu nastopov povabljena tudi šentviška folklorna skupina. Če se boste odpravili tja. naj povemo, da se prireditev prične ob 14. uri s povorko. ŽUPNIJSKI DAN V IVANČNI GORICI Ker se občani Ivančne Gorice povezujejo tudi na račun mlade župnije, je mogoče sedaj pravi čas, da se pričnejo družiti tudi v širšem smislu. Kot velika družina naj bi se zbrali na dan župnije, in sicer odslej vsako leto 2. junija pri cerkvi svetega Jožefa. Organizatorji obljubljajo prijetno druženje ob glasbi, kresu, družabnih igrah in kratkem kulturnem programu. Neizogibna bo tudi nogometna tekma. Dobimo se v nedeljo ob treh. RADIJSKE IGRE SABINE KOŽELJ H HORVAT O Sabini Koželj iz Zagradca smo žc večkrat pisali, predvsem kot o avtorici odličnih otroških knjig. Tokrat jo predstavljamo tudi kot avtorico radijskih iger. Na radiu Ognjišče so tako predvajali že njeno besedilo Ne živi človek samo od kruha, na Radiu Slovenija pravljico za oddajo Lahko noč, otroci z naslovom Siv las, med prvomajskimi prazniki, torej pred kratkim, pa so na prvem programu Radia Slovenije predvajali njeno igro Kokoške s Koroške. V napovedniku smo lahko prebrali, da se že dolgo v slovenskem prostoru ni pojavil tako izviren, samosvoj, predvsem pa duhovit rokopis. ZADREGE S FOTOGRAFIJAMI Povsem običajno jc, da sc med novinarska besedila kdaj prikrade tiskarski škrat, toda ta, o katerem vam pripovedujemo tokrat, je še posebej vztrajen. Gre za pravo tiskarsko zverino, ki se je odločila, delati nered pri vseh člankih, ki jih objavimo o ivanškem kulturnem društvu (že vsaj dve leti!). Se posebej rada se spravi nad objavo fotografij. Pri svojem delu je vztrajna in sistematična ter brez vsakega smisla za mero dobrega okusa. Tokrat pa, UPAMO, objavljamo pravo fotografijo z letošnjega praznovanja osmega marca v Ivančni Gorici. TEDEN SLOVENSKE KNJIGE UVAJANJE BLAGOVNE ZNAMKE MAČEK MURI VODI ANDREJ SEKIRNIK Ob tednu slovenske knjige med drugim poteka akcija Podarimo knjigo. Ste bili med tistimi, ki so svojim prijateljem podarili knjigo? Ste mogoče namesto tega vsaj za hip razmišljali o slovenski knjigi? Če ste, potem ste sc neizogibno spraševali tudi 0 tem, kako knjige pridejo do naših domov, kako nam jih ponujajo, kako nas navdušijo, da začnemo o njih razmišljati, in zakaj jih navsezadnje (nc) kupimo. Če se pogovarjaš z domačinom, Andrejem Sekirnikom, ki pri Založbi Mladinska knjiga vodi projekt uvajanja blagovne znamke Maček Muri na slovenskem trgu, dobiš o tem nov, moderen pogled. Andrej pravi, da jc uvajanje blagovne znamke v knjig-otrštvu pionirsko delo v Sloveniji, medtem ko največje založbe po svetu to počnejo žc skoraj sto let. Andrej, končno jc prišlo do tega, da slovenski otroci tuje literarne junake lahko zamenjajo s slovenskimi, medtem ko zbirajo sličice za album, gledajo cd-romc, poslušajo zgoščenke, sestavljajo puzzlc, kocke itd., in seveda, vsa ta ponudba navaja tudi ostale k misli na nakup knjige, zgodbe, ki je burila domišljijo že v naši mladosti... Kako ste pravzaprav prišli na to idejo? Slikanica je bila absolutni rekorder v prodaji slovenske otroške literature. Prodanih jc bilo namreč več kot sto tisoč izvodov. Uspešnica je sama po sebi ponujala nadaljevanje, na katero pa smo morali čakati vse do leta 1998 in jc izšla pod naslovom Mačji sejem. Prijetna zgodba, ki nas popelje v Mačje mesto na sejem, jc odprla dodatne možnosti, da v okviru zgodbe razvijemo galanterijske izdelke. Toda, kolikor vemo, so neki izdelki že obstajali. Seveda. Poskusi razvoja izdelkov so obstajali že prej. Spomnimo se lahko beležnice Maček Muri, plakata, plišastih igrač in šc kaj bi sc našlo. Vendar pa je za razliko od prejšnjih poskusov sedaj za razvoj zadolžena ena oseba, delo pa je bolj sistematično in načrtovano. Poleg tega je literarni junak sedaj dejansko zaščiten kot blagovna znamka. Dela smo se skratka lotili profesionalno. Tako moram sodelovati in delati s širokim spektrom ljudi. Tu so oblikovalci, tehniki, ilustratorji, tržniki, računalniški mojstri... Akcijo ste začeli z albumom samolepilnih sličic. Verjetno vsak izdelek, ki pride na trg, zahteva svojo tehnologijo in svojo strategijo ponudbe. Album samolepilnih sličic zahteva povsem drugačno tehnologijo izdelave kot denimo CD-ROM ali stenski koledar, lesene puzzlc ali denimo kocke. Stremim pa k temu, da zberem okoli sebe dobro ekipo, s katero naredimo načrt dela in se držimo rokov. Na tržišču so tudi žc čokolade z liki iz knjige in polo majice, plišaste igrače, šolske potrebščine ter nahrbtniki. Priznana stilistka Dada Gobec je pred kratkim vložila v tekstilno kolekcijo Maček Muri vso svojo dušo in srce. Izdelki so že na policah v blagovni hiši MAXI Ljubljana. Skratka, vsak mesce spravimo na trg po najmanj cn izdelek, in menim, da dosedanje delo kaže na to, da smo pri tem zelo uspešni. Naj povem, da sc obetajo tudi nove zgodbe in dogodivščine Mačka Murija in njegovih prijateljev. Torej, če poenostaviva: z Mačkom Murijem nad Tclebajske. Huda poenostavitev sicer, a velja občudovati vsak poskus trženja slovenske knjige. Nam lahko za konec poveš, katere so po tvoji presoji značilnosti Mačka Murija, da tako lepo postaja pravi slovenski literarni junak. Na prvem mestu jc prav gotovo njegov karakter in veliko "mačje" srce, ki iz dneva v dan razvaja naše najmlajše knjižne navdušence. Poleg tega pa jc eden od številnih slovenskih literarnih junakov, ki sc enakovredno kosa z "uvoženimi". V Založbi Mladinska knjiga bomo poskrbeli, da jih bo tudi prehitel. Dokaz za to je priznanje, ki ga je Maček Muri dobil za leto 2001. Po izboru članov CICIKLUBA je postal otroški literarni junak št.l. Pa šc vprašanje zate osebno. Ker vemo, da poleg odgovornega dela v službi nadaljuješ tudi študij na področju managerstva in si aktiven v kraju in občini: ti sploh ostane kaj časa za branje knjig, in če nam lahko zaupaš, katero knjigo bi ti po svojem izboru podaril oz. predlagal za branje bralcem Klasja. Kljub polnemu urniku, ki ga zapolnjuje tudi mlada družina, se trudim, da branju posvetim najmanj 15 minut na dan. Ponavadi berem dve knjigi naenkrat: eno s področja osebnostne rasti, druga pa jc roman, Knjigo, ki jo toplo vsem priporočam na področju osebnostne rasti, je tista z naslovom BREZ IZGOVORA avtorja Jaya Rifcnbaryja. Dobil sem jo za rojstni dan od svaka. Filozofija Brez izgovora mi danes veliko pomeni in pomaga pri mojem delu, zalo sem svaku izjemno hvaležen za to čudovito darilo. Poleg slednje pa priporočam šc roman, "sago" o dveh slovenskih družinah, avtorja Bogdana Novaka. Saga je napisana v 12 knjigah, predstavlja pa družini Kolar s Primorske in Godina iz Prekmurja. Ti dve družini se nato združita v zakonu g. Bogdana Novaka in njegove žene. Zbirka 12 knjig nosi naslov LIPA ZELENELA JE (izdala jo je naša založba).Vsem, ki bi radi izvedeli, kako so živeli naši predniki in kako seje odvijalo življenje v naših krajih do osamosvojitve, priporočam, da si vzamejo čas in preberejo to čudovito zgodbo v 12 delih. Ksenija Medved MAČEK MURI TUDI V NAŠI KNJIŽNICI Pod sponzorstvom Založbe Mladinska knjiga so se v krajevni knjižnici z Mačkom Murijem lahko srečali tudi naši otroci. Kar tri termine smo imeli rezervirane za njih. Tudi tako smo počastili teden slovenske knjige. V knjižnici ste si lahko ob tem ogledali še ilustracije, ki so jih prispevali otroci 4. razreda iz OŠ Ferda Vesela in so nastale pod mentorstveom Polone Lampret in Vide Tomažič, in knjižno razstavo za odrasle na temo Knjige o branju. STRAN 13 CIGLERJEVI MAJSKI DNEVI Blaženi Martin Slomšek in Friderik Baraga obiskala prijatelja Janeza Ciglerja v Višnji Gori Josip Jurčič njegov učenec Ob 2 K), obletnici rojstva in 170- letnici prihoda Janeza Ciglerja za višnjegorskega župnika bo v našem starodavnem mestu vrsta prireditev, ki bodo obudile spomin na nekoliko pozabljenega velikega slovenskega moža. Janez Ciglcr je med svojim 37- letnim župnikovanjem v Višnji Gori med ostalimi spisi leposlovne, verske in gospodarske vsebine spisal prvo slovensko povest Sreča v nesreči. V Višnji Gori spominjajo na Ciglerja kulturno društvo, ki nosi njegovo ime, Ciglcrjcva ulica in žc nekoliko od zoba časa načeti nagrobnik. Glavno zaslugo, da se bomo ponovno spomnili Ciglerja, ima prav gotovo odlični in plodoviti slovenski pisatelj Ivan Sivec, kije napisal zelo lepo zgodbo o življenju Janeza Ciglerja s pomenljivim naslovom Povesi o Janezovi sreči. In katere prireditve se nam obetajo? V petek, 3. maja, bo ob 20. uri v veroučni dvoranici odprta razstava ilustracij Sivčeve knjige, ki jih je naredil domači slikar Janez Kastclic, letošnji dobitnik občinske nagrade - Plakete Antona Tomšiča. V ponedeljek, 6. maja, bo ob L9. uri v avli osnovne šole srečanje s pisateljem Ivanom Sivcem, ki nam bo predstavil svojo novo knjigo . V torek, 7 maja, na rojstni dan Janeza Ciglerja, ki se je rodil v znani ljubljanski družini materi Margareti in očetu Andreju, bo ob 18. uri imel spominsko mašo slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Franc Rode. Po maši pa bo pred farno cerkvijo sv. Tilna odkritje in blagoslovitev doprsnega pisateljevega kipa in obnovljenega nagrobnika. Blaženi Anton Martin Slomšek in Friderik Irenej Baraga sta svojega prijatelja Janeza obiskala v Višnji Gori in tu tudi prenočila, Josip Jurčič pa se je še kot pobič nekajkrat z njim zelo modro pogovarjal in kasneje zelo uspešno nadaljeval literarno umetniško pot, ki jo je s svojo povestjo Cigler krepko začrtal. Višnjani bomo zelo veseli, če boste tc majske praznične dneve z nami; čc vam to ne bo uspelo, pa si ob priliki oglejte Ciglcrjcv doprsni kip in nagrobnik na cerkvenem zidu, za katerega je Cigler sam spisal naslednji epitaf: "Tukaj trupla prah počiva, Duša tam plačilo uživa, Kličem milo s temne jame: Moli, o, prijatelj, zame!" Naša znana pesnica Miča Jarc-Zajčeva je za to praznovanje v sredo, 24. aprila, spesnila naslednjo lepo prigodno pesem: Nova se pomlad razliva, cvete, sapice preriva, višenjska se zemlja zbuja in pomladni dan ponuja. Tu pod našimi zvonovi zbrani smo v želji novi: župnik Cigler- tvoj spomin naj nas prižge do korenin. Bil si velikan, pisatelj, mnogim majhnim še prijatelj. Upanje v Boga dobroto trosil v svojo si samoto-okrašen si z lepim vencem prvo dal povest Slovencem. Pavel G rožnik VOKALNI KVARTET STIČNA KRATKE KULTURNE Ob snemanju videospota na Gradišču VKS tudi v letošnjem letu deluje s polno paro. V obdobju med zimsko in naporno letno sezono smo se odločili, da priredimo družabno popoldne za naše prijatelje, sponzorje in medij, in sicer na priljubljeni izletniški točki Gradišče nad Stično. Kljub slabemu vremenu je bil obisk zadovoljiv, skupaj s skupino Mavrica smo priredili tudi mini koncert, tako da so naši gostje ob dobri hrani in pijači, predvsem lovskem golažu, zadovoljni zapuščali Gradišče. Žal sc je še enkrat pokazal mačehovski odnos naših občinskih veljakov in kulturnih delavcev do kvarteta: nobenemu sc ni zdelo vredno vsaj sporočiti svojo prisotnost ali odsotnost, kljub temu da bomo v naslednjih treh mesecih kar trikrat gostovali v tujini: maja skupaj z ansamblom Mi trije na Švedskem, junija bo kvartet imel otvoritveni koncert na priznanih Hvarskih kulturnih prireditvah in julija gostoval v nemškem Hirschaidu. Poudariti moramo, da so vsa gostovanja predvsem promocijskega značaja in moramo za vsa finančna sredstva poskrbeti sami. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki nam zvesto stojijo ob strani, mi pa jim z dobrimi nastopi in promocijo to tudi vračamo. Istočasno smo skupaj z ansamblom posneli tri nove videospote za skladbi Francclj in Deseti brat ter za priljubljeno Zdravico. V kratkem sc bodo pojavili na vseh lokalnih TV-postajah. O vsem tem in o naših gostovanjih pa v eni naslednjih številk. Dušan Kamnikur SPOMINSKA SLOVESNOST V RADOHOVI VASI V Radohovi vasi je 26.4. potekala spominska slovesnost ob spomeniku prvih talcev okupatorja. Slavnostni govornik je bil Miran Potrč, gost pa tudi predsednik republike Milan Kučan. V kulturnem programu so sodelovali godba iz Stične, Moški pevski zbor Šentvid in učenci osnovne šole Ferda Vesela iz Šentvida. KONCERT PARTIZANSKIH PESMI V IVANČNI GORICI V počastitev praznika OF je bil v Ivančni Gorici 26. aprila koncert partizanskih pesmi. Kot gostje so nastopili moški pevski zbor iz Grosupljega, od domačih pa ivanški, šentviški in muljavski pevski zbori. Program sta popestrila harmonikar Franc Marolt in Simona Zoreč, ki je recitirala partizanske pesmi. OTROŠKI PEVSKI ZBOR IZ OŠ FERDA VESELA NA DRŽAVNI REVIJI Pred kratkim je v Zagorju potekala državna revija otroških in mladinskih pevskih zborov in na njej se je predstavil tudi otroški pevski zbor iz OŠ Ferda Vesela Šentvid pod vodstvom zborovodkinjc Marte Steklasa. Kot smo izvedeli od vodje sklada za kulturne dejavnosti v Ivančni Gorici. Tatjane Lam-prcl. se na to revijo uvrstijo res samo najboljši slovenski zbori. Zbor se je na revijo prijavil direktno, pogoj za prijavo pa je tudi uspešno sodelovanje na domačih revijah. Za podmladek v srcu slovenskega zborovskega petja, kot radi imenujemo Šentvid, sc torej ni bati. Sodobna vaška idila Zdaj prišli so taki časi, da vse drugače je na vasi, izbira strojev je velika, kmet ne ve, kaj je motika. Z lahkoto dela na kmetiji in se posveča še kemiji; po njivah pesticide trosi, telefon pa v žepu nosi. V hlevu ima rejene bike, mesa zaloge so velike, sam pa hodi v mesnico in včasih kupi si še pito. Večji mu pridelek pride, čc pose je le h i bride, nekoč lako bo, da iz zemlje bodo zrasle že kar žemlje. Tone Drab POMLAD Prišla je. Opojno in tiho. S cvetjem krasila je vrl blizu gozdu, s ptičjim petjem polnila dolino. Zakaj, le zakaj pomlad se ozira okrog? Koga le išče, koga pogreša? Ljubila je rože, ptice m morje. Ljubila pomlad je cvetočo in domačijo pod gozdom. Zaman jo iščeš, pomladi Zaman se oziraš okrog! Odšla je. Za vedno. Nikar ne jokaj, pomladi Spel sonce bo posijalo, ptice zapele in rože cvetele. Saj je vendar pomlad! V. Kastelic GLASHENA ŠOLA GROSUPLJE ViKTV/ANSKA 5 1290 GROSUPIJI Vpis v glasbeno šolo Grosuplje (enota Ivančna Gorica) V soboto, 25. maja, od 10.00 do 13.00 bo vpis novih učencev v našo glasbeno šolo. Komisija bo preverjala glasbene sposobnosti vsakega posameznika, zato ni potrebno nikakršno predznanje. Preizkus bo v kulturnem domu v Ivančni Gorici, kjer tudi poučujemo. Ponovitev preizkusa bo v soboto. 1. junija, ob istem času in na istem kraju. Hvala za vaš obisk. Glasbena šola Grosuplje 14 STRAN KO VOLJA NAJDE POT Spomin/ na pohod po Jurčičevi poti Ljudje v življenju hodimo po mnogih poteh, od grdih - težkih do lepih - sončnih in tudi naše življenjske poti so si zelo podobne. Včasih se nam zdi, da jih kar ne bomo zmogli, da sc mukoma premikamo naprej, da smo mi in naše noge kot prikovani na mestu in da hudega kar ne bo in ne bo konec. Drugič spet pa je korak lahak, ne motita nas ne dež ne veter, ne pripeka ne mraz - vztrajno gremo naprej, svojemu cilju naproti. Včasih gremo po naših poteh sami, drugič spet v družbi ljudi, ki so nam blizu, ki nas razumejo, ki nas imajo radi! Poti , še tako hude in težke, so tedaj , ko so ob nas prijazni ljudje, za nas mnogo lažje. Udeleženke tradicionalnega pohoda po Jurčičevi poti iz Skupine za samopomoč žensk z rakom dojke Ljubljana se tega vse bolj zavedamo. Vse imamo za seboj na naših življenjskih poteh neko skupno težko izkušnjo, ki nas druži. V življenju smo se srečale z boleznijo, ki nas je večinoma kot strela z jasnega ogrozila in vsaj za nekaj časa obremenila tako nas kot naše domače. Vsaka izmed nas je tedaj - ena bolj, druga manj -zastala na svoji življenjski poti. Spopasti se jc morala z boleznijo, operacijami, mnoge tudi s terapijami, sprejeti marsikatero omejitev in spremembo, se prilagoditi novim razmeram in na nek način zaživeti na novo. Velikokrat prve tedne in mesece po srečanju z rakom nismo upale niti v sanjah pomisliti, da bo vendar vse prešlo, da sc bo življenje vrnilo v običajni tir, da bomo spet nadaljevale naše poti - v lepem in grdem! Mnoge izmed nas smo se začele srečevati vsaj enkrat na mesec v skupini za samopomoč - nekatere so bolezen premagale pred dvajsetimi leti, nekatere pred desetimi, petimi, tremi - nekatere se z njo šc spopadajo. Vse nas druži neko medsebojno razumevanje in želja, kolikor sc le da pomagati druga drugi, predvsem tistim, ki se šele srečujejo z rakom. Želimo jih opogumljati in jim dati čimveč volje in upanja v času in na poti, ki jc za njih sedaj težka, tako kot jc bila za nas nekoč pred leti! Skupna druženja enkrat na mesec in skupni izleti v naše lepe okoliške kraje pa nas še dodatno razveseljujejo in obogatijo z lepimi spomini. Vse bi se v skupini žensk po operaciji dojke želele povzpeti na Triglav, marsikateri je to tudi že uspelo in marsika- teri tudi še bo - lepi pa so spomini tudi na izlete na Šmarno goro, na Smledniški stari grad in sedaj sc jim pridružuje še spomin na pohod po Jurčičevi literarni poti iz Višnje Gore do Muljave. Pohod je bil kot vsako leto prvo soboto v marcu. Na lep sončen dan smo ga pričele v starodavnem mestecu Višnja Gora, kjer smo si ogledale znamenitosti. Pot smo nadaljevale mimo Pristave, Polževega in vse do Jurčičeve domačije na Muljavi. Mnoge poti nas še čakajo, da jih prehodimo same ali v družbi ljudi, ki so nam blizu; še naprej bomo ohranjale spomine na neko davno preteklost in jih vtkale v našo vsakdanjost. Pohod po Jurčičevi poti nam bo ostal v lepem spominu na prijazno druženje ljudi, ki imajo radi našo besedo, naše kraje in naravo in skušajo stopati po naših poteh s čim večjim veseljem in voljo do življenja - pa čeprav so te poti včasih tudi hudo naporne in težke! Za ljubljansko skupino "POT K OKREVANJU" Jožica Mestnik SE: DESETI BRAT NA MULJAVI V februarski številki Klasja gospod Ciril Jurčič v članku Deseti brat na Muljavi natančno predstavlja vse tukajšnje predstave Desetega brata in ostalih Jurčičevih del do sedaj. Mnogi pa dobro vemo. da "uradno" velja 8. september leta 1911 za prvo uprizoritev Desetega brata na Muljavi. Ob oktobrskem obisku nekdanje zelo znane slovenske plavalke Nane Vehovec (rojene Grošelj) pa sem v domu njenih starih staršev Končina v Gorenji vasi pri njej našla zapis in pripoved njene matere, ki čas prve predstave Desetega brata postavlja še za dve leti nazaj: Fran Lipah, tedaj sedemnajstleten fant, kasneje naš slavni igralec in režiser, je z velikim veseljem igral Krjavlja, pisatelj Ivan Lah, enajst let starejši, Kvasa, Manico pa Nanina mati Unca Končina (čez dve leti poročena Grošelj). Igrali so na Bregarjevem skednju na Muljavi. Prosim gospoda Cirila Jurčiča, da bi obiskal gospo Nano Vehovec v Gorenji vasi in nam pomagal razrešiti to uganko. Gotovo mu ne bo odveč, da bo z obiskom počastil tudi spomin na čbeličarja Miha Kastclica, Prešernovega sodobnika, ki ima na tej hiši spominsko ploščo. Preteklost vedno preseneča, to dobro vemo vsi tisti, ki jo radi raziskujemo. LETNI KONCERT ŠENTVIŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Mihaela Zaje Jr GOSTILNA IN PIZZERIA PODOBNIK Tomaž Podobnik s.p. Sokolska ul. 2, 1295 Ivančna Gorica Tel.: 01/786 97 33 KUHARJA IN NATAKARJA sprejmemo v redno delovno razmerje. Pogoj: 3-letna gostinska šola ali druga podobna smer. Sprejmemo tudi začetnika! Ponudbe in informacije sprejema GOSTILNA IN PIZZERIJA PODOBNIK, Sokolska 2, Ivančna Gorica, telefon 01 7869 733, GSM 041 606-806, ali doma 01 7876-096. V. V Šentvidu pri Stični so folklorne skupine pred kratkim predstavile svoje delo na samostojnem koncertu. Ker tu delujejo kar tri skupine, je kaj videti in doživeti na njihovih predstavitvah. Trenutno poleg odrasle folklorne skupine, ki jo vodi Nataša Hribar, delujeta še dve otroški, ki ju vodita Gregor Hribar in Boštjan Genorio. Daje potreba po plesu živa, dokazuje članstvo. Trenutno tri skupine združujejo več kot sedemdeset članov. Skupina Vidovo obstaja že deseto leto in tako so s koncertom obeležili tudi obletnico. Sicer pa ob tej priložnosti in ob 20. obletnici društva obljubljajo šc posebno prireditev, na kateri bi radi izvedli tudi akcijo za pridobitev sredstev za nakup gorenjskih narodih noš. Kot smo videli na prireditvi, plešejo sedaj pretežno dolenjske plese, pa tudi plese drugih pokrajin (Prekmur-je, Bela krajina, Gorenjska). Otroške skupine so se pred- stavile s spleti Zajček, Biba leze, Moj očka itd., odrasli pa s spleti Igraj kolo, Pobelelo pole, Droutari, Marko skače itd. Program je dopolnila Valerija Ranči-gaj z igranjem na oprekel, dvorano pa je dodobra ogrel folklorni harmonikar, tako da je nekdo izmed občinstva pritekel na oder in zaprosil povczovalko programa za ples. Ples in glasba držijo dobro voljo pokonci, je bilo spet dokazano. (KM) STRAN 15 NK LIVAR DOSEGA DOBRE REZULTATE CICIBANI - ZMAGOVALCI NOGOMETNEGA TURNIRJA V NOVEM MESTU MLADINSKA NOGOMETNA EKIPA JE NA PETEM MEMOR1ALNEM TURNIRJU 1LIJANA BABICA V DIVAČI OSVOJILA ŠTIRI POKALE jih vsi veseli, toda še bolj pomembno jc dejstvo, tla mladi koristno preživljajo prosti čas in sc ne izgubljajo v brezdelju, po gostilnah, bifejih in drugih lokalih ob uživanju mamil in alkohola. Starši mladih nogometnih navdušencev in drugi prijatelji športnih aktivnosti zato uživajo ob pogledu na aktivne treninge, ki se odvijajo vsak popoldan na pomožnem - vadbenem igrišču, ob sobotah in nedeljah pa spremljajo nogometne tekme članske ekipe in mladinskih selekcij. Prvi meseci letošnjega leta so bili za Nogometni klub LIVAR Ivančna Gorica zelo delovni, saj so sc treningi članske ekipe začeli že v začetku januarja, mladinske ekipe pa so se pripravljale na spomladanska tekmovanja vse zimske mesece v dvorani v Višnji Gori in Šentvidu pri Stični. Dobro in organizirano delo se je obrestovalo in bilo nagrajeno s številnimi priznanji za dobre športne rezultate. Rezultati pa so sad dela vseh: vaditeljev, trenerjev, igralcev, članov uprave kluba, predvsem pa moralne in finančne podpore generalnega sponzorja LIVAR d.d. Ivančna Gorica ter pristojnih in odgovornih posameznikov v občini Ivančna Gorica. Uspehi in doseženi rezultati nas seveda nc smejo uspavati, zato bomo s šc večjo voljo nadaljevali delo in si ob dobrem sodelovanju vseh prizadevali doseči zastavljene cilje. Predsednik NK LIVAR Ivančna Gorica Jaka Sever Slovenci bomo leto 2002 preživljali v znamenju nogometnega navdušenja, saj žc uvrstitev slovenske nogometne reprezentance na svetovno prvenstvo pomeni izjemen uspeh. Da smo tudi Slovenci pravi nogometni navdušenci, pa smo dokazali ob zmagah naših reprcz.cn-tantov nad drugimi, bolj uveljavljenimi ekipami svetovnega nogometa. Nogomet je v vsakem pogledu množičen šport, tako na igrišču kot tudi med gledalci na tribunah, in k temu cilju stremimo tudi v Nogometnem klubu LIVAR Ivančna Gorica, Žc več kot 150 mladih nogometnih navdušencev iz. naše občine preživlja proste popoldneve na nogometnem igrišču, kjer si pridobivajo nogometne izkušnje, se učijo skupinskega dela in sodelovanja, od tega dela pa so seveda odvisni tudi športni rezultati. V spomladanskem delu nogometne sezone 2001/2002 sc v Nogometnem klubu LIVAR poleg množične udeležbe lahko pohvalimo tudi z lepimi športnimi dosežki. Članska ekipa je po 21 kolih sezone 2001/2002 na zavidljivem četrtem mestu II. slovenske nogometne lige in jc tudi potencialna kandidatka za vstop v I. ligo. Po šestih tekmah v spomladanskem delu sezone so zabeležili že štiri zmage, dve tekmi pa sta se končali z neodločenim izidom. Pred nami je šc devel tekem do konca prvenstva, zato so šc vedno tudi možnosti za boljše uvrstitve. Mladinska ekipa je na pomladnem mcmorialnem turnirju ILIJANA BABICA v Divači v trajno last dobila prehodni pokal, pokal turnirja, pokal najboljšega strelca in pokal najboljšega vratarja. Posebej pa so nas razveselili tudi najmlajši, cicibani (do 10 let), ki so v Novem mestu osvojili prvo mesto in prejeli pokal. To so lepi športni dosežki, ki smo O prvaku v košarkarski ligi bodo odločale jesenske tekme Letošnja občinska liga v košarki - trojke - je ekipe razdelila v dva kakovostna razreda. Tri se borijo za prvaka, tri pa se bodo skušale izogniti zadnjemu mestu. Boj za prvo mesto bo kot kaže zelo izenačen in negotov do konca. Vanj se bodo vključile ekipe lanskih prvakov - ŠŠD Josipa Jurčiča, Kremenčkovi in Frizerski salon Ona-on. Samo prvi dve mesti pa vodita na medobčinsko prvenstvo. Velja omeniti še spodbudno igro novincev - Kriške vasi. Lestvica po osmih od petnajstih krogov ( oz. po spomladanskem delu ): Kremenčkovi Friz. salon Ona-on 8 ŠŠD Josipa Jurčiča 8 Kriška vas 8 Lotus art 8 Pizzerija Podobnik 8 8 tekem 7 zm., 7 1 por. 1 2 6 7 7 15 točk, koš razi.: 15 14 10 9 7(- 21.) 145 : 116 + 29 165:113 +52 163:98 + 65 113:153 -40 85:148 - 63 85:128 - 43 ' Kremenčkovi so pred ekipo frizerski salon Ona-on. ker so dobili medsebojno lekmo. Simon liregur 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA LIVAR SPOMLADI ŠE NEPORAŽEN Nogometaši Livarja iz Ivančnc Gorice izredno uspešno nadaljujejo tekmovanje v 2. slovenski nogometni ligi, saj spomladi še niso doživeli poraza. Kar petkrat so travnik zapustili z zmago v žepu in le trikrat so remizirali. Res zavidanja vredni rezultati, ki jih še utrjujejo na 4. mestu v 2. SNL Kaj več pa jim najbrž ne bo uspelo, saj za tretjeuvrščeno ekipo zaostajajo za 7 točk, za drugim mestom, ki še vodi v 1. ligo pa za 8 točk. Do konca lige je še 7 krogov. Rezultati: 20. krog: Nafta : Livar Iv. Gorica 2 : 2 21. krog: Livar Iv. Gorica : Dravinja 2:0 22. krog: Pohorje : Livar Iv. Gorica 1 : 3 23. krog: Livar Iv. Gorica : Zagorje 2 : 2 Po 23. krogih je v vodstvu ekipa Dravograda z 59 točkami, pred Aluminijem s 55 točkami. Tretja je Ljubljana z 54 točkami, četrti Livar Iv. Gorica, ki jih je osvojil 47, peta pa je ekipa Drava Asfalti Ptuj s 36 točkami. V 2. ligi je 16 ekip. V naslednjem krogu ekipa Livarja gostuje pri vodilnem Dravogradu. Simon Hregar Odrežimo rezino kruha za zdravje ."=*>■' fS^" .-=&•' <-55r> ,-5s> .-^ , ^s,' r^V ,y ,-^< V Pekarni Grosuplje svoje kupce radi razvajajo z vedno novimi okusi, Več kot sto vrstam različnih kruhov in pekovskega peciva so dudali še pečene dobrote iz temnejših mok z bogatim dodatkom semen, po katerih vedno raje posegajo ljubitelji zdrave prehrane. Nastajanje novih i/delkov jc v Grosupljem plod sodelovanja med sodelavci iz prodaje, ki prenašajo želje kupcev, tehnologi in izkušeni peki pa poskrbijo, da so vsi novi izdelki kar najboljši. Po več desetletjih uporabe najbolj bele pšenične moke se danes na naše mize vračajo kruhi iz polnovrednih mok. Zaradi tradicionalnih načinov priprave kruha velja Pekarna Grosuplje za pekarno, kjer zdravi prehrani posvečajo veliko skrb. Prav zato danes iz. njihovih peči dišijo novi kruhi in pekovsko pecivo za uravnoteženo prehrano. Polnozrnato štručko in polnozrnato pecivo so grosupeljski mojstri peki zamesili Alpski hlebček, polnozrnato Stručka ler magdalttuki kruli. iz polnovredne moke z visoko prehransko vrednostjo. Cela pšenična zrna so moko obogatila s pomembnimi minerali in vitamini, zato polnozrnata sredica vsebuje veliko več balastnih snovi, kot beli kruh. Vse bogastvo narave pa skriva štručka magdalenskega kruha, ki jo bogato prekrivajo semena sezama in lanu. Njegova sredica jc nežna in puhasta, saj so beli moki dodali še mešanico treh žitaric; pšenice, koruze in prosa. V pekovsko zakladnico, po kateri v grosupeljski pekarni vedno radi posegajo, sodi tudi ržena moka. Ta daje kruhu izrazitejši okus, ponaša pa se z enako hranilnostjo kot pšenična, le da vsebuje manj beljakovin in maščob. Rženo moko v Grosupljem radi uporabljalo tudi zaradi njene velike vsebnosti vitaminov BI, B2, B6, BI2 in vitamina E, dobre učinke na zdravje pa pospešuje šc bogata vsebnost fosforja, kalcija, železa in rudnin. Preteklost in sodobna načela zdrave prehrane so združeni tudi v nizkem alpskem kruhu, ki ga prepoznamo po nekoliko razpokani in pomokani skorjici. Njegova sredica jc gosta in sočna, dodatek rženc moke pa ji daje aromatičnost. Hlebcu z alpskih pobočij so dodali tudi starodavno kislo testo, ki podaljšuje njegovo svežino in mu dodaja kiselkast okus. Pri odkrivanju izročila so peki iz Grosupljega posegli še dlje v preteklost in za zames rženega peciva in finega hlebčka ržko uporabili le čisto rženo moko. Tako )c nastal kruh prijetnega, rahlo kiselkastega okusa in kompaktne sredice, ržena moka pa podaljšuje njegovo svežino. Za ljubitelje slastnih malic pa so zamesili prav posebno koruzno pecivo s sončničnimi semeni in ajdovo pecivo z. orehi. Njihov poln okus in izredna, bogata hranilna vrednost bosta zadovoliila tudi najbolj zahtevne sladokusce. Not v vrste kruha in pekovskega peciva izvirajo Iz medsebojnih izkušenj, //redesempa iz ljubezni do peke Iti občutku firiisujjeljskih mojstrov pekov. ^Pekarna . (jrosuplje 16 STRAN 22, POGAČNIKOV MEMORIAL 6. mednarodni turnir 19.-21. APRIL 2002, Ljubljana REZULTATI TEKMOVANJA ZA 22. POGAČNIKOV MEMORIAL in 6. MEDNARODNI TURNIR V KOŠARKI NA VOZIČKIH V petek in soboto, 19. in 20. aprila 2002, se je končalo razigravanje ekip oziroma prvi del mednarodnega turnirja v košarki na vozičkih, katerega organizira Društvo para-plegikov ljubljanske pokrajine. Poleg dveh domačih ekip DP Ljubljana, DP Kranj Experta Bulls. so v športni dvorani v Zgornjem Kašlju nastopile še ekipe iz Češke, Italije in reprezentance Avstrije. Prva tekma med domačo ekipo DP Ljubljana in ekipo iz Češke je bila tudi otvoritvena. Nato pa sc je v soboto po razporedu odigralo še šest tekem. Zadnji dan turnirja so v nedeljskem jutru s tekmo pričeli tekmovalci DP Kranj in avstrijske reprezentance, ki je z ekipo gos- titelja DP Ljubljana tudi končala letošnji Pogačnikov memorial. Vmes pa so dve tekmi odigrali tudi Cehi in Italijani. Turnir se je tako 21. aprila 2002 ob 15. uri zaključil uspešno z organizacijskega, malo manj pa s finančnega vidika, saj so zaradi recesije manjši tudi vložki podjetij v invalidski šport. Svoj prispevek pa je zmanjšala tudi Mestna občina Ljubljana. Ta mednarodni projekt se financira izključno s sredstvi sponzorjev in donatorjev. Zelo smo veseli, ker jc letošnje tekmovanje v košarki na vozičkih vzbudilo zanimanje pri različnih medijskih hišah, ki so poročale o tej zvrsti invalidskega športa. Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je ena izmed redkih invalidskih organizacij, ki je sposobna in se trudi organizirati tako obsežno mednarodno tekmovanje na domačih tleh, letos že šestič zapored. Viden prispevek pri tem pa ima tudi Zveza paraplegikov Slovenije, ki je zelo naklonjena invalidskemu športu. Naslov prvaka letošnjega 22. Pogačnikovega memoriala so osvojili tekmovalci ekipe A S S Castelvecchio iz sosednje Italije. Naslednja mesta pa so bila razdeljena takole: 2. mesto DP Kranj - Experta 3. mesto DP Ljubljana 4. mesto reprezentanca Avstrije 5. mesto TJ Meta - Praga Pokale za osvojena mesta je nastopajočim podelil organizator in predsednik Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine Dane Kastcl-ic. V svojem nagovoru je poudaril, da invalidski šport res ni tako atraktiven kot pri "zdravih", je pa pomemben del življenja ljudi, ki so zaradi takih ali drugačnih težav prikrajšani v športnem udejstvo-vanju. S svojo vztrajnostjo in marljivostjo pa naši športniki še vedno sodijo v vrh evropske košarke na vozičkih, čeprav za to nimajo optimalnih pogojev kot v sosednjih državah. Z večjim razumevanjem do invalidskega športa bi posledično lahko pritegnili tudi večje število sponzorjev, zaradi zvišanja kvalitete pa postali bolj atraktivni. ROKOMETNA SCENA Članska ekipa rokometnega kluba SVIŠ nadaljuje tekmovanje v enotni 2. državni rokometni ligi. V zadnjih tednih so fantje odigrali tri pomembne tekme. Najprej so doma premagali ptujsko Dravo z rezultatom 22 : 20. Nato so odšli na težko gostovanje v Kočevje, kjer so domačine ugnali za gol. Končni rezultat jc bil 24 : 25. Najpomembnejša tekma pa jih jc čakala v Ivančni Gorici z letos zelo dobrimi Crnomaljci. Ti so bili SVIŠ-u glavni tekmec za uvrstitev na drugo mesto na lestvici, ki šc vodi v l.B državno ligo. Na jesenskem gostovanju v Beli krajini so igralci SVIŠ-a izgubili z desetimi zadetki razlike. Tako je bila pred njimi na povratnem srečanju težka naloga - premagati Črnomelj z vsaj enajstimi goli razlike ter tako pridobiti prednost pred neposrednim tekmecem. Pred tako pomembno tekmo sc je ekipa okrepila z znanima igralcema Borutom Mačkom in Karlom Špcndctom. Oba sta pred leti igrala vidni vlogi v 1. DRL in tudi v tujini. V dvorani v Ivančni Gorici seje zbralo zelo lepo število gledalcev, ki so glasno spodbujali domače igralec. Domačini so si silno želeli visoke zmage, vendar pa so gostje naredili manj napak in na koncu zasluženo slavili s 19 : 29. Polčas so sicer dobili igralci SVIS-a, vendar pa so bili v nadaljevanju Crnomaljci izrazito boljši nasprotnik. Pritisk je pač naredil svoje. Do konca tekmovanja ostaja rokometašem le šc gostovanje pri Krimu, saj so v zadnjem krogu prosti. V višji rang tekmovanja se bosta uvrstili ekipi Grosuplja in Črnomlja. Lestvica po 19 krogih: 1. Grosuplje 32, 2. Črnomelj 32, 3. SVIŠ 28, 4. Grča 20... Zelo uspešno pa v svojih kategorijah tekmujeta selekciji kadetov in starejših dečkov. Njihov sistem tekmovanja jc bil nekoliko predstavljen žc v prejšnjih številkah. Ekipi v spomladanskem delu prvenstva tekmujeta v polfinalnih skupinah državnega prvenstva. Obe ekipi pa imata lepe možnosti za zaključni turnir. Rezultati kadetov: Izola : SVIŠ 26 : 20, SVIŠ : Gorica Leasing 21 : 15, Mokcrc : SVIŠ 14 : 16. Lestvica: l.RD Termo Škofja Loka 17, 2. RK Inles Riko 15, 3. MRK Izola 15, 4. RK SVIŠ 15 ... Rezultati starejših dečkov: Izola : SVIŠ 11:12, SVIŠ : Koper 20 : 18, RŠAlcš Praznik : SVIŠ 15 : 22. Lcstvca: 1. RK Inlcs Riko 18, 21. RD Termo 16, 3. RK SVIŠ 11,4. MRK Izola 9 ... Lojze Greman OBČINSKA LIGA MALI NOGOMET SNOP BAR TUDI LETOS ODLIČNO ŠTARTAL Letošnja občinska liga v malem nogometu bo ena najzanimivejših doslej. Tako kot lani so ekipe razdeljene v dve kakovostni skupini. Število ekip je tudi letos presenetljivo veliko, saj se lige udeležuje 17 ekip, medtem, ko sta ligi v občini Grosuplje in Dobrcpolje zaradi pomanjkanja ekip pod vprašajem. V prvi ligi se obeta zanimiv boj za prvaka, za katerega se bodo po mojem mnenju letos borile predvsem ekipe: Snop bar, Bife pri Matjažu & Instalacije Angro Ambrus, Mizarstvo Trunkclj Krka in Prince pub. V drugi ligi so ekipe zelo izenačene, tako, daje težko napovedati, kateri dve ekipi sta glavni kandidatki za prvo ligo. Trenutno najboljšo formo kaže ekipa iz Temenice. 1. LIGA: 1. Snop bar 2. Bife pri Matjažu & Inst. Angro 3. Mizarstvo Trunkelj Krka 4. Prince pub 5. Dixi 6. Dob 7. Red star 8. Baroni Višnja Gora 9. Klanček Šentvid 3 zmage 3 2 2 I por. 9 točk, gol razi. 16:6 +10 9:3 +6 13:4 +9 16:11 +5 9:8 +1 4:13 -9 4:8 -4 2:9 -7 6:17 -11 2. LIGA: 1. Temenica 2. Viridin hram 3. Antonač 4. Livar 5. Dnevni bar Rosa 6. Slemenice 7. Trot pub 8. Topp 3 zmage 0 2 0 1 1 1 1 I porazov 9 točk, gol raz, 15:3+12 1 10:5 +5 11:10+1 6:5 +1 9:12 -3 7:15 -8 6:14 -8 Simon Bregar STRAN 17 RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2002/2003 IMF' TOVARNA ARMATUR d.d., s sedežem v Ivančni Gorici, Ljubljanska cesta 43, je dinamična srednje velika gospodarska družba, ki proizvaja armature in pri tem več kot polovico svoje proizvodnje prodaja na nemško, avstrijsko in francosko tržišče in tržišča nekdanje Jugoslavije. Družba ima certifikat SIST ISO 9001:1995 za področje proizvodnje industrijskih armatur. V družbi smo se za šolsko leto 2002/2003 odločili podeliti dve (2) kadrovski štipendiji za poklic oblikovalca kovin. Kandidatom nudimo stimulativno štipendijo, povračilo potnih stroškov in delovno prakso. Po končanem šolanju jim omogočamo: . • sklenitev delovnega razmerja, • delo v dopoldanskem delovnem času, • izobraževanje in usposabljanje ter napredovanje v poklicu, • stimulativno nagrajevanje, • druge osebne prejemke ter • povračila stroškov v zvezi z delom, skladno s kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti. Pogoji: • vloga, • fotokopija šolskega spričevala (uspeha v šolskem letu 2001/2002), • fotokopija potrdila o državljanstvu, • potrdilo o vpisu v ustrezno šolo. Vlogo naslovite na naslov: IMP TOVARNA ARMATUR d.d., Splošno-kadrovska služba, Ljubljanska cesta 43, 1205 Ivančna Gorica. , PRIREDITVE V MAJU 2002 KDAJ KJE KAJ PODROČJE 10.05.2002 Ivančna Gorica Koncert: Pozdrav maju (KD Ivančn, i Gorica) glasba 10.05.2002 Muljava Območna selekcionirana otroška likovna razstava likovna d. 17.05.2002 Muljava Medobmočna otroška razstava likovna d. 25/26.05 02 Muljava Ex tempore - tradicionalno srečanje slikarjev likovna d. 29.05.2002 Ivančna Gorica Prireditev ob občinskem prazniku multimed. d. maj Ivančna Gorica Premiera gledališča Petdopol: Selitev (KD Ivančna Gorica) gledališče konec maja Ambrus Premiera komedije: Afera Pouhn kufr (KD Ambrus) gledališče ob četrtkih Ivančna Gorica Kinopredstave v Kulturnem domu film POLICIJSKA KRONIKA JAVNI RED IN MIR Policijska postaja Grosuplje je marca na območju občine Ivančna Gorica obravnavala 11 kršitev zoper javni red in mir. Osem jih je bilo storjenih v zasebnih prostorih, tri pa na javnem kraju. Vzrok so pogosto družinski prepiri, prepiri med sosedi in pijančevanje ter preglasna glasba v zasebnih ali gostinskih prostorih. KAZNIVA DEJANJA Obravnavali so tudi 29 kaznivih dejanj. Najpogosteje gre za tatvine, vlome in poškodovanje tujih stvari. Vlamljajo najpogosteje ponoči ali zgodaj zjutraj. Iz vikendov in hiš odnesejo vse, kar je vrednega in je mogoče prodati ali uporabljati, od nakita do tehničnih aparatov in orodja, pa tudi hrano. V zadnjem času so vlomilci tudi "telefonisti", saj radi izmaknejo kak mobilni telefon. 21 PROMETNIH NESREČ Policisti so opravili tudi oglede 21 prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ se jih zgodi na regionalnih cestah 646 in 216, v naselju Ivančna Gorica in na avtomobilski cesti, in sicer zaradi neprilagojene hitrosti. Drugi vzroki so še napačna smer vožnje, izsiljevanje prednosti in neprevidnost pri parkiranju. NEDOSLEDNA UPORABA VARNOSTNEGA PASU Policisti opozarjajo, da vsak dan kontrolirajo hitrost, ukrepajo pa tudi ob ostalih nepravilnostih. Pri poostrenem nadzoru nad uporabo varnostnega pasu v vozilih so ugotovili, da ga kar veliko število voznikov med vožnjo nc uporablja, zato bodo občasno poostrene kontrole, ki jim bodo sledili ustrezni ukrepi. POKLIČITE JIH Če bi karkoli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči ali čc bi opazili storilec na delu oziroma begu, prosimo, da to sporočite na policijsko postajo Grosuplje ali na telefonsko številko 113. Pokličite tudi, čc opazite sumljivo osebo, ki sc sprehaja oz. vozi v bližini vikendov ali parkiranih vozil. S sodelovanjem med policijo in občani bomo dosegli, da se bodo izboljšale varnostne razmere, s tem pa tudi občutek varnosti občanov. LETOVANJE OTROK V LETU 2002 Iz Rdečega križa Grosuplje obveščamo občane občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje, da bomo v letu 2002 organizirali desetdnevno zdravstveno letovanje na Debelem rtiču za otroke, ki obiskujejo osnovno in malo šolo. Letovanje bo v času od 26. julija do 5. avgusta 2002. Starši, ki želijo poslati svojega otroka na letovanje, morajo lastnoročno izpolniti prijavnico, ki jo otrok lahko dobi od 13. do 17. maja v tajništvu šole ali pri svetovalni službi. V celoti izpolnjene in podpisane prijavnice naj otroci vrnejo v tajništvo oz. svetovalno službo najpozneje do 20.5.2002. Število otrok, ki bodo lahko letovali, je omejeno. Prednost pri letovanju bodo imeli otroci, ki pogosteje obolevajo ali izhajajo iz socialno ogroženih družin. Ekonomsko ceno letovanja bomo poravnali iz sredstev, ki jih v ta namen dobimo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - OE Ljubljana, in iz proračunov posameznih občin. Razliko do polne cene bodo plačali starši. Ker priprave na letovanje še potekajo, bo znesek prispevka staršev napisan na prijavnici za letovanje. Otroci, ki jim bo iz zdravstvenih razlogov odobreno letovanje, bodo junija na dom prejeli položnico o doplačilu. ************* RAZPIS ZA VODITELJE IN PEDAGOŠKEGA VODJO NA LETOVANJU 2002 OZ RK Grosuplje organizira desetdnevno letovanje na Debelem rtiču v začetku avgusta za šolske otroke. Za voditelje otrok in pedagoškega vodjo vabimo k sodelovanju študente pedagoške fakultete, višje zdravstvene šole in ostale, ki so dopolnili 20 let, imajo veselje delati z otroki in obvladajo plavanje. Kandidati naj pošljejo pisne prijave o izpolnjevanju pogojev na naslov: RKS, Območno združenje RK Grosuplje, Taborska 6. Izbrani kandidati bodo povabljeni na razgovor do 20. junija. Tisti, ki ne bodo izbrani, na razgovor ne bodo vabljeni. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE Občinske turistična zveza Ivančna Goriea obvešča, da lahko dobite informacije vsak ponedeljek in sredo od 17.00 do 19.00 na telefonski številki 01/786 94 00 (Natalija) ali pišete na naslov: Občinska turistična zveza Cesta 2. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica. DVE LOPI (šupi), dimenzije 18 x 10x4, primerno za strojrio-kmetijsko mehanizacijo skladiščenje balirane krme in podobne, ugodno oddam. Konstrukcija je dobra, opeko pa bo treba menjati. GSM: 041 630-373. MALI OGLAS Hišo v okolici Šentvida pri Stični (10 - 20 km), najamem, z možnostjo odkupa. Telefon: 040 639 510 18 STRAN gospodinjska stran Aprilsko vreme je ugodno za razvoj raznih obolenj, zato je zelo primerno, da zaužijemo čim več vitaminov, svežega sadja in zelenjave. V pričakovanju prvih letošnjih svežih jagod, ki so nedvomno prvi sadeži, pa za krepitev imunskega sistema lahko posežemo po sadju, ki je trenutno na voljo na policah trgovin. Tokrat se bomo seznanili z izvorom in uporabnostjo nekaterih najbolj razširjenih sadežev, ki jih zagotovo vsakdo izmed nas najpogosteje uživa. Banane Kot številni okusni sadeži izvirajo tudi banane z Daljnega vzhoda. Preden bananovee doraste. traja približno leto in pol. Nato obrodi do 200 plodov. Banane oberejo še nezrele in jih v hladilnih ladjah pri stalni temperaturi nekaj nad 13 °C razvozijo po svetu. Po končanem zorenju končajo na policah v trgovinah in v sadnih solatah na naših mizah. Banane vsebujejo veliko ogljikovih hidratov (zato so zelo nasitne). pa tudi veliko vitamina A, C in B. Zato so izvrsten prigrizek ali vmesni obrok. Zdravljenje z bananami: Preventivno in zdravilno delujejo pri previsokem krvnem tlaku, odvajajo vodo iz telesa in znižujejo telesno težo, delujejo razstruplja-joče. zdravijo vneto želodčno sluznico, znižujejo količino holesterola in krepijo imunski sistem, pomagajo pri slabem spanju in pomirjajo živčevje. Ste vedeli, da vam v Afriki kot osnovo glavnega obroka ponudijo ludi banane, namenjene za kuhanje, ali celo iz banan zvarjeno pivo? Prav tako v tropih rastejo majhne zelenkaste banane, ki imajo okus po limonah, ali debele z rdečkastim mesom, ki imajo okus po pomarančah. Skutina krema z bananami: 125 g skute rumenjak vaniljin sladkor sladkor v prahu po okusu sok polovice limone nastrgana lupina limone jedilna žlica ruma 3,75 dl sladke smetane 3 banane fi dag kristalnega sladkorja stepena sladka smetana za okras Banane pripravimo in jih s kristalnim sladkorjem moćno segrejemo.Ko se sladkor raztopi, naredimo s paličnim mešalnikom pire in maso ohladimo. Rumenjak, vaniljin sladkor, limonin sok in lupino tet rum in sladkor v prahu stepe- mo nad paro v kremno zmes. Odmaknemo s pare in stepamo, dokler se masa ne ohladi. Nalo jo pomešamo s skuto. Primešamo še hananin pire in maso damo za pol ure v hladilnik Sladko smetano čvrsto stepemo. V zmes iz hanan in skute vmešamo polovieo stepene smetane. Ostalo prihranimo za okras, /.a dekoracijo lahko uporabimo še koščke banan in e o k o I a d n e ostružke. Ogled razstave DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ Članice DPŽ smo si za petek. 19.aprila, naročile lepo vreme, saj smo si prav ta dan izbrale za našo prvo letošnjo ekskurzijo. Tokrat smo se odpravile na Ptuj. Udeležile smo se otvoritve razstave Dobrote slovenskih kmetij. Eden izmed govornikov je bil tudi g. Peter Vrisk, ki nas je takoj prepoznal, saj je prisostvoval otvoritvi novega vrtnega centra v Ivančni Gorici. Pozdravil je naso prisotnost in preko nas izrekel pohvalne besede vsem kmečkim gospodinjam širom Slovenije, saj ne mine prireditev, da na njej ne bi sodelovale s svojimi dobrotami. Po slavnostni otvoritvi smo si z velikim zanimanjem ogledale razstavljene mojstrovine, ki jih naši kmetje in kmetice pripravljajo na svojih domovih. Razstava jc bila letos že trinajstič in ves čas poteka v prostorih Minoritskcga samostana na Ptuju. Na dvorišču smo sc malo okrepčale na stojnicah, ki so kar vabile k nakupu kmečkih dobrot. Zatem smo sc odpravile na ogled mesta Ptuj. V spremstvu vodičk smo si ogledale njegove znamenitosti. Po ogledu nas je pot vodila na kosilo, na turistično kmetijo, kjer sc ukvarjajo s sadjarstvom. vinogradništvom, živinorejo in poljedelstvom, na manjvrednih kmetijskih površinah pa so naredili ribnike. V nadaljevanju popoldneva smo obiskale še turistično kmetijo Toplakovih. Pri njih smo si ogledale prvi gospodinjski dom v Sloveniji. V njem imajo družabni prostor, kjer se članice gospodinjskega društva sestajajo, in veliko kuhinjo, kjer prirejajo kuharske tečaje. Praznik gospodinj je 29. julij, zavetnica gospodinj pa je sv. Marta. Na kmetiji imajo 20 ha vinogradov, sadovnjake, okoli 70 pitancev, okoli 300 prašičev ter več tisoč piščancev. Toda namen našega obiska niso bili piščanci ali prašiči, ampak nas jc mladi gospodar popeljal v družinsko klet na degustacijo njihovih najboljših vin. Po vsakem vzorcu smo bile bolj zidane volje. Sonce je bilo še visoko, toda Slovenske gorice, kjer smo preživele del dneva,so dobre tri ure vožnje do doma, zato smo sc kar odpravile na pot. Za DPŽ Mati Erjavec Razstavljene krušne dobrote so pritegnile še posebno pozornost naših člani Eksotična sadna solata z medenim prelivom: Narezano različno mešano tropsko sadje - papaja, ananas, kivi, mandarine... pomešamo z malo soka od mandarin, 3 jedilnimi žlicami meda in limoninim sokom ter postavimo v hladilnik. Za medeni preliv gladko zmešamo 4 jedilne žliee meda z 2 žlicama sladke smetane in 1,25 dl kisle smetane. Sadje po želji še malo sladkamo in pokapl-jamo /, limonin sokom. Nato ga damo na desertne krožnike in oblijemo s prelivom. Kivi Kivi izvira iz Kitajske in je znan tudi pod imenom kitajska kosmulja. Zaradi njegove suhe dlakave lupine ga dobro skladiščimo in prevažamo. Kivi še zdaleč ni tako moćno obdelan s kemičnimi sredstvi kot druge vrste sadja. Vsebuje ogromno vitamina C, in že cn sam sadež lahko poteši potrebo po vitaminu C za cel dan. Ta biološko učinkovita snov je nepogrešljiva za dobro imunsko obrambo, zdrava vezivna tkiva, za močne vene in arterije, za dobro proizvodnjo hormonov in razpoloženje, dober vid, preprečevanje stresa in sposobnost koncentracije. V zelenem mesu kivija je tudi veliko magnezija. Kivi lahko uživamo surov, primeren je tudi za sadne solate, deserte, sadne kupe ali kolačke. Rezine kivija popestrijo sadne in druge surove solate, pa tudi sirove plošče. Prilezejo se tudi lortam in kot sestavina mešanih napitkov. Limone so značilno južno sadje z veliko vitamina (', ki je poglavitna učinkovina proti infekcijam, za krepitev imunskega sistema. Izboljšujejo tudi beljakovinske razmere v telesu in vitalizirajo, izboljšujejo izkoristek železa za celično dihanje, aktivirajo presnovo kalcija za kosli in zobe. krepijo ožilje in preprečujejo krvavitev dlesni, pospešujejo rasi celic in delujejo pomlajevalno, sproščajo maščobe in pomagajo pri sluijšcvalnih kurah. Zaradi moćno kislega okusa limone uporabljamo večinoma v zelo majhnih odmerkih, ponavadi za izboljšanje in začinjanje solat, sadnih solat, juh in zelenjavnih jedi. Poleg tega uporabljamo limone za pripravljanje številnih tort in kolaćev, na primer za limonino masleno kremo. Limonada in limonin sladoled zaokrožajo paleto. Neobdelana limonina lupina nam poleg tega daje dišeče limonino eterično olje. Ste vedeli? Ce ne bi bilo limon, bi bile številne geografske uganke naše zemlje rešene veliko kasneje. Posadke nekdanjih jadrnic, ki so odkrivale nove kontinente, je pomanjkanje vitamina C zaradi skorbuta tako oslabilo, da so morale številna znanstvena potovanja celo prekiniti. Kapitan James Cook je zato prisilil svoje pomorščake, da so redno uživali kisle plodove, v njihovo prehrano je uvedel tudi kislo zelje, ki je prav tako bogato z vitaminom C. Kot prvemu mu je tako uspelo na njegovih treh večletnih popotovanjih popolnoma preprečiti skorbut in izdelali zemljevide celotnega Pacifika. Limonine rezine: Za biskvitno podlago potrebujete: 3 jajca, 9 dag sladkorja, 9 dag moke in malo vanilije Stepemo trd beljakov sneg, nato hkrati dodamo sladkor in rumenjake. Nazadnje zamešamo moko. Testo vlijemo na namazan pekač za pol prsta visoko in pečemo III do 12 minul pri 180°C, Ohlajen biskvit navlažimo s polovieo limonade. Potem namažemo teslo s smetanovo kremo, ki jo naredimo tako, da 2 želatinasla lista namočimo v hladno vodo, da se zmehčata. Potem segrejemo na štedilniku 2 dl sladke limonade, ji dodamo razmočeno želatino in mešamo, dokler se ne razpusti. Tik preden začne želirati, vlijemo limonado v stepeno sladko smetano. Namažemo biskvitno podlago in jo postavimo za nekaj časa na hladno, da krema postane trda. Rezultati ocenjevanja na Dobrotah slovenskih kmetij Na letošnje ocenjevanje, že trinajsto po vrsti, smo v sodelovanju s KSS poslali dvanajst različnih vzorcev s kmelij na območju občine Ivančna Gorica. V zelo hudi konkurenci izdelkov, poslanih iz vse Slovenije, jih je kar osem prejelo priznanje za kvaliteto, in sicer: Zlato priznanje: JABOLČNI KIS in SUHE HRUŠKE Srebrno priznanje: HRUŠKOVO ŽGANJE SUHA JABOLKA Bronasto priznanje: BRINJEVEC HRUŠKOVO ŽGANJI' in SUHA SALAMA Kmetija Erjavec, Gorenja vas Kmetija Což, l.eskovec ■ Kmetija Erjavce. Gorenja vas ■Turistična kmetija Grofija, Vir pri Stični - Izletniški turizem Okoren, Pristava nad Stično FERMENTIRANI MLEČNI NAPITEK-JOGURT IZ KOZJEGA MLEKA - Sirarstvo ('epon. Stična Iz grosupeljskega društva pa jc prejela zlato priznanje ga. Francka Duša iz Luč za skuto iz kravjega mleka. Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo in jim želimo, da hi sc še naprej trudili Za doseganje čim boljše kvalitete svojih izdelkov, saj le kvalitela omogoča uspešno prodajo. Za gospodinjsko stran tekst in foto Nataša ERJAVEC STRAN 21 MALA SOLA OBČINSKEGA ZEMLJEPISA (5. učna um) Na$ zemljevid z gorami se je pošteno zgoslil. Danes bomo preverili, ali smo zadnjič vnesli prave podatke in vpisali dva nova vrhova. Vsestransko koristno bi bilo, če bi katerega od naših vršaeev v prihajajoči pomladi tudi obiskali. Posebej lepo je takrat, ko je vse sveže zeleno. L.S. <8> JtačVov »rK 7Qj LAHKA KRIŽANKA S POPUSTOM DO 50 % Rešena križanka vam bo v poudarjenem navpičnem stolpcu povedala vzdevek človeka, ki ga ne moremo imeti radi. L N - 0 R N P C VODORAVNO 1. nedelavnost 5. najmočnejši prst 2. kos lesa za kurjavo 6. cigaretni ogorek 3. hroščeva ličinka 4. staro ime za Rome KVIZ 1. Kaj je proteus? a) ozvezdje na nebu b) delec v atomskem jedru c) žival z imenom človeška ribica 2. Kdo je izumil posebno vrsto vodne turbine? a) KAPLAN b) ŽUPNIK c) ŠKOF 3. V katerem mesecu nastopijo ledeni možje? 4. Kateri književnik ni bil France? a) Levstik b) Smrekovec c) Zavolavšček 5. Kateri element gradi kuhinjsko sol? a) magnezij b) železo c) klor Odgovori na vprašanja iz prejšnje številke: l.b, 2.a, 3. pet, 4.b, 5.b, 6.c UGANKE SALJIVKE 1. Kaj pravi ženska, če jo poljubiš na usta? 2. Kateri svetilnik je v cerkvi najbolj živ? 3. Kateri moški so najbolj težki? 4. Kdo nima nič, pa vseeno daje? 5. Do kod pada dež? Odgovori 1. Nič, saj takrat ne more govoriti!; 2. Tisti, ki je najbolj črviv!; 3. Toneti, ker jih je na tone!; 4. Luna, ki odbija sončno svetlobo!; 5. Do hrvaške meje, naprej pa kiša! SMESNICA Mlada vdova se je vnovič poročila. Na pno poročno noč je drugi mož presenečen ugotovil, da je bila še nedotaknjena. Zato jo je zjutraj pri zajtrku vprašal, kako je to mogoče. Žena mu je odgovorila:"Veš, moj prvi mož je bil obrtnik. Pa mi je po zakoreninjeni obrtniški navadi neprestano odgovarjal z "jutri" in spet "jutri", "jutri pa zagotovo" in tako naprej, dokler ni nenadoma umrl. Vidiš, da je mogoče." Različni pogledi Kakšen se vam zdi moj novi plesni korak?^ Kar dober - za nogomet Lisičja pravljica - Nekoč pred leti so bili čudoviti časi - skoraj pri vsoki hiši so imeli kokoši... 22 STRAN Ko sonce zaide in noč se spusti, je s sabo te vzelo te temne noči. DRAGI BRANKO, MIRNO SPI. ZAHVALA Nepričakovano nas je v 45. letu starosti zapustil mož, oče, sin in brat BRANKO GLAČ z Grintovca 25, Zagradec Lepo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala gospodu župniku Vinku Dragošu za lepo opravljen pogrebni obred in pevskemu zboru Zagradec. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Merkatorja s Slovenčeve v Ljubljani za poslovilni govor in vso pomoč, ki jo je nudil družini pokojnega Branka. Hvala tudi stanovalcem z Glavarjeve 47 in pogrebnemu zavodu Novak z Rebri pri Žužemberku. Žalujoči vsi njegovi Ljubljana, Grintovec, Gabrovka, Dečja vas in Krka ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila draga mama, sestra in teta /iNTONUA GORSE, rojena.IANEŽIČ iz Višnje Gore, Mestni trg 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, krajanom Višnje Gore, zdravniškemu osebju, vsem, ki ste pomagali in sočustvovali z nami, izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, dali za maše ali cerkev, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ter pogrebnemu zavodu Perpar in g. Alojzu Miklavčiču za vse pogrebne storitve. Zahvaljujemo se g. župniku Boštjanu Modicu za lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoči: hčerka Anica in ostalo sorodstvo Vse do zadnjega si upal, da s trdno voljo bolezen boš pregnal, a pošle so ti moči in utrujen zaprl si oči. ZAHVALA V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil ALOJZ ČERNIVEC po domače Kotnikov Lojz z Velikega Črnela Zahvaljujemo se vsem sosedom in vaščanom, sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste darovali za cerkev. Hvala dr. Zupančiču in ostalemu osebju ZD Ivančna Gorica, gospodu župniku Jožetu Kastelicu za lepe poslovilne besede, pogrebnemu zavodu Perpar, pevskemu zboru ter društvu upokojencev Ivančna Gorica. Žalujoči vsi njegovi Temno rdeče je obzorje, bol jc črna kakor morje. Zrem na križ in čakam svit... Jože Cukale ZAHVALA ob mnogo prezgodnjem slovesu od ljubljene žene, mame in babice MAJDE PECEK iz Pctrušnjc vasi Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem ter vsem dobrim ljudem, ki ste jo spremljali v času bolezni s spodbudno besedo in toplimi dejanji. Prisrčna hvala vsem, ki ste nam ob njeni smrti izrekli sožalja, sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter jo pospremili na zadnji poti. Naj živi v naših srcih. Njeni najbližji Vedno živ ostane najspomin vase skril ga boš do konca dni, če užil si vsak lep dan, za te dni, žal ti ni. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v petem letu starosti zapustil naš sin, brat, nečak in vnuk DANIJEL SELAN iz Gorenje vasi 17 pri Ivančni Gorici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebej sovaščanom, za pomoč, cvetje in sveče ter izročena sožalja. Posebej pa sc zahvaljujemo Pediatrični kliniki v Ljubljani, IMP Livar, sodelavcem, gospodu župniku Jožetu Kastelicu za lepo opravljen obred, trobentaču za zaigrano tišino, cvetličarni Vrtiček in pogrebnemu zavodu Perpar. Vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Vsi njegovi, ki ga močno pogrešajo Da si umrla, to ni res, popotnik si in grob je vmes. Zdaj ta trenutek tu počivaš, potem vstaneš in večno uživaš. ZAHVALA V 56. letu nas jc zapustila AMALIJA MIŠMAŠ rojena Gorcnc Vsi njeni se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od nje, ji darovali cvetje, venec in sveče in jo spremljali na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo župniku, pevcem in pevkam za lepo opravljen obred, gospodu Antonu Cilenšku z Vira, družini Mihclič iz Kočevja in prijateljem Potočnikovim iz Ljubljane. Vsi njeni. V 81. letu je tiho odšla od nas naša draga mama, sestra, teta, babica in prababica /ALBINA KRALJ rojena Ambrož iz Velike Dobrave 3 pri Višnji Gori Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, še zlasti pa pevcem, gospodu župniku in gospodu Pavlu Grozniku za lep govor. Žalujoči domači. Ko drža se je upognila, beseda tvoja je pokončnost ji vrnila, ko solza čista je spolzela, jo tvoja roka je odvzela, ko življenjski udarci bili so boleči, ublažili so objemi jih ljubeči. Sedaj, ko moral si oditi, težko korak je narediti. Ponovno bolečina je vzklila in rano v srce povzročila. A ne skrbi, dragi ali, saj vemo, da ljubezen tvoja je premočna, da smrt bi nas ločila. (tvoja žena in otroci) Zahvala ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta in dedka IGNACIJA MERSELA Iskreno sc zahvaljujemo vsem prijateljem, sodelavcem in sosedom za izrečeno sožalje, besede tolažbe, darovano cvetje, sveče in ostalo pomoč. Posebna zahvala sorodnikom, ki so nam stali ob strani, sošolcem, cerkvenemu pevskemu zboru, organistu Milanu Jcvnikarju in Martinu Grozniku za prelep govor, župniku in pogrebnemu zavodu Perpar ter vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči najdražji V najinem domu je praznina, v srcu mojem bolečina. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Utrujen od težke bolezni nas jc zapustil naš dragi JOŽE OSTANEK po domače Lukatov .lože iz Doba, Šentvid pri Stični Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo sc tudi pevcem za zapete žalostinke, gospodu župniku ter pogrebnemu zavodu Perpar. Žalujoči: Vsi njegovi STRAN 21 m >j«f" 3« js«? 3»Jsf' ]^)j«f* J»j«f* ^«f' 3j«f* 5»j«f' ^r^u&^^^^JI^^?^ >k; >g£ >b£ >8^ >c< >s«f' «#£ >»* >s«f* -#f' "*f" >8^ C > I TJ ti 3^ t n sac JsfcJ j&r. 'ž&l 5»!^" '. j&z. '■s6? j^k* js^" jM'C ^^^* j*r* ]*f* j*r* >6«£ >8«t X*! >*£ Anica Glavan z Muljave Anica Glavan, okoličani jo bolj poznajo pod imenom Žagarjeva Anica, je prišla na svet 27. marca L911 leta. To se je zgodilo za dober streljaj od njenega sedanjega bivališča, v sosednji vasi Sušica. Pri hiši seje tedaj reklo pri Pogra-jčevih. V družini je bilo pet članov: oče Ignacij, mali Ana, brat Nace, sestra Micka in naša današnja jubilantka Anica; bila je torej tretja po vrsti med otroki in najmlajša v družini. Domačije je bilo za dobrega pol grunta, kar je zahtevalo pridne roke. Tudi Anica je že v zgodnji mladosti dala svoj delovni prispevek in so zmogli delo. Pa ne samo domačega, še drugim so hodili v "tabrh", kot so tiste čase imenovali delo pri drugih posestnikih. Tako je bil zmeraj kakšen Ztivori m prostorsko, komuniilno in stanovanjsko urcjtinjc Grosuplje, fl.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: ■ IZDELAVO LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE ■ IZDELAVO PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA VSE VRSTE OBJEKTOV PRIDOBIVANJE DOKUMENTACIJE ZA GRADBENO DOVOLJENJE _;_i_ i Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 786-30-78 786-05-42 sold pri hiši. Tudi gozdni sadeži so dali nekaj zaslužka, če si bil dovolj priden. V času gob in borovnic je bila Anica več v gozdu kot doma. Še danes hrani nekaj porcelana in veliko posteljnine, ki si jo je kupila z zaslužkom v dekliških letih. V šolo je hodila na Krko. Drugače pa ni hodila veliko naokoli. Le enkrat na leto so jo oče vzeli s seboj, ko so šli na kak bolj oddaljen sejem. Tedaj je videla veliko neznanega sveta, da je o vtisih s potovanja še dolgo pripovedovala materi in drugim domačim. Prve svetovne vojske se še dobro spominja. Videla je jokati veliko mater in žena, ko so njihovi sinovi in možje odhajali na vojsko in se mnogi niso več vrnili. Nekateri vojaški obvezniki so se rešili tako, da so se več let skrivali po gozdovih in senikih. Oče Ignacij so ostali doma, ker so imeli nekaj težav s hojo, zato niso bili "tauglih", to se pravi, da niso bili sposobni za vojskovanje. Pri dvaindvajsetih je Anica vzela za zakonskega moža Žagar-jevega Lojza iz domače vasi. Ker nista imela svoje "štalce", sta sprva stanovala vsak pri svojih starših, potem pa sta si na zgornji Muljavi zgradila lasten dom. Žagarjev oče so dali Lojzu nekaj polja in gozda, Pograjčcvi pa so za Anico priložili precej denarcev za doto, pa je prišla streha nad glavo. Seveda sta tudi mlada dva zanjo prelila veliko lastnega znoja. Imela sta tudi dve hčeri: starejšo Albino, ta je že pokojna, in mlajšo Marjetko. Slednja si je z družino zgradila nov dom na domačem vrtu. Mož Alojz je tudi še živ in je prava grča. Anica bi ga lahko po vseh pravilih "poslala po cigarete", ker je nekaj mesecev mlajši od nje. Vendar za to ni bilo potrebe, saj nikoli ni kadila. Tudi drugače je živela zelo skromno in veliko delala. Verjamem, da ji je tudi to pomagalo ohraniti bistrega duha in doživeti visoka leta. V pomoč jima je vnuk Franci, ki živi pri njiju v hiši. Med obiskom sem spoznal tudi Francijevo prijateljico Tadejo. Tudi zanjo sta oba devetdesetletnika našla veliko pohvalnih besed. Ko sem odhajal od Žagarjevih z Muljave, mi je bilo lepo pri srcu, saj sem tam našel same prijazne in gostoljubne ljudi. Z atom Alojzom se bova ob prvi priložnosti še enkrat srečala, če Bog da. Tedaj bova rekla in zapisala nekaj tudi iz njegovega življenja. Bodita lepo pozdravljena oba Žagarjeva rodova: najstarejši in najmlajši. Leopold Sever CENIK OGLASOV v občinskem glasilu KLASJE Naklada 4.800 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Izdatek za oglas se šteje med materialne stroške. KOMERCIALNI OGLAS cela stran 105.600, polovica strani 66.220, četrtina strani 33.660, osmina strani 25.410, šestnajstina strani 14.630 Oglas na prvi strani je za polovico dražji, v več barvah za 100%. Na zadnji strani je dražji za eno četrtino, v več barvah za 50%. Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5 %, do največ 30 %. ZAHVALE Velikost cca 50 cm2 3.300 SIT. Cene veljajo do konca leta 2002. V cene ni vračunano oblikovanje in 20%; DDV. P.S. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačate ob naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo. Kje so tiste vodice, Ki so včasih bile Ambruski b c Dobrega četrt stoletja bo že tega. ko sem hodil po naši Suhi krajini in tuhtal, kako bi sc dalo rešiti propadajoče suhokranjske vode. Med vodami, ki jim nisem videl rešitve, je bil tudi ambruški b' č v dolini za farno cerkvijo. A sem sc na srečo zmotil. Letošnje leto so se tudi Ambrušanje izkazali in lepo poskrbeli za svoj nekdaj življenjsko pomemben vodni vir. Projekt seveda še ni zaključen. Ce bo šlo vse po načrtih, bodo v prihodnje uredili šc boljši dostop in dodali vse potrebno za počitek in sprostitev ob vodi. Vrlim Ambrušanom in vsem drugim, ki skrbijo za ohranitev svoje naravne dediščine, gre iskrena hvala. L. S. IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Zapišite, kaj je na sliki, in pošljite na znani naslov. Hvala za obilo pošte... L. S. KAJ SO OGLAŠALI PRED STO LETI Zanimivo je, da so nekaj reklamnega teksta pozabili poslovenili. Morda pa so to storili nalašč, da bi bila reklama bolj učinkovita. "Vor Gebrauch" pomeni pred uporabo, "Nach Gebrauch" pa po uporabi. Napis nad moškima obrazoma "Crcam Report hilft sofort" se slovensko glasi: krema Report pomaga takoj. To je morala biti zares dobra krema, pa šc denar si lahko dobil nazaj. Za šalo vprašajte zanjo v lekarni. Samo pazite, da vas ne bodo nagnali. :: Nežen čist obraz :1 —"T hitro >b ¥ ■■ ■ t = KOglerjevo saj Heport-cremo. Nedosežna, edini obstojefti preparat, odstranjuje čudovito lahko «••>■■ y lilMjf, kc l« ■ploh *-* 1 * j*"" * }'' i' >■ *'■■■■ i:* riM'Hli,..*', )"'"'■ ■ snanttvena podlaga, po receptu dr. HirzeJ-nu. Deluj© čudovito. - Pr*a«n«t1jlT aipeh- — Cena Ikatljice K 2 40. Tliofkrmt prelzkuleua. Garancija i Pri ne-uapehu aa poalje denar nasaj. Razpoillja samo Ferdinand Kdgler, Dunaj V.( MarKaretenstr.82.odd.428. Vopi r Otbrauch Nach" Gebrauch 22 STRAN N ~HćiU f>c zemlji "SEVERNA" NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN sam nast ... STRAN NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN N + Kako je Spasoje Slovence na "fuzbal" prevzgajal Spasoje je prišel iz južnih predelov nekdanje Jugoslavije in se prizetil na vas, k slovenski družini. Mož se je sorazmerno hitro vživel v novo okolje in se prilagodil našim navadam. Le nečesa prišlek ni in ni mogel razumeti, zakaj Slovenci nismo navdušeni za nogomet, kot so njegovi zemljaki in on, ki je bil strasten ljubitelj tega športa. Kadar so bili na sporedu radijski in televizijski prenosi nogometnih tekem je pusti vsakršno domače delo, ob posebno pomembnih srečanjih pa je "vzel" celo dan bolniškega dopusta, če je kazalo, da bo zamudil kakšno minuto srečanja. Ob spremljavi prenosov je hudo pogrešal primerno druščino s katero bi si delil svoja športna čustva, zato je sklenil vaščane prevzgojiti. Začel je tako, da je ob prenosih na stežaj odprl okna in ^s navil aparaturo do največje glasnosti, da je odmevalo daleč naokoli. Pri tem pa je storil hudo napako. Spasoje je namreč dogajanje na igrišču tako glasno komentiral, da soseska prave tekme sploh ni slišala. Se posebej kadar je Spasojevim ljubljencem šlo slabo, so v glavnem slišali le tri besede: ena je pomenila moški organ, začenjala se je na k, druga je pripadala ženskemu telesu, s pričetkom na p. tretja pa je bila njun kooperativni glagol, začenši na j. Ta tribesedna polivka je bila kajpak namenjena nasprotnemu moštvu in sodnikom, nekaj malega pa je namenil še njihovemu sorodstvu do tretjega kolena. Ob taki zvočni torturi nad vaščani Spasoje kajpak ni imel vzgojnega uspeha, zato je slej ko prej večinoma sam sedel ob televizorju, kar ga je seveda močno jezilo. Nekega junijskega popoldneva pa je nad Slovenci dokončno obupal. Pripravljalo se je k nevihti, na travniku pa polno suhega sena. Vse je hitelo s spravilom, le Spasoje je živčno sedel pred televizorjem, čeprav jc imel pokošen velik kos travnika, kajti na sporedu jc bilo nadvse pomembno srečanje, takorekoč "utakmica stolječa". Tedaj sc je jezno zaprašil na hišni prag in zabrusil hitečim vaščanom:"Budala slovenska, za vas nema spasa." Zvečer je bil Spasoje še bolj slabe volje, kajti naši so tekmo zgubili, dež pa je povsem zmočil njegovo suho seno. Zadnje čase pa se mi zdi, da jc Spasojcva grožnja vendarle zalegla. Lejte, naši so se uvrstili na svetovno prvenstvo v Aziji. Bog nc daj, da bi tam gori našim šlo slabo. Bojim se, da bomo tedaj slišali veliko besed, ki se bodo začenjale na k, na p in na j, pa še kakšnega hudiča povrhu. L. S. XLVIII. REKORD NAJSTAREJŠA KNJIGA 0 ČEBELARSTVU Zobozdravnica dr. Jana Jevnikar - Lampret ima v posesti več zanimivosti, ki so nekdaj pripadale njenim prednikom. Med drugim mi jc ondan pokazala zelo staro knjigo o čebelah in čebelarstvu. Knjigo je v nemščini napisal dunajski dvorni čebelar slovenskega rodu Anton Janša. Janševo knjigo je na slovensko preložil župnik Janez Goličnik. Prevod je izšel davnega leta 1792 in ima potemtakem častitljivo starost 210 let. Družini Jane Jevnikar -Lampret iz Radohove vasi gre čestitka za rekord, pa tudi zahvala za varovanje zgodovinskih redkosti. Leopold Sever A JANSHAJA opol 0 M \ PODVUZHENJli LSSK ZHEBELLAR3& \A KAJ SA 1 \0 VISHO TAISTI Oti SVOJEK 2HUHhLL URl-..STJi<;A, DE UJ NjJK PODIRALI* ' fc AI>PA MORIM J i. En liugateifhi Dobirhek, koker rlofchmiiu, lufaku i.kI..i ij... a. VcihUt vlie Zhfbflte p«r fhiuJcjnji, mu « MokIiv (»hranij«. J. it.ak.Hcn P«|n Zb$1>c1I A» Tvoj« fai#rtf uthivajo, Imi rhe Ivojim Krtom ftipnft Na mnogo Proffiujo is Nemfhkiga, h' ■, <...!( >; prcftaulenu, inu i' neku, a it* fomerkvftJBam pogini ran«. O ti JOAiNNLSA GOLITSCJiMKA rapnufhrra v'Cri-.lii na itajerfklm. V ZF.I.L1, nm ic napi- ptr Fr. |of. Jrttko, 17 9». ROGATO PRESENEČENJE Ondan sem šel po novinarskih opravkih na zgornjo Muljavo. Grem po poti, ki pelje proti Sušici, ko naenkrat iz nekega hlevea pokuka prikazen z rogato glavo, kosmatimi uhlji in parom oči, prodorno bolščečih vame. "Tristo kosmatih", me je spreletelo, "to bo Krjavljev hudiman. Mož ga je premalo eesnil s sabljo, pa je oživel", in kar lasje so mi šli pokonci. Tedaj pa se iz hiše prismejc moj znanec Franci Blatnik in me pomiri, rekoč:"Nič se ne bojte, tO je naš novi kozel Vili. Nedolgo tega sem ga kupil za lepe denaree in je prav prijazen." Potem mi je pokazal kozlovo osebno izkaznico, tO se pravi rodovniške papirje. Tam je Vili natančno popisan, kot bi .1 * bil plemiškega izvora po oče- J tovi in materini strani. Pripada priznani barski pasmi. Kljub strašljivemu videzu je zelo simpatičen kozji fant, ki zelo rad dvori princeskam svojega rodu, najsibodo iz domačega ali tujega hleva. /...V. PODLISTEK KRAJI V STAROSELCI VENETI LEOPoeS> SEVER Preučevanje zgodovine naših krajev iz pisanih virov in iz zgodovinskih dokazil na terenu mc vedno globlje in globlje vodi v prepričanje o davninski domorod-nosti našega prebivalstva, o domorod-nosti, segajoči nekaj tisočletij v minuli čas. To pomeni, da naši predniki tod živijo že dolgo dobo, najbrž že iz kamenodobnih časov. Resnici na ljubo je treba povedati, da je ljudstvo, bivajoče v naših krajih, ves ta dolgi čas dobivalo večje ali manjše prilive iz širše soseščine in pri tem spreminjalo svojo podobo in jezik. Ta proces sc kajpak ni ustavil vse do današnjega dne. S preučevanjem prihajajo na dan vedno novi in novi dokazi, izhajajoči tudi iz našega neposrednega okolja, ki dodatno utrjujejo prepričanje, da je tukaj tisočletje pred Rimljani živelo ljudstvo z imenom Veneti in da je iz njega po dolgotrajni preobrazbi v dobršni meri izšel narod, ki mu pri- padamo. Veneti so bili najgostejc naseljeni v srednji Evropi, predvsem na ozemljih današnje Švice, severne Italije, Avstrije in Slovenije. Predvsem vzhodno od tod pa so živela Venetom sorodna ljudstva z značilnostmi, ki jih danes pripisujemo Slovanom. Močna germanizacija in romanizacija je povsod po srednji Evropi prekrila venetski značaj tamkaj živečih Venetov. Nekaj več značilnosti se je ohranilo le pri Retoromanih v Švici in v francoski Bretanji. Lc na ozemlju današnje Slovenije seje ob spletu ugodnih okoliščin v tolikšni meri ohranil venetski genus, da se Slovenci z nekaj več pravice smemo šteli za njihove nadaljevalec. O dokazilih za tako razmišljanje bomo preudarjali v prihod n j i h n ada 1 j e va n j i h. L.S. Veneti so imeli tudi svojo pisavo, ki jo lahko zadovoljivo beremo le s pomočjo slovenskega jezika. Na sliki je z venetico popisana bronasta ploščica iz severne Italije. Na našem ožjem ozemlju doslej še nismo odkrili pisanega vira iz tega časa, imamo pa številne druge pričevalce, ki jih kaže za vsako ceno obelodaniti.