^ 5*ilo delavcev &°\h Ofeževanju |V danosti Dijana, junija 1984 12 — jstif^k XXXV ie' s1: ub; lai it n«-avij egi val bi' g°| nH q tič« (jto rei idil >nil šk'1 ,ki' la1' ic£' 'f !x: Polde Oblak: Pomladne sanje, tempera na platnu. Avtor slike je ta mesec prejel v Neaplju veliko zlato medaljo za avantgardno slikarstvo na razstavi ob 6. evropskem razpisu za razna področja umetnosti. Podelila mu jo je Evropska akademija za književnost, znanost in umetnost pod pokroviteljstvom predsednika evropskega parlamenta Pieta Dankerta. Razstava bo obiskala še pet italijanskih mest. Objavljena podoba predstavlja dekle in njen svet, ki ga ponazarjajo petelin — simbol budnosti, razpeta jadra v zalivu kot prispodoba teženj po daljavi in sadeži — simbol rodovitnosti. Spodbudni temi so ustrezne optimistične pestre barve, živahni tonski kontrasti, jasne oblike in mehak krožni ritem celote, kjer ob moderno zasnovani fragmentarični gradnji slike in stilizaciji detajlov začutimo tudi tradicijo slovenskega slikarstva, predvsem vitrojev in podob na steklo. Deset let celodnevne osnovne šole Prihodnje leto bo celodnevna osnovna šola slavila svojo prvo desetletnico. V drugem polletju šolskega leta 1974—75 je namreč prešlo na celodnevno organizacijo — delno ali v celoti — prvih šest osnovnih šol v Sloveniji: osnovne šole Dobrova pri Ljubljani in Predoslje pri Kranju (od 1. do 8. razreda), Biba Rock v Šoštanju, Boris Kidrič v Kidričevem in Pod Graško goro pri Slovenj Gradcu (1. do 4. razred) ter Osnovna šola France Bevk v Ljubljani (L in 2. razred). Jubilej je spodbuda za celostno oceno, kaj smo želeli in kaj dosegli s celodnevno osnovno šolo, kakšna naj bi bila njena prihodnja razvojna pot in kako naj bi njene prvine čim bolje zaživele v vsaki osnovni šoli. Tako so menili v koordinacijskem odboru za uvajanje celodnevne osnovne šole pri predsedstvu RK SZDL, ko so 20.6.1984 razpravljali o nekaterih aktualnih vprašanjih, celodnevne osnovne šole. Zavod SRS za šol- stvo je za to. priložnost pripravil pregledno in izčrpno gradivo o razvoju, dosežkih in problemih celodnevne osnovne šole ter q uveljavljanju njenih prvin v vseh osnovnih šolah. Tako kot celotno področje vzgoje in izobraževanja, morda v še bolj zaostreni obliki, doživlja celodnevna osnovna šola v današnjih razmerah določeno negotovost, ki jo spremlja bojazen pred zastojem, pred nepremišljenim krčenjem denarja, pred morebitno kratkovidnostjo tistih, ki soodločajo o njeni prihodnosti. Pri razmišljanju o perspektivnem razvoju celodnevne osnovne šole so razhajanja podobna kot pri dolgoročnem načrtovanju celotne vzgojno-izobra-ževalne dejavnosti. Tisti, Hi se zavzemajo za kakovosten razvoj, za prevrednotenje in večji vpliv znanja, izobrazbe in ustvarjalnosti, podpirajo tudi razvoj celodnevne osnovne šole. Tisti, ki vidijo v šolstvu in drugih družbenih dejavnostih predvsem breme za družbo, iščejo v njih »skrite rezerve« in včasih celo s prstom pokažejo na celodnevno osnovno šolo. Koordinacijski od^or za uveljavljanje celodnevne osnovne šole pri RK SZDL se zavzema za utrditev in nadaljnje razvijanje celodnevne osnovne šole in za uveljavljanje njenih prvin v vsaki šoli. Ni dopustno ukiniti dodatkov za delo v celodnevni osnovni šoli; dokler ni izdelanili meril, s katerimi bomo učitelje teh in drugih osnovnih šol bolj ustrezno nagra- jevali po kakovosti, obsegu in uspešnosti dela! Ni dopustno preprosto krčenje denarja za celodnevno osnovno šolo, dokler ne uveljavimo kot merilo za svobodno menjavo dela tudi letne načrte posameznih šol, dokler ne preidemo na bolj pravično nagrajevanje dela (ne le naslova) posamezne šole! Deset let celodnevne šole je priložnost, da razrešimo še nekatere druge dileme. Celodnevna osnovna šola mora biti prožno organizirana, prilagojena okolju in potrebam otrok, z okoljem in starši tesno povezana. Upoštevati mora željo otrok višjih razredov, da imajo več samostojnosti pri izbiri dejavnosti, uporabi prostega časa in domačem učenju. Celodnevna organizacija in program nista edini prvini celodnevne osnovne šole. Bolj pomembno je to, da zna šola povezati v enovit proces pouk, interesno dejavnost, samostojno učenj . in prosti čas, kot ugotavlja Zavod SRS za šolstvo: Prav v tem je celodnevna osnovna šola ne le predhodnica, marveč tudi cilj v razvoju celotne mše osnovne šole, ki izhaja iz njenega novega programa živ-Ijt ,tja in dela. JOŽE VALENTINČIČ Med drugim preberite • DELEGATOM VEČ STROKOVNOSTI, str. 2 • POSTOPNO ODPRAVLJANJE NESKLADIJ, str. 2 • KAKŠNEGA UČITELJA POTREBUJEMO?, str. 3 • PRAVOČASNO DO VISOKOŠOLSKIH PROGRAMOV, str. 4 • VEČ DENARJA ZA SOLIDARNOST, str. 4 • PREMIŠLJENO NAČRTOVANJE — BOLJŠI USPEHI, str. 5 • VZGOJNI PREDMETI NE KVARIJO SPRIČEVALA, str. 6 • OBJAVE, str. 7 • RAZPISI, str. 9 Zapisani pedagoškemu delu Šolsko leto gre h koncu. Ni bilo lahko to letošnje šolsko leto, pravijo učitelji, vzgojitelji in vodstva šol ter vzgojno-varstvenih organizacij. Novi programi — novi problemi, nove zahteve — nove težave! V zbornicah je bilo čutiti več utrujenosti in manj vedrine kot prejšnja leta. Zavzete pogovore o delu so marsikdaj zamenjali prizadeti pogovori o gmotnih skrbeh in težavah, o padanju življenjske ravni šole, vrtca, učitelja in vzgojitelja. Tudi spodbudni obeti o povečanju denarja v te namene, ki jih slišimo zadnje dni, niso prinesli več kot nekaj zmernega optimizma. Nihče ne zapira oči pred resnico, da nas čaka, tako kot večino drugih delovnih ljudi, napovedana doba sedmih suhih let. Poletje je tu, z njim letni odmor in kar je ostalo prosvetnim delavcem od nekdanjih poletnih počitnic. Naj bo to čas sprostitve in oddiha, naj bodo pozabljene učne priprave in zvezki, šolski zvonec in vsakdanje skrbi! Naj bo veliko lepih poletnih juter in večerov, dosti.sonca, vmes pu topel obrok morja ali svežina planinskega zraka. Naj bo čimveč brezskrbnih dni, namenjenih le sebi, svojim otrokom, družini in prijateljem! Celo šolsko leto smo prihajali med vas, vas po svojih močeh seznanjali z novostmi, s pestrim delom in snovanjem, ki poteka v tej veliki reformni delavnici, kakršna je danes celotno področje vzgoje in izobraževanja, od predšolske vzgoje in osnovne šole do srednjega in visokega izobraževanja ter izobraževanja odraslih. Skupaj z vami in s pomočjo mnogih stalnih in občasnih zunanjih sodelavcev smo tkali številko za številko našega glasila, z željo, da bi vsak prosvetni delavec našel v njem kaj zase, da bi se čutil bolj povezanega s skupnimi napori te velike skupnosti, ki jo sestavlja nekaj desettisoč delavcev v vzgoji in izobraževanju. Pravijo, da težki časi še bolj zbližujejo ljudi med seboj in preverjajo njihov značaj. V letošnjem šolskem letu smo to občutili v vseh bolj ali manj organiziranih skupnih in posamičnih nastopih prosvetnih in drugih dpužbenih delavcev, ki so se javno zavzeli za ustrezno mesto vzgoje in izobraževanja ter pedagoških delavcev v naši družbeni sedanjosti in prihodnosti. Malodušje in pohlevnost zamenjuje samoupravljavska zavest in odločenost, da z odgovornostjo opozarjamo celotno družbo na dolgotrajne in usodne posledice, ki bi jih imelo kratkovidno zapostavljanje in zanemarjanje vzgoje in izobraževanja. Vzgojno-izobraževalno delo je usodno povezano z družbeno prihodnostjo, z gospodarskim, političnim in kulturnim napredkom. Iz te vloge izhaja dandanašnji povečan občutek odgovornosti tudi pedagoških delavcev. Letošnje leto je pokazalo, da so v teh zahtevah in prizadevanjih na strani prosvetnih delavcev tudi politični in strokovni organi — le birokratska miselnost, ki občasno prihaja na dan, ostaja na drugem bregu. Zavzetost za napredek vzgoje in izobraževanja, za njuno mesto v družbi, za pravilno vrednotenje vzgojno-izobraževal-nega dela je odsevala tudi na straneh našega glasila —v številnih prispevkih, ki so dali letos poseben pečat časa strokovno-infor-mativni podobi našega časopisa. Prav v tem je bilo in ostaja glasilo delavcev v vzgoji in izobraževanju podoba časa in ljudi, ki ta čas soustvarjajo. Zaostrene gospodarske razmere in gmotne stiske pa ne prizadevajo le šol, marveč tudi naše glasilo. Dohodki od naročnin, razpisov in dotacij zaostajajo za rastjo cen in izdatkov. Iskati bo treba nove vire in možnosti, da ne bi prevalili bremen preveč na naročnike, ki jih padanje življenjske ravni že tako dovolj prizadene. Vec kot 130 let ze šteje tradicija glasila slovenskih prosvetnih delavcev. Previharilo je—pod raznimi imeni in naslovi —dobre in slabe čase, ugodne in neugodne razmere, preživelo vse krize. Tudi sedanje bo uspešno prestalo, če mu bodo stali ob strani kol doslej prosvetni delavci in njihovi kolektivi, pa tudi drugi družbeni dejavniki, ki se zavzemajo za napredek vzgoje in 'izobraževanja, za ustvarjalno vlogo prosvetnih delavcev, za njihovo širšo strokovrib-politično razgledanost. Vendar je povedano le bežna skrb, ki smo jo zaupali bralcem, teman oblak, ki bo še! mimo. Pred nami vsemi je poletje, čas oddiha in sprostitve. Le posamezna skrbna misel uhaja že onkraj tega obdobja, k novim načrtom in novemu šolskemu letu. Tako je nemara pri nas vseh, ki smo zapisani pedagoškemu delu. VAŠ GLA VNl UREDNIK Skupna beseda treh ljubljanskih kulturoloških šol Za poenotenje dela, medsebojno bogatenje in pomoč Ni naključje, da je Posebna izobraževalna skupnost za kub turo imenovala posebno delovno skupino, ki naj bi pripravila pot za oblikovanje šolskega centra. Ta naj bi združil vse tri ljubljanske srednje šole, kjer se šolajo prihodnji kulturni delavci za vsa področja kulturnih dejavnosti: Srednjo šolo za družboslovje in splošno kulturo. Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje in Srednjo šolo za oblikovanje in Tptografije. Delovna skupina, ki sestavljajo zbrani kulturni delavci, se je že večkrat sestala in že do zdaj upravičila svoj namen: pripravila je temelje za medsebojno sodelovanje šol, zbrala njihove predloge in zamisli, ki jih bo morala v prihodnje še izoblikovati v določni delovni načrt glede na medsebojne dogovore. Med drugim je delovna skupina izpeljala skupen informativni dan za vse tri šole, ki je bil uspešen, če izvzamemo nekatere pomanjkljivosti, ki'so nujne ob vsakem začetku. V prihodnje se vsem trem šolam odpirajo široke možnosti za kulturno delovanje učencev v vsaki izmed treh šol, pa tudi v skupnih, organizacijsko sprejemljivih oblikah. Široka kulturna animacija učencev — kot ena izmed temeljnih vzgojnih nalog teh šol — ni bila povsod ustrezno izpeljana. Zdaj je pripravljen predlog — gradivo, ki naj bi postalo ena izmed vsebin pri vpisu in ob začetku dela v prihodnjem šolskem letu. Posebna izobraževalna skupnost za kulturo je v ta namen pripravila vprašalnik za vsakega učenca, ki ši bo izbral enega izmed kulturoloških poklicev na navedenih treh šolah. Vprašalnik bo zbral vse podatke o učenčevem dozdajšnjem sodelovanju v posameznih kulturnih dejavnostih in o njegovih najrazličnejših potrebah in interesih na kulturnem področju. »Možnosti za kulturno delovanje je veliko in vse, kar si bodo mladi zaželeli na tem področju, je mogoče izpeljati,« je optimistično poudaril predsednik delovne skupine pri Posebni izobraževalni skupnosti za kulturo Jože Humer. Hkrati z vprašalnikom je pripravljen tudi poziv vsem najpomembnejšim kulturnim izvajalcem v Ljubljani. Poziv je hkrati predlog, naj bi v naslednji jesenski kulturni sezoni vse kulturno umetniške ustanove omogočile mladini srednjih kulturoloških šol v Ljubljani prost vstop na prireditve in hkrati odobrila navzočnost učencev tudi pri vajah, seveda glede na njihove možnosti. Na skupnem sestanku predsedstva piša, delovne skupine, ravnateljev vseh treh šol in predstavnikov mladine s teh šol smo slišali veliko predlogov za prihodnje delo in ponudbe za medsebojno sodelovanje pri interesnih dejavnostih vseh treh šol glede na njihove posebnosti. Predvsem pa je pomembno to, da vse tri šole kažejo veliko dobre volje za medsebojno sodelovanje in povezovanje. To pa je hkrati logično nadaljevanje in dragocena ugotovitev: koristna skupna pot, ki v današnjem težkem času mnogih odrekanj lahko omogoči boljše uspehe z — manj denarja. Eno je gotovo: sodelovanje vseh treh šol v prihodnje bo pripomoglo k najbolj kakovostnemu pouku vsestranske umetniške vzgoje in najvišjo raven skupnih kulturnih dni. Delovna skupina pa bo v prihodnje namenila svojo pozornost spremljanju in razčlenjevanju dejavnosti na vseh treh šolah, jo hkrati usklajevala in usmerjala. Na sestanku so se dogovorili, da bodo v prihodnje sodelovali v delovni skupini kot člani tudi predstavniki mladine, z vsake šole po eden. Mladi ga bodo izbrali do 10. septembra. Delovna skupina bo letošnjo jesen pripravila tudi srečanje z vso mladino na treh kulturoloških šolah, hkrati pa bb pregledala predloge za opravljanje delovne prakse in ukrepala glede na ustrezne analize, ki jo bo opravila za vse tri šole. Z vsemi spoznanji in delovnimi metodami ter izkušnjami, ki si jih bo skupina pridobila pri svojem delu, pa bo seznanila tudi uporabnike in izvajalce območij Maribora, Celja idr. TEA DOMINKO Posvet o svobodni menjavi dela Že nekaj mesecev potekajo pospešene priprave na jugoslovanski posvet, z naslovom: Neposredni odnosi pri zadovoljevanju vzgojno-izobraževalnih in kadrovskih potreb v sistemu svobodne menjave dela. Posvet bodo pripravili: Zvezni odbor sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju^ znanosti in kulturi, republiški in pokrajinski odbori tega sindikata, časopis Ekonomika izobraževanja iz Beograda, zveze samoupravnih interesnih skupnosti za osnovno in usmerjeno izobraževanje. Gospodarska zbornica Jugoslavije in komisija za izobraževanje, znanost in kulturo pri Svetu Zveze sindikatov Jugoslavije. Na letošnjem jesenskem posvetu bo sodelovalo okrog 300 udeležencev iz vzgojno-izobraževalnih in iz organizacij materialne proizvodnje, iz sindikalnih organizacij, gospodarskih zbornic, s strokovnih in iz družbenopolitičnih organizacij. Posvet bo predvidoma predstavil deset referatov, v katerih bodo avtorji opozorili na vse temeljne vzroke, ki vplivajo, da se neposreuni odnosi v sistemu svobodne menjave dela prepočasi uresničujejo. Uvodni referat Aktualni problemi in predvidevanja za uresničevanje neposrednih odnosov pri zadovoljevanju vzgojno-ižobra-ževalnih in kadrovskih potreb v sistemu svobodne menjave dela bo podal dr. Stevan Bezdanov. Posebno pomembno je, da bodo vsi republiški in pokrajinski odbori sindikata skupaj z gospodarskimi zbornicami republik in pokrajin ocenili, kako se razvijajo neposredni odnosi med vzgojno-izo-braževalnimi in proizvodnimi organizacijami. Vsi udeleženci bodo na posvetu prejeli gradivo iz prakse! Pričakujejo, da bo posvet odgovoril na mnoga vprašanja, ki zadevajo razvijanje neposrednih odnosov in ugotovil, zakaj se ne uresničuje resolucija Skupščine SFRJ o svobodni menjavi dela, in da bo pomembno pripomogel k uveljavljanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ki izrecno poudarja svobodno menjavo dela. DJ. DJ. Delegatom več strokovnosti Pogovor z dozdajšnjim predsednikom piša za pedagoško usmeritev dr. Jadranom Mačkom, predstojnikom Kated anorgansko kemijsko tehnologijo pri VTOZD Kemija in kemijska tehnologija pri Fakulteti za naravoslovje in tehnO'0 pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani • Dve mandatni obdobji ste spretno krmarili pis za pedagoško usmeritev med čermi našega težavnega časa. To obdobje je v resnici že nekakšen mali jubilej. Kateri dosežki v tem času so, po Vašem mnenji^najpomembnejši, in s katerimi težavami ste se morali doslej spopadati? — Ko govorimo o dosežkih piša za pedagoško usmeritev v štiriletnem obdobju, moramo prav gotovo najprej poudariti, da je naša skupnost dosegla visoko stopnjo organiziranosti pri delu na svojem področju. Veliko' težav je bilo. Med začetnimi je bila prav gotovo priprava ustanovitvenih aktov; takrat namreč še nismo dovolj poznali sistema — ne delegati, ne organi skupščine. Pis za pedagoško usmeritev smo ustanavljali na začetku novega srednjeročnega obdobja, ko smo morali že kar takoj sprejeti pomembne sklepe o oblikovanju šolske mreže; v tem času smo morali spremeniti tudi ustanovitvene akte o mreži konferenc delegacij, ki — po poprejšnji zasnovi — ni bila ustrezna. Za ponazoritev: ena izmed konferenc delegacij je zajemala območje od Jesenic do Kočevja, kako neustrezno je- tako veliko območje, pa se je kazalo v slabi udeležbi delegatov na sejah skupščine, ki se niso mogli zavzemati za interese posameznih okolij. Precej težav nam je povzročalo pripravljanje programskih zasnov in oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov- za višje in visoko šolstvo pedagoških usmeritev. Čeprav se je naš pis zgodaj vključil v te priprave, smo kasnih zaradi težavnega dogovarjanja med posameznimi organizacijami — izvajalkami vzgojno-izobraževalnih programov, med ožjimi skupinami in celo s posamezniki. Med dosežki piša naj omenim prihodnje uvajanje dveh visokošolskih programov: za učitelje razrednega pouka in za vzgojitelje predšolskih otrok, V tem obdobju si je pis prizadeval tudi za uvajanje nenehnega izobraževanja svojih kadrov. Predlog o tovrstnem izobraževanju je doživel številne izboljšave, dokler nismo izoblikovali jasne zamisli: permanentno izobraževanje naj bi zajemalo moderna, bistvena področja, ki niso bila zajeta v dozdajšnjih programih — kot na primer računalništvo itn. Sčasoma bi vsebine programov nenehnega izobraževanja, ki bi potekalo v tečajni obliki, lahko 'prenesli v redne programe. Tak način bi imel več prednosti: vsak program bi bil že prej preskušen v permanentnem izobraževanju, ob njem pa naj bi se glede na možnosti pripravili tudi ustrezni učbeniki. Šele po takšnem preverjanju vsebin bi lahko tako obogatene programe prenesli v redni študij. • Za izobraževanje pedagoških kadrov bi morala odgovorno skrbeti vsa družba, saj ji je veliko do tega, da bi bili ustrezno usposobljeni tisti, ki naj bi vzgajali in izobraževali našo mladino. Zakaj je torej ta skrb povečini prepuščena Posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev? — Izobraževanje učiteljev vseh strok je bilo še 9b nedavnega veja splošne porabe, ponekod je še zdaj tako. Menim pa, da se odnos do izobraževanja zbolj-šuje; čedalje več je razumevanja zavlogo, ki jo ima izobraževanje. Vedeti je treba, da nam lahko le dobri strokovnjaki preusmerijo zdajšnje gospodarsko stanje. Prepričan sem, da trenutni kratkoročni učinki, ki jih prinašajo varčevalni ukrepi na tem področju, lahko povzročijo dolgoročno škodo. • Kaj menite o predlogih glede ukinjanja posebnih izobraževalnih skupnosti? — Že večkrat smo slišali predloge o reorganizaciji Izobraževalne skupnosti Slovenije in seveda tudi pisov. Ti predlogi nastajajo zato, ker-se problemi na tem področju težko rešujejo, nič lažje pa ni dogovarjanje med posameznimi izobraževalnimi skupnostmi. Predlagatelji takšnih reorganizacij vse preveč pozabljajo, da so med piši velike razlike tako glede razvitosti kot glede organiziranosti zbora izvajalcev in uporabnikov v posameznih piših. Piše je treba obravnavati selektivno. Menim, da zdajšnjih problemov ne bomo rešili le z reorganizacijo pisov, 'temveč z boljšim delom in z več posluha pri dogovarjanju in iskanju skupnih poti. Ni dvoma, da lahko racionaliziramo tudi zdajšnjo mrežo pisov; bolje pa bi bilo, če bi skušali izpopolniti zdajšnji sistem. Ne smemo si privoščiti totalne reorganizacije področja in organiziranosti, ki je komaj zaživela. Prepričan sem, da bi takšna korenita sprememba pomenila korak nazaj: znova bi potrebu-vali nekaj let, predno bi uvedli nove piše v delo. Pri reorganizaciji pa ne smemo pozabiti na osnove, zaradi katerih so bili zdajšnji piši ustanovljeni. Menim, da z združevanjem pisov v velike enote ne more zaživeti delegatski sistem znotraj njih Vsi samih, pač pa bi si morali?.e^n< devati z' spreminjanje del°' ja z° samih pisov, ki naj bi se mal1 ^ 0f varjali s formalnimi in ve^s b|em kovnimi in vsebinskimi ^ ptaKe nji. • Sl h w (JIO Jspos; boljše delovanje Posebn£ • In kakšni so vaši pred- braževalne skupnosti za p ,e#’uie ško usmeritev v prihodnje' ndSt — Delegati in konfereim^ legacij bi morali bolj sode1 pri delu skupščine piša- stroj.( dajšnja praksa je namreč P zala, da se slišijo predlogi z1 čine; to pomeni takrat, k0 ;!W časa za usklajevanje, tern'; L, r treba že sprejeti sklepe. RJ ](„. ‘ opozoril še na drug prO',‘‘. e a, skupščina piša potrebuje :aS( ^t ^ik delovanje veliko podati0' strokovnih podlag. Na p1"1; n pri načrtovanju kadrovskef )o -:al( i, P' tike za področje, ki ga zaf ^ pis, potrebuje skupščina sve|iiien! „ „ , , - "ent natančne podatke o tem, lt‘Jl(e]Cc kadri so potrebni in kateri »l0s fili«. Na teh podatkih na(itieci temeljijo: mreža šol, razp|!va(jn vpisi v šole. Če teh podatke^ nujno prevlada interes ^'Veda cev, torej tistih, ki izvl vzgojno-izobraževalne pr“ 5tU(j( me. Delegati bi potreboval sv ojem odločanju več stroka p podlag, da bi lahko hkrati prJ gali različne rešitve. Sami P jent gati pa bi se morali zavzema11 t|0stj postane skupščina piša v re:$e ^ tisto mesto, kjer se bodo ^ lja varjali o vseh problemih, P dej0 devajo naše področje; dosl* ^ bi morali spoštovati spreje*8 :len ločitve in'ne bi smeli iskati d(' ftet’ poti mimo naše samoupravni ^je ganiziranosti. tak’ Pogovarjala se je jajc TEA DOMINKO lato Postopno odpravljanje neskladij S seje Odbora za usmerjeno izobraževanje pri skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije iošk JJike 'Olc tiloj Utež •avl Ugotovitev, da gredo tudi letošnja gospodarska gibanja drugačno pot od tiste, ki jo je začrtala resolucija v planskih izhodiščih družbenega in gospodarskega razvoja,zdaj že ni več posebno nova pa tudi presenetljiva ne, saj so neskladja, ki nastajajo med usmeritvami, zapisanimi v dokumentih, in zahtevami, ki jih prinaša življenje, postala že nekaj vsakdanjega. Že pri načrtovanju porabe in združevanja sredstev usmerjenega izobraževanja za leto 1984 se je pokazalo, da bi za uresničenje programov v usmerjenem izobraževanju, ovrednotenih po resolucijskih izhodiščih, letos potrebovali 28,9 odstotka denarja več kot lani in da bilance zaradi povečane dejavnosti ni mogoče uskladiti z dovoljeno rastjo globala, ki naj bi znašala 21,5 odstotka. Zaradi številnih dodatnih nalog, ki so razširile obseg prvotno predvidene dejavnosti na tem področju, in po usklajevanju programov se je dovoljeni global porabe v letu 1984 povečal za 28,9 odstotka. Zdaj so pred nami nova izhodišča za prevrednotenje programov usmerjenega izobraževanja v letu 1984, po katerih bi lahko zbrali za usmerjeno izobraževanje 46,4 odstotka več denarja kot lani, se pravi 10.584 milijonov din. Razlika v primerjavi z letošnjim, že sprejetim globalom, znaša 1.302,7 milijona din, namenjena pa je za valorizacijo. vzgojnoizobraževalnih (in tistih programov, v katerih, kot element cene storitev nastopa dohodek; vrednosti drugih programov bodo ostale prav take, kot so zapisane v planski bilanci sredstev usmerjenega izobraževanja za to leto. Dodatno predvidena sredstva naj bi omogočila za 15,2 odstotka večji dohodek v cenah ^a storitve (ta naj bi dosegla letos 40-odstotno povečanje), za 17,6 odstotka več denarja pa naj bi bilo za poravnavo materialnih stroškov (ki naj bi tako dosegli letos 54-odstotno rast). Vrednosti programov v usmerjenem izobraževanju naj bi se usklajale postopno, do konca leta, in sicer zato, ker se prispevne stopnje ne smejo povečati, zvezni zakon pa omejuje združevanje sredstev v polletju in tričetrtletju glede na letni načrt. Po tem zakonu je namreč v prvem polletju mogoče združiti 47 odstotkov sredstev letnega načrta, v tričetrtletju pa 73 odstotkov. Na to, kako priteka v izobraževalno skupnost denar, pomembno vpliva prispevna osnova (le-to predstavlja v prvih šestih mesecih doseženi dohodek uporabnikov, ugotavljen po njihovih zaključnih računih za le)o 19831 Ta osnova se bo spremenila šcie po periodičnih obračunih za prvo polletje 1984 in se povečala glede na povečanje dohodka gospodarstva v tem obdobju. Ker bo treba letos izplačati šolam več denarja, osnove za izplačilo prispevkov uporabnikov pa bodo ostale do julija omejene, pa tudi zaradi drugih omejitev, bodo imeli v posebnih izobraževalnih skupnostih in v Izobraževalni skupnosti Slovenije do avgusta najbrž tako imenovane »likvidnostne težave«. Če bo denar pritekal tako, kot je predvideno, bodo skušali izpeljati prvo valorizacijo avgusta (predvidenih 30 odstotkov), drugo pa oktobra (nadaljnjih 40 odstotkov), dokončno pa bodo poračunali sredstva na novih izhodiščih potem, ko bo sprejeta planska bilanca sredstev usmerjenega izobraževanja za leto 1984 in bodo denarno ovrednotene tudi spremembe, ki • so nastale pri vpisu v novo šolsko leto. Ko so na seji odbora za usmerjeno izobraževanje v sredo, 20. junija, pojasnjevali ta predlog, so opozarjali, da se s to valorizacijo ne zboljšuje gmotni položaj usmerjenega izobraževanja v-primerjavi z lanskim letom; v re- snici gre le za prevrednotenje cen, postavljenih v začetku leta na novih izhodiščih, za postopno odpravljanje neskladij, ki so nastala zaradi podražitev. Spet o poračunu Že na prejšnji seji odbora za usmerjeno izobraževanje je se^ kretar republiškega odbora Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Aleš Golja seznanil člane odbora z mnenji, ki so se izoblikovala na eni izmed sej tega sindikata o poračunu za izvedene programe prvih in drugih letnikov srednjega usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1982/83, Poračun je opravila strokovna služba Izobraževalne skupnosti Slovenije. Po mnenju predstavnikov srednjih šol poračun namreč ni tak, kot bi moral biti; šole očitajo, da je računalniško pripravljeni poračun zakasnjen, da so ravnatelji prejeli izpiske brez obrazložitve in da so napake pri izpolnjevanju obrazca o opravljenih pedagoških urah nastale zaradi pomanjkljivih informacij o evidentiranju ur itn. Pritožujejo se, da je prevrednotenju upoštevana le količina opravljenega dela, pozabljeno pa je na kakovost (zanjo še zmeraj ni meril). Krivično se jim zdi tudi to, da v plačilu niso upoštevani presežki opravljenih pedagoških ur pa tudi ne tiste dejavnosti, ki pomenijo v pedagoškem delu zelo veliko, npr. podružbljanje vzgoje in izobraževanja, povezovanje šole z okoljem itn. Predpisanega števila ur tudi ni mogoče zmeraj uresničiti zaradi upravičenih odsotnosti učiteljev (bolniški dopusti, strokovno izpopolnjevanje, delegatske obveznosti itn.). Sprašujejo se, ali za pedagoške delavce ne veljajo enake dolžnosti in pravice kot za druge delavce v združenem delu? Vzroki za to, da niso bile opravljene vse potrebne pedagoške ure, niso le subjektivne narave, temveč so splet objektivnih okoliščin... Učiteljski zbori zahtevajo. realnejše vrednotenje pro- gramov dela in predlagajo se financiranje uredilo p0! skem, in ne po koledarskem Za nedavno sejo odbo? ji '•Pse ' V2g( 'lob sv0j pripravila strokovna službi) ^ drobno informacijo o porač1 kateri je prikazan postop' F računavanja, navedena p1 tudi zakonska določila, pu in stališča, ki jih je treba up( vati pri izvedbi programov i11 veda tudi pri obračunu akontacijami za izvedbo gramov in njihovo realno nostjo. Obis da; loia N gre( Zreč »sn, t 'tUi osrv Na Izobraževalni skup?^ Slovenije ugotavljajo, da l61* sušo! ni opravilo program0'^ skladu s sprejetimi pred^16,, S0(j kar sto od sto petindvajseti]1 e h. ki so Homani^ c. je bilo takih, ki so pomanj!'1' ^ izpolnile obrazce - pravij0 ^ niso dobile dovolj ustrezni!1 polkov — in so poslale dop0^ tve dodatno. V spremem bal’ »lii ‘J r,I navedle več skupin učenc£'j|;j nekaterih predmetih: tel' vzgoji, jeziku, praktičt18 ^ pouku in laboratorijskih v‘,l kot v obrazcu, ki so ga \zp°[ pr ‘ prvič. Na podlagi teh dopo!"1 ^ bodo pripravili v izobraže' jL skupnosti dokončen obrit' ^ med akontacijami za tak programov in programi, izp£ pr; nimi v letu 1982/83. pr; Kako odpraviti nesporaztt%rt prihodnje in kje so vzroki za!jtne kladja? Na odboru za usmef) ji j izobraževanje so ugotavlja!1'j iaE nastaja izredno veliko težitm šolah tudi zato, ker nekatereha deve niso strokovno ustreztittjcjj šene. Med take spada tudi š>Učitelj je kot delavec v proizvodnji, ki sei mu stroj nenehno kvari!« Razumevanje učiteljeve vloge predvsem kot vloge strokovnjaka določene panoge, pri čemer obidemo vse njene druge družbene nadvse občutljive razsežnosti — ali pa jih prepustimo stihiji, pa lahko povzroči okvaro neprimerno občutljivejše naprave. V pogovoru za okroglo mizo se je izostrilo vsaj spoznanje, da je problem v tem, kako v prihodnje izobraževati učitelja, ne pa kje ga bomo izobraževali. PAVLE ZGAGA Pravočasno do visokošolskih programov Reforma visokega šolstva se približuje Med aktualnimi vprašanji, ki jih obravnavajo republiški organi s področja vzgoje in izobraževanja v zadnjem času, je tudi priprava visokošolskih programov. S šolskim letom 1985—86 naj bi študente, ki se bodo vpisali v višje in visoke šole, dočakali novi programi; z njihovim uvajanjem bo pričela reforma visokega šolstva, ki bo po načrtu sledila reformi srednje šole. Bodo novi visokošolski programi pripravljeni pravočasno ali pa bo treba njihovo uvajanje odložiti še za eno leto, kot se je to zgodilo pred uvedbo srednjega usmerjenega izobraževanja? Po zadnjih podatkih Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo je od 131 programov za pridobitev visokošolske izobrazbe v osnutku ' pripravljenih že 120. Slabše je s programi podiplomskega študija, saj so od predvidenih 97 programov za magisterij pripravljeni osnutki šele za 51 programov, od napovedanih 169 programov za specializacijo pa šele 40. Vendar se univerzama ne mudi s pripravo podiplomskih programov, saj menita, da z njihovo izdelavo ne kaže prehitevati, sicer bodo zastareli, še preden bo prvi rod študentov končal visoko šolo po novih programih. Analiza- osnutkov novih programov je pokazala, da mnogi med njimi še ne ustrezajo v celoti. Nekateri želijo podaljšati visokošolski študij za semester ali dva, v medicini npr. kar na 12 semestrov. Kaže, da se na visokih šolah bojijo, da bodo srednješolci prinesli na univerzo prenizko izobrazbeno podlago, hkrati pa da niso prepričani, da je tudi visokošolska izobrazba dandanašnji lahko samo dober temelj in da ji mora slediti nadaljnje nenehno izobraževanje. Nekateri programi ne upoštevajo dovolj srednješolskih programov iste usmeritve, skupaj s katerimi naj bi sestavljali programsko celoto posameznih panog in dejavnosti. Usmerjeno izobraževanje naj bi zagotovilo naraven prehod s srednje na visoko šolo znotraj posameznih usmeritev, čeprav morajo biti tudi iz drugih usmeritev ob določenih pogojih odprta vrata do posameznih smeri. Prav zato so srednješolci in njihovi starši že zdaj zaskrbljeni, saj še ne vedo, v katere višje in visoke šole posameznih usmeritev bo mogoč vpis brez posebnih pogojev, kje pa bodo potrebni dodatni izpiti. Svet za vzgojo in izobraževa- nje pri RK SZDL, ki je 16. 6. 1984 obravnaval ta vprašanja, je sklenil, naj odgovorni takoj pripravijo podroben načrt nadaljnjih priprav in v njem natančno določijo roke in nosilce posameznih nalog. Svet namerava občasno preveriti, kako se te naloge izvajajo. V razpravi pa je bilo slišati tudi več kritičnih misli in pomislekov, na katere še ni dokončnega odgovora. Izkušnje s srednješolsko reformo so pokazale, da so novi, posodobljeni programi šele začetek reforme. Za globlje spremembe je treba več časa, potrebne pa so tudi boljše kadrovske in gmotne možnosti. Tako bo tudi reforma visokega šolstva daljši proces, katerega uspešnost bo odvisna od ustreznih možnosti. Novi visokošolski programi nastajajo znotraj posameznih visokošolskih organizacij in posebnih izobraževalnih skupnosti — pogosto brez zadostne medsebojne povezanosti pa tudi brez globljega preučevanja izobrazbenih potreb, sodobnih rokov in izkušenj z visokošolskim izobraževanjem doma in v svetu. Reformo univerze bi morali zasnovati bolj raziskovalno in strokovno, nato pa spremljati njeno uresničevanje, tako kot spremljamo izvajanje srednješolske reforme. Tako bi odkrili boljše in sodobnejše rešitve, izognili pa bi se tudi enotnim kalupom, ki jih nekateri vsiljujejo. Vnaprej bi morali misliti tudi na notranjo reformo visokošolskega študija, saj je v njem vse preveč »preda-valno — poslušalne obrednosti«, kot se je slikovito izrazil eden izmed razpravljavcev, namesto poglobljenega samostojnega učenja in raziskovalnega dela. Reforma ni enkratno dejanje — to je dolgotrajen proces; tako bi ga morali tudi načrtovati in spremljati. Pri pripravi visokošolskih programov je kritično tudi to, da ostajajo študenti ob strani. Utegne se zgoditi, da bodo kasneje obravnavali reformo univerze kot nekaj od zunaj vsiljenega, ji obrnili hrbet, tako kot tisti srednješolci, ki danes vse povprek kritizirajo programe in učbenike in s tem razvrednotijo tudi dobre strani in dosežke reforme. Izkušnje z reformo srednje šole nas učijo, da mora imeti reforma na svoji strani predvsem učitelje, nato pa tudi učence. Pri pripravi reforme visokega šolstva bo tudi temu treba nameniti zadostno skrb. J. V. NOVE KNJIGE ZALOŽBE MISAO Dr. Djordje Lekič: PEDAGOŠKO-PSIHOLOŠKA SLUŽBA U SAVRE-MENOJ ŠKOLI (II. dopolnjena izdaja), cena 350 din Momčilo Krkljuš: TEHNlCKO I PROIZVODNO STVARALAŠTVO MLADIH, cena 50 din Danilo Nebrigič: OBRAZOVANJE ZA ZANIMANJE PROSVETNE STRUKE, cena 50 din Dr. Ljubivoje Cerovič: DRUŠTVENA ANGAŽOVANOST STUDENATA VOJVODINE OD 1918-1935 I OD 1935-1941 (dve knjigi), cena 100 din Dr. Nikola Potkonjak: LENJIN O VASPITANJU, cena 50 din Dr. Djordje Nadrljanski: KIBERNETSKE OSNOVE MODELIRANJA I PROJEKTOVANJA SISTEMA USMERENOG OBRAZOVANJA, cena 50 din Dr. Djordje Nadrljanski: INFORMATIKA U OBRAZOVANJU, cena 100 din Dr. Milan Zderič: ŠKOLA I ŽIVOTNA SREDINA, cena 50 din Dr. Milan Mali: MLADI U OPŠTENARODNOJ ODBRANI 1 DRUŠTVE-NOJ SAMOZAŠTITI, cena 50 din Dr. Mladenko Kumovič: IDEJNOST U PEDAGOŠKOM RADU MUZEJA, cena 50 din Dr. Svetislav Stojakov: MARKSISTIČNA OSNOVA VASPITANJA I OBRAZOVANJA, cena 100 din. Knjige naročite na naslov: NIRO »MISAO«, Bulevar maršala Tita 28, 21000 NOVI SAD, p.f. 320. Za drugačno vrednotenje dela in boljši pouk Prizadevanja in predlogi Skupnosti srednjih šol tehniških usmeritev SR Slovenije "S Predsedstvo in odbor samoupravne delavske kontrole Skupnosti srednjih šol tehniških usmeritev SR Slovenije sta obravnavala več aktualnih tem na področju vzgoje in izobraževanja. Člani obeh organov zastopajo vse tehniške usmeritve in regije srednjih šol v Sloveniji. Zato poznajo problematiko na vseh šolah. Srednje šole tehniških usmeritev imajo pri svojem delu veliko dokumentov, ki so bolj ali manj enaki. Zato se zastopniki teh šol v svoji Skupnosti dogovorijo o medsebojni koordinaciji, pomoči in poenotenju, kjer je to možno. Smo na začetku izdelave srednjeročnega plana posamezne šole za obdobje 1986—1990. Devet dokumentov v obsežni dokumentaciji tega plana nam bo dalo veliko dela. Večino dokumentov bodo naše šole laže izdelale, ko bodo imele »vzorce«, za katere bo poskrbela Skupnost. Vse nejasnosti pri oblikovanju plana bomo reševali skupaj v skladu z zakonskimi predpisi. V tekočem šolskem letu imajo naše šole različne šolske koledarje, razen ljubljanskih, ki so se že lani med seboj dogovorile o enotnem koledarju. Na seji smo se dogovorili, da bodo imele v letu 1984—85 vse naše šole enoten šolski koledar. Da se bo to lahko uresničilo, bo poskrbela naša Skupnost. Znano je, da na srednjih šolah usmerjenega izobraževanja nimamo učbenikov za vse predmete. Za ta dela ni dovolj piscev, ni zanimanja. Res pa je, da ta pomanjkljivost zmanjšuje učni uspeh. Skupnost se bo zavzemala in sodelovala pri iskanju piscev, recenzentov in konzulentov učbenikov v kolektivih svojih šol ali zunaj njih. Več dokaj žgočih tem in vprašanj za naše šole smo obravnavali že večkrat. Sedaj so v takšni razvojni stopnji, da jih je treba zavzeto reševati in rešiti. Naj jih na kratko omenim. Tuji jezik bi moral imeti v slovenskih srednjih šolah pa tudi v osnovnih enak položaj kot drugi predmeti. Žal ga nima. Dosedanje izkušnje kažejo, da tisti učenci, ki vedo, da ne bodo nadaljevali izobraževanja po 4-let-nem programu, pri pouku tujega jezika, ne kažejo zanimanja ne sodelujejo in pouk celo motijo in ovirajo. Dobro vedo, da jim večina programov omogoča napredovanje v drugi letnik v tretjo in četrto zahtevnostno stopnjo z negativno oceno iz tujega jezika. Izkušnje so potrdile, da ni stvarno pričakovati, da bo učenec na koncu šolskega leta opravil neomejeno število popravnih izpitov, kar ima pravico po Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja v usmerjenem izobraževanju. Večina slabih učencev se zanaša na pravice po tem Pravilniku in med letom ne dela dovolj. S takim odnosom do učenja slabo vpliva na delovne navade drugih učencev. K popravnim izpitom deset dni po končanem pouku se prijavijo vsi negativno ocenjeni učenci. Ponavadi tisti z veliko negativnimi ocenami odstopijo takoj v začetku popravnih izpitov. Menimo, da bi bilo bolj stvarno, za delovne navade in čut odgovornosti bolj vzgojno in za učni uspeh ter solidnejše znanje boljše, da bi bila v junijskem roku možna največ dva popravna izpita, na koncu šolskega leta skupaj največ trije. Na naših šolah je veliko učiteljev praktičnega pouka, ki nimajo višje izobrazbe, ki jo določa 175. člen Zakona o usmer- jenem izobraževanju. Na razpise za te učitelje ni ustreznih odzivov. Vzroki, da ni zanimanja za opravljanje teh del in nalog, pri delavcih, ki po stopnji izobrazbe izpolnjujejo pogoje, so različni: nekateri se ne zanimajo za to delo, ker imajo boljše zaposlitve, drugi niso za praktični pouk usposobljeni, ker ne obvladajo praktičnega dela. Za učitelje praktičnega pouka je izredno pomembno, da znajo in hočejo z učenci praktično delati, jih ob tem delu vzgajati in učiti. Omeniti je treba, da pri nas ni redne poti za šolanje učiteljev te vrste, ker šole nimajo dovolj učiteljev praktičnega pouka, pouk pa morajo izvajati. Zato bo treba nekaj ukreniti, da se to stanje popravi. Soglašamo, da imajo učitelji praktičnega pouka, ki znajo in hočejo praktično delati z učenci, tudi višjo izobrazbo. Saj napredek in razvoj znanosti, tehnike in izobraževalne tehnologije to zahteva in prej ali slej bomo morali imeti take učitelje. Toda dokler jih nimamo ali jih ne moremo dobiti, dajmo šolam možnost, da bodo lahko delale, sicer ne bodo mogle opravljati praktičnega pouka ali pa bo ta pouk tako pomanjkljiv, da bo z vzgojnega vidika boljše, če ga ne bi bilo. Pod določenimi pogoji ali za določen čas ne bomo dobili teh učiteljev, še posebno ne takih, ki bi kakovostno opravljali svoje delo in bi bili za šolo obetavni. Današnji primeri, ko učenci nimajo ustreznega praktičnega pouka, ker ni učiteljev ali šola nima po učnem načrtu potrebno opremljenih delavnic, nam povzročajo nepopravljivo škodo. Take šole dajejo absolvente, ki so v svojem znanju »invalidi«. Rešitev te žgoče pomanjkljivosti bi morala biti hitra a začasna, druga dolgoročna. Določen čas je treba dati šolam možnost, da smejo za učitelja praktičnega pouka sprejemati v delovno razmerje delavce, ki so uspešno končali poklicno šolo in nato tehniško ali delovod-sko šolo oziroma, da imajo poleg poklicne šole V. zahtevnostno stopnjo usposobljenosti, da imajo v svojem poklicu najmanj 3 leta prakse, da si pridobijo pe-dagoško-andragoško izobrazbo. Za temeljitejšo in dolgoročno rešitev je treba za učitelje praktičnega pouka oblikovati samostojen vzgojno-izobraževalni program in te kadre načrtno vzgajati in izobraževati. O statusu tujega jezika, o omejitvi števila možnih popravnih izpitov in o rešitvi pomanjkanja učiteljev praktičnega pouka bo naša Skupnost dala Republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo svoj predlog stališč za spremembo zakonskih predpisov. Vodstvo Skupnosti je na svoji seji dokaj zavzeto razpravljalo o izračunu cene vzgojno-izobra-ževalnih storitev (standardi, normativi, merila) izvajanja programov; o poračunu opravljenega vzgojno-izobraževal-nega dela, načinu obračunavanja amortizacije. Med drugim tudi ugotavlja, da se nekatera določila (členi: 9., 11., 12., 18) Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja ne uresničujejo. Problematika vrednotenja vzgojno-izobraževalnega dela je čedalje bolj zapleteno. Delo delavca v šoli se vrednoti slabše kot enakega delavca v gospodarstvu ali v drugih dejavnostih. Po merilih Izobraževalne skupnosti Slovenije so za leto 1984 osebni dohodki na mesec nižji, kot so izračunani osebni dohodki na osnovi zajamčenega minimalnega osebnega dohodka. Predstavniki naših šol menijo, da sedanji sistem vrednotenja vzgojno-izobraževalnega dela ne ustreza in zahtevajo bolj realen način določanja sredstev. Standarde in normative je treba glede na vsebine vzgojno-izo-braževalnih programov in oblike izvajanja opredeliti v posamezni posebni izobraževalni skupnosti. Pri financiranju vzgojnoizo-braževalnih programov je treba ravnati skladno z določili Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja. Merila na podlagi pogojno nekvalificiranega delavca (PND) zamenjati z bolj realnimi. Kot podlago za vrednotenje količnika ena bi morali vkalkuli-rati vsaj z zakonom predpisani zajamčeni osebni dohodek. Sistem poračunavanja opravljenega vzgojno-izobraževal-nega dela je nov in ni primeren, treba ga je poenostaviti in uskladiti z 18. členom Zakona o svobodni menjavi, dela. Menimo, da je zavod za šolstvo fish ugotavlja koliko je posaffl^ '0ga, šola uresničila vsebine vzgoj1* :'t>e izobraževalnega programa. J°tk na podlagi tega pregleda je "l ^je goče ugotoviti opravljeno 0 veznost. Pa . Aol Sredstva za amortizacijo ii0vn šolam znižana na polovico, temi sredstvi, ki jih šole v ^ namen prejemajo, ni mog^ |(0 obnavljati delovnih ozii°'tjjes učnih sredstev za opravljal šolskega dela. Ta pomaniWr— vost bo pustila trajne in ncP,; pravljive posledice. Še bomo zaostajali pri izobr^Jojn valni tehnologiji. ' [5ia 3sti ste Izobraževalni skupnos venije in drugim pristojnim \ publiškim organom bo dala H Skupnost svoj predlog stališ1! spremembo načina vrednoKT vzgojno-izobraževalnega delJJ osnovnih sredstev v naših srfj njih šolah. LEOPOLD ZEMLJAK Več denarja za solidarnost iseo aže tlel »seč Pri le j Odbor za osnovno izobraževanje pri Izobraževalni skU nosti Slovenije o novi vrednosti zagotovljenega programi in solidarnosti ter o uresničevanju Zakona o osnovni h N« «la “Vo Dohodki v gospodarstvu so v prvih tre., ...esecih letošnjega leta toliko napredovali, da bo celotni dohodek za 50 odstotkov presegel resolucijska predvidevanja. Ta ugotovitev Zavoda SRS za planiranje pa pomeni dovolilnico občinam, da povečajo sredstva za skupno porabo — pri tem morajo seveda upoštevati 20-odstotno zaostajanje rasti teh sredstev za rastjo dohodka — hkrati pa tudi občinskim izobraževalnim skupnostim, da povečajo vsoto denarja, namenjenega za izplačilo osebnih dohodkov in materialnih stroškov osnovnim šolam. Na podlagi teh ugotovitev so v Izobraževalni skupnosti Slovenije izoblikovali tudi nov izračun zagotovljenega programa in solidarnosti na področju osnovnega šolstva: v njem je upoštevano, da so se letos sredstva za osebne dohodke v naši republiki povečala za 40 %) cene povprečno za 54%, spremenjene obveznosti in dogovorjena sredstva solidarnosti pa bodo v občinah lahko upoštevali pri pripravljanju usklajenih planov skupne porabe. Vsota denarja, namenjena za zagotovljeni program, bo letos po teh novih izhodiščih za 15,4% presegla načrtovano (povečala se bo na 9.769.312.000 din), za solidarnost pa bo treba zbrati za 16,6% več denarja, kot je zapisano v načrtu (783.696.000 din). Zagotovljeni program 1984 bo torej za 55,6 odstdtf1 »dražji« od lanskega, nespre^ . njena pa bo ostala vrednost grama skupnih nalog in progttate) vzajemnega združevanja srf£uje štev za graditev osnovnošolski^ prostora. [oVa| Članom odbora pa je bila1 ^ krat predložena še druga ra*. čica predloga za povečanje s* jj eJ darnostnih sredstev, po katf r‘ naj bi 20-odstotni zaostanek Š ^ kuliranih osebnih dohodkov povprečnim osebnim dohodi 8 v osnovnem šolstvu zmanjšali j. 1 15 odstotkov. Odbor se je zav®®.’. za drugo različico pa tudi ^Cll spremembo tistih predpisov^1 naj bi pripomogli, da bi v oh* nah, kjer denar imajo, poveč^, sredstva za skupno porabo L, tako več denarja namenili ^ 1 šolam. 1 V< Ko so razpravljali o poročiHolj uresničevanju Zakona o osnoje^ šoli z vidika zagotovljenega programa, so člani odbora namc^tboi posebno pozornost celodnčnost šoli. Ob tem so ugotavljali, da^lg moral Zavod SRS za šolstvoQ binsko razčleniti prvine cel| 'N zagotoviti denar. Razpravljal1); 'Hi ki je zavzelo precejšnje razs® -nosti,tudi kar zadeva združe'l 0Sf nje šol, je pokazalo, daje na tem področju še veliko neporflto njenega: razne oblike povez0vfllre nja, ki se pojavljajo v praksi ič* po mnenju nekaterih pljžŠ uspešne, nasprotujejo usifl6 Materialni stroški naj bi se povečali za 54 odstotkov, vsota denarja, namenjena za amortizacijo, pa bi ostala taka, kot je predvideno v načrtu: obračunana 50 odstotno. tvam Zakona o osnovni šoli, Pj1*1 večujejo pa tudi stroške ta* ' imenovanega administrativiM^r aparata. Skratka, oblike orSaV ' ziranosti glede na potrebe pa*11, te njihova uspešnost so v raz^, < okoljiii različne in niso zfflel’j!e' skladne z zakonom. Praksa t^Ft mreč potrjuje staro resnico, '° zakonski predpisi velikokrat t5* zadenejo v črno. P0 Pp MARJANA KUNEJ “P Premišljeno načrtovanje boljši ®ko Pripravimo delovni načrt šole ;tl’ j^rtovanje življenja in dela osnovne šole je zahtevna in odgovorna ie„ ka, ki postavlja marsikatero šolo in ravnatelja pred hude preskuš-| ' ^*®len razlog za toje pomanjkanje ustrezne strokovne literature in (i*. 0v za to delo. Zal je tako samo pri nas, če pa pogledamo v so-; o, t * .rePu^'^e’ najdemo dokaj obsežno literaturo o načrtovanju in ’ sijanju uresničevanja delovnega načrta šole, v pedagoški perio-7 Pa so zelo pogosto objavljeni različni prispevki, p . tokovno in metodološko ustrezno načrtovanje življenja in dela ;0. ,'^ae šole je pomemben dejavnik, ki zagotavlja višjo stopnjo poso-v 'Janja intenzifikacije in racionalizacije vzgojno-izobraževalnega )g0‘ ( Sa' Dejavnost šole mora temeljiti na čvrstih podmenah, prav joj j? Pa tudi sama metodologija in vsebina programiranja in popol-jatf spremljanje uresničevanja delovnih nalog. iUi1^_________________________________________________________ iej, rojili d ^ 'z splošnih namenov pro-SC^lranja. Programiranje mora ga letnega načrtovanja lo-izobraževalnega dela ®l.?v°riti na vprašanja: kaj, v tli* ^Sn'h razmerah, kdaj in kdo. gj; gotovi ti mora, da se kar naj- 0 smotrno izrabijo čas, sred-ela J.’ Prostor pa tudi učiteljev sr« j J° pa pomeni, da je s pro- ‘ 'hiranjem dela treba vsebine, Sinizacijo, sredstva, možnosti .hosilce posameznih program-. vsebin tako določno oprede-'h 'zbrati, da zagotovimo ka-q °stno uresničevanje nalog in žganje dobrih vzgojno-izo-, 2®valnih uspehov. Zato je ,‘jni namen programiranja N boljše delo šole. H r'. Pripravi delovnega načrta e Je treba posebej upoštevati, j| h^ra delovni načrt določiti jen obseg, vsebino in organi-KlC]JO vzgojno-izobraževalnega •gCa na šoli in možnosti za nje-izvedbo. Upoštevati je Lba °bveznosti, ki jih je šola ? ejela s samoupravnimi spora-ir1' v občinski izobraževalni 0£upnosti in neposredno s posa-j^himi uporabniki. Letni de-pifvhi načrt je hkrati tudi podlaga i ojočanje programa storitev, s jr(( .rimi se osnovna šola vklju-kijj6 v svobodno menjavo dela, Jhiorajo biti dejavnosti načr-p ane tu^' v skladu z normativi jf standardi, sprejetimi v izobra-gjf'alni skupnosti. Postopek za s. družbeno-politične organi- 1 r,c'je ter organi krajevne skup-;.i^stl in organizacij združenega Plinska p^rta1 zasnova delovnega L s®riino delovnega načrta iJ^doljnjejo Zakon o osnovni jvk, ri'7. člen) in Smernice za 'ifc0 0snovn'ri šol. Da bomo :4oi-nepretrgano dopolnjevali, ;40 JSevali kakovost in strokov-a|ej dela pa tudi možnosti za A ^ ie treba v načrtu prikazati pLjpozorih na tista pomembna :ojŠoiZa uspehe in dosežke !ake tPa tudi okolja), ki zagotav-. 1° njeno nadaljnjo rast in so ga za načrtovanje in ure-^anje letnega delovnega rta- Letni delovni načrt naj itn ,eie bistvene sestavine: Hm globalna ocena stanja in ^kovter perspektiva razvoja ' vodi odbor oddelčne skupnosti. V tem načrtu upoštevamo tudi vse naloge, ki so predvidene v nalogah JPI. Ko izbiram delovne naloge oddelčne skupnosti, jih razporedim po posameznih mesecih. Dosegli naj bi naslednje vzgojne cilje: — učence navajamo na samostojno odločanje, presojanje, sklepanje (npr. ob sprejemanju letnega delovnega načrta oddelčne skupnosti); — razvijamo pravilen odnos do součencev, tovarištvo ipd. (medsebojna pomoč v šoli ali doma); — odnos do staršev, ostarelih občanov (pomoč pri domačem delu, skrb za ostarele občane ne samo ob priložnostnih praznikih); — odnos do okolja (čiščenje šolske okolice, skrb za red in snago v učilnici, na hodniku, očiščevalne akcije); — aktivnost učencev (vključevanje v interesne dejavnosti); — kulturna vzgoja (pripravljanje občasnih razstav, razredne prireditve, urejanje vitrin itd.); — učence navajamo na samostojno delo (vodenje sestankov, vodenje zapisnikov, samostojno domače delo itd.). Sodelovanje s starši V tem delu načrta predvidevamo vse oblike sodelovanja med starši in učitelji: — redne govorilne ure (20 ur) — roditeljski sestanki (štirje sestanki v šolskem letu) — sodelovanje s starši, ki so v oddelčnem svetu (predvsem ta- krat, kadar rešujemo težje probleme) — obiski na domu (po potrebi) — sodelovanje med strokovnimi službami, starši in učitelji (predavanja, svetovanja, pomoč učencem s specifičnimi učnimi težavami, testiranje, poklicno usmerjanje in drugo) — vključevanje staršev v delo šole (pomoč pri interesnih dejavnostih, pomoč pri ekskurzijah, pri učenju, pri zbiranju materialov, pri delovni vzgoji...) Delovne naloge načrtujem le okvirno, saj vseh nalog ni mogoče predvidevati. Lahko pa načrtujem čas in vsebino roditeljskih sestankov. Pri tem upoštevam tudi predavanja za starše. Pomoč učencem Pomoč učencem naj bi bila organizirana približno takole: 1. Dopolnilni pouk, ki naj bo namenjen predvsem tistim učencem, ki snov težko dojemajo, tistim, ki je pri pouku iz kakršnihkoli razlogov niso razumeli, in tistim, ki zaradi bolezni niso mogli slišati razlage. Število ur je določeno z letno kvoto ur na vsaki šoli. 2. Organiziramo medsebojno pomoč. Učenec lahko pomaga sošolcu doma, v šoli ali pri skupinskem delu. 3. Samostojno učenje, pri katerem naj bi naučili učence, kako naj se uče. Takšno obliko dela lahko organiziramo tudi v šolah, ki nimajo celodnevnega pouka. 4. Pomoč učencem po posebnem programu za učence s specifičnimi učnimi težavami, ki ga predložijo strokovne službe. ALENKA ŠVAB Ponavljanje razreda v osnovni šoli Vprašanja o tem, ali naj učenec ponavlja razred ali ne, niso pogosta le v šolah ob zadnji konferenci in ob zaključevanju ocen, ampak vedno bolj vznemirjajo tudi starše, časnikarje in vse, ki so s šolo bolj ali manj povezani. K pisanju me je spodbudil članek Alojza Vadnala Ne brez znanja v višji razred (Prosvetni delavec, 14. 5. 1984, str. 9). Alojz Vadnal meni, da 67. člen Zakona o osnovni šoli škoduje učencem. Svojo izjavo utemeljuje s tem, da ta člen ne omogoča učencem, da bi dozoreli. Ko učenca s pomanjkljivim znanjem spustimo v višji razred, zahtevamo od njega več kot je sposoben. Alojz Vadnal se zavzema za odpravo 67. člena Zakona o osnovni šoli in meni, da je ponavljanje razreda lahko učinkovita pomoč neuspešnemu učencu. Strinjam se z ugotovitvijo, da je ponavljanje rodilo dobre sadove v primerih, ko je šlo za manj zrele učence, vendar pa ne morem mimo resnice, da mnogi neuspešni učenci niso nezreli in da ponavljanje ni zmeraj učinkovito. Svetovalne delavke OŠ Karel Destovnik-Kajuh iz Ljubljane smo se prav v letošnjem šolskem letu odločile za analizo o učencih, ki obiskujejo našo šolo in so že kdaj ponavljali razred. Vzrok za odločitev je bil v tem, cia so v višjih razredih letos učenci, ki ponavljajo, postali velik problem z naraščanjem vedenjske problematike in negativnih ocen. Ker se je pri nekaterih primerih pokazalo, da so v letu, ko so razred ponavljali, svoj uspeh še poslabšali, smo želeli dobiti jasnejšo sliko o tem, kdo so otroci, ki razred ponavljajo in kakšen uspeh ima ponovno obiskovanje istega razreda.. V analizo je bilo vključenih 96 učencev, 54 od teh jih je ponavljalo na razredni stopnji, 42 na predmetni stopnji. Vprašalnike so izpolnjevale razredničarke teh učencev, katerim smo po obdelavi podatkov dobljene rezultate predstavile in pripravile tudi pogovor o tej temi. Največ učencev je ponavljalo v četrtem razredu (26), mnogo jih je ponavljalo tudi v petem in šestem razredu. Podatki o po- navljanju sedmega razreda niso stvarni, saj mnogi učenci, ki razreda ne izdelajo, zapustijo osnovno šolo. Zaskrbljujoča je ugotovitev, da je več verjetnosti, da bo učenec, ki je enkrat ponavljal, zapustil osnovno šolo brez končanega osmega razreda, saj na naši šoli le osem učencev obiskuje šolo deveto leto, kar enajst pa jih je lani odšlo iz šole po končanem sedmem razredu. 81. člen Zakona o osnovni šoli, ki omogoča obiskovanje osnovne šole do 17. leta starosti, torej v praksi prinaša rešitev le za nekatere učence. Zanimala nas je družina, iz katere izhajajo otroci, ki so razred ponavljali — narodnost in izobrazba staršev, govorni in jezikovni modeli v družini in pri otroku, spremembe v družini v času otrokovega šolanja, popolnost družine in sodelovanje staršev s šolo. Narodnost in izobrazbo staršev otrok, ki so razred ponavljali, smo primerjali z vsemi učenci, ki obiskujejo našo šolo. Mnoge raziskave govore o vplivu socialno-ekonomskega statusa na uspeh učencev in naša analiza potrjuje vpliv družine na otrokov šolski uspeh. Predvsem je očitna razlika pri izobrazbeni ravni staršev učencev, ki so uspešni in učencev, ki so razred ponavljali. Razlika je pomembnejša pri učencih, ki so ponavljali v prvih štirih razredih osnovne šole, kar verjetno lahko utemeljimo s tem, da so otroci v nižjih razredih bolj vezani na pomoč staršev in bolj odvisni od vplivov okolja. Med mlajšimi učenci jih je tudi 9 % več iz nepopolnih družin (30 % nepopolnih družin med učenci, ki so ponavljali na razredni stopnji oziroma 21% nepopolnih družin med učenci, ki so ponavljali na predmetni stopnji), kar to še potrjuje. Starši s šolo slabo sodelujejo, med učenci, ki so ponavljali na predmetni stopnji, se več kot polovica staršev v šoli ne oglaša. Zanimiv je podatek, da tako na razredni kot tudi na predmetni stopnji zanimanje staršev za stik z učiteljem ne naraste, ko otrok ponavlja, mnogo pogosteje se celo zmanjša. Ponavljanje razreda staršem učenca torej večinoma ni pome- nilo poziva, da učenec potrebuje pomoč. Četrtina učencev, ki so ponavljali na razredni stopnji, se uči samih, na predmetni stopnji je takih kar polovica. Učitelji menijo, da med neuspešnimi učenci na razredni stopnji prevladujejo taki, ki dodatno razlago potrebujejo, ker snov težje dojemajo, med učenci na predmetni stopnji pa je kar 36 % takih, ki ne potrebujejo dodatne razlage. Zanimala nas je tudi vključitev učenca v interesne dejavnosti, vzroki za učenčev neuspeh in ocene učencev, ki so jih imeli pred letom, ko razreda niso izdelali in po letu, ko so razred ponavljali. Prav tu vidim izhodišče za sklepe. Menim, da je ponavljanje učinkovito, če učencu omogoča, da v naslednjih letih v šoli bolje in lažje dela. Ko smo primerjali ocene, ki so jih neuspešni učenci imeli v letih pred ponavljanjem razreda in po tem, se je pokazalo, da je bilo ponavljanje najučinkovitejše v prvih dveh letih otrokovega šolanja. V prvih dveh letih ponavljajo učenci, ki so vstopili v šolo z bistveno nižjim poprejšnjim znanjem in s slabše razvitimi grafomotoričnimi sposobnostmi. Mnogi od teh neuspešnih učencev so manj zreli in šele ob ponavljanju dozore; mnogi šele v letu, ko razred ponavljajo, dosežejo stopnjo operativnega mišljenja (ko lahko razstavijo celoto v dele in te spet sestavijo v celoto) in s tem osnovno možnost za normalno delo. Ponavljanje je bilo pomoč učencu, kar dokazuje primer: učenci, ki so bili iz matematike negativno ocenjeni, so imeli v letih po ponavljanju razreda, v dveh primerih matematiko ponovno negativno, pet iih je imelo povprečno 2 in kar enajst več kot 2. Vidimo, da učenec, ki ponavlja v prvem ali drugem razredu, svoje ocene običajno v naslednjih letih šolanja izboljša. To velja tudi za ocene vzgojnih predmetov. f ' Pri učencih, ki so ponavljali kasneje, tako spodbudnih rezultatov nismo dobili. Nasprotno: med učenci, ki so imeli v 3. ali 4. razredu slovenščino nezadosj je bilo kar sedem takih, k> imeli slovenščino nezadosj tudi kasneje in osem takih, ^ imeli ta predmet kasneje p prečno 2, nihče izmed teh uč cev pa ni dosegel ocene višje 2. Ponavljanje iste učne st torej ni prineslo dovolj napi ka, da bi bilo delo v kasne letih olajšano. Podobno na® vore podatki o ocenah uče® ki so ponavljali na pred®1 stopnji. Mnogi med njimi so predmetih, iz katerih so imeli1 gativne ocene, kasneje pono' dobivali negativne ocene. N' speh učencev ob ponavljanj1 višjih razredih osnovne šok kaže med drugim tudi v nar® nju neopravičenih izostankov se ponavadi povečajo že v 1( ko učenec razreda ne izdela,1 raščajo pa tudi ob ponavlja razreda. Ob učenčevem učt neuspehu se poveča odpor šole. Na šoli imamo dva uče! ki sta isti razred obiskovala krat. V vseh treh letih usp1 nista izboljšala, postala pa hud vedenjski problem. Neuspešnost vpliva na ot kovo podobo o samem sebi, ta na odklonilen odnos do dru| Učenec uspeha ne izboljša, govo znanje in zanimanje za d se ne povečata, s svojim o® som do dela pa moti pouk in šolce. Učitelji navajajo kot i> pogostejši vzrok učenčev! neuspeha nedelavnost in sl* delovne navade. Vidimo pa, se delovne navade pri učenca razred ponavlja, le redko iz® šajo. Izhod moramo torej p skati nekje drugje. Menim, da Zakon o osno' šoli ne onemogoča, da bi po® Ijali učenci, katerim bi ponavl nje koristilo. Prav gotovo ne a remo podati definicije, kdaj ponavljanje smiselno in kdaj Odločiti se moramo ob vsak posameznem učencu, ko skrt pretehtamo vzroke njegov! neuspeha. Če pričakujemo, bo ponavljanje razreda po® nilo učencu pomoč, se zanj Z* zemajmo. Z mnenjem, ,da * člen Zakona o osnovni šoli Šl duje učencem, pa se ne mof* strinjati. BARBARA HANUŠ Vzgojni predmeti ne kvarijo spričevala Najprej bi rada spregovorila c sami oznaki »vzgojni predmet« Ali na primer matematika, fizika, slovenščina in drugi predmet niso vzgojni, ali ne privzgajajc vztrajnosti, delavnosti, natanč nosti in drugih odlik? Tako imenovanim »vzgojnim< predmetom privoščim lepo ime saj smo jih tako lepo poimeno vali takrat, ko smo jih potisnili n; stranski tir. Ocenjujemo jih z be sedami »zelo uspešno«, »uspešno« in »manj uspešno«, zanje n v veljavi negativna ocena, zato s< zdijo tudi učencem manj pomembni. Tako lahko napredujt naš učenec v višji razred — bre; dela in znanja, kar iz petih predmetov (glasba, likovni, tehnični gospodinjstvo in telesna vzgoja' z oceno »manj uspešno«. Pri likovnem pouku in telesni vzgoji, kjer je otrokovo naravno nagnjenje do teh predmetov odločilno, je morda res smotrno, da jih ocenjujemo z zelo uspešno, uspešno, manj uspešno, pri tehničnem pouku, gospodinjstvu in glasbi, kjer se je treba učiti tudi veliko teoretičnih podatkov, pa je zelo nevzgojno, da dobi učenec, če dela ali ne, pozitivne ocene. Temu podoben je tudi odnos nekaterih staršev do vzgojnih predmetov. Včasih učenci nimajo nujnega materiala, ker jim ga starši ne kupijo ob preprostem spoznanju, da učitelj njihovemu otroku tudi ob najslabši oceni ne bo mogel preprečiti prehoda v naslednji razred. Četudi učenec pred tablo noče odgovarjati, če ne počne nič drugega, kot samo razgraja, mu nihče nič ne more. Kaj zato, če dobi oceno manj uspešno? Ni mu mar, če dobi ukor! Za učenca je vse »dobro« ali natančneje — »uspešno«. Le zakaj ne bi bilo tako tudi za učitelja? Zakaj pa se mora truditi samo učitelj in to v razmerah, ko je za njegovega učenca vse dobro, vse bolj ali manj uspešno. Zakaj se ne bi učitelj zadovoljil z oceno »manj uspešno« in korakal s svojim učencem vštric po poti najmanjšega truda? Ob vsem tem pa ima naše združeno delo precej večje zahteve, kot je »manj uspešno«. Res je tudi, da učitelji ne vzgajamo mladine zase, ampak zato, da bodo naši učenci nekega dne postali kar se da uspešni člani naše družbe. Zato moramo tudi v novih gospodarskih razmerah prispevati svoj delež in premakniti učence iz varnega pristana »manj uspešnosti«. Za tiste, ki se res težko uče in ki imajo take ali drugačne domače ali šolske težave, bomo zmeraj našli dovolj obzirnosti, da bodo vsakega prizadevnega in delovnega otroka znali pripeljati do njemu primernega poklica. S takimi učenci v šoli ni večjih težav, drugače pa je s tistimi, ki uporabljajo svojo odvečno moč za rušenje šolskega reda in s svojo predrznostjo ustvarjajo v razredu vtis, da je vse dovoljeno. V življenju pa ni vse dovoljeno, tako kot tudi ni vse »uspešno«. Lenobe, površnosti in nezainteresiranosti se ne ocenjuje z »manj uspešno«. Življenje pozna plačilo, nagrade, priznanja, pa tudi kazen! Če naši »vzgojni« predmeti, ki naj bi najbolj vzgajali učenca k delu, nimajo ocene »slabo«, pomeni, da vzgajamo mladino v prepričanje, da je vse dobro, četudi je slabo. Opuščati ocene pomeni opuščati znanje. Geslo »uči se za življenje« je sicer zelo lepo, kljub temu pa se učenci le zmeraj učijo — za oceno. V odsotnosti kolegic sem na- domeščala učiteljico gospodinjstva in glasbe. Čeprav sta mi tadva predmeta zelo pri srcu, sem bila prav zaradi njunega ocenjevanja nekajkrat zelo prizadeta. Ob predlogu: Pisali bomo test! so me učenci presenečeno gledali. Pri gospodinjstvu — pa test? Smešno! Sicer pa, kaj bi se vznemirjali — saj ocene ZU, U, MU niso nevarne, pa tudi v spričevalu nič ne veljajo! V udobni zibelki osnovne šole je vse dovoljeno, vsak si lahko privošči, kar hoče, saj ni popravnega izpita, dopuščeno je napredovanje z negativno oceno, nič več ni »metanja« iz razreda in iz šole, iz vzgojnih predmetov, tj. iz skoraj polovice predmetov, učenci niso več negativno ocenjeni. Ko pa naš učenec pride iz te »svobodne« osnovne, šole, se zgodi, da marsikateri osnovnošolski odličnjak ne zmore niti prvega razreda usmerjene srednje šole brez negativne ocene. Ob tem pa se moramo zamisliti. Ali je pošteno osem let varati mladino, da je tudi »cvek« pot naprej, da je tudi popolno nedelo še zmeraj lahko nekaj, kar se imenuje — »uspešno« ali »manj uspešno«. Ko bo čez nekaj let naš učenec prišel v proizvodnjo. bodo ocenili vsak njegov izdelek z: dobro ali slabo. Če bo »slabo«, bo ta izdelek šel med »škart« in ne pod izdelke z naslovom » manj uspešno«. Nekega dne nam bodo ti ljudje lahko upravičeno očitali: »Poglejte, kaj ste naredili iz nas! Dovolili smo si toliko, kolikor nam je bilo dovoljeno. Učili ste nas, da je tudi pot najmanjšega truda — pot v napredek«. Predlog: Poiščimo enotno ime za vse šolske predmete, saj vsi enakovredno oblikujejo prihodnjo osebnost našega učenca, in poenotimo ocenjevanje z lestvico od 1 do 5. Pri tem izvzemimo morda le likovni pouk in telesno vzgojo. Taki predlogi ne pomenijo vrnitve v stare čase, ampak pomenijo le upoštevanje uveljavljenih izkušenj. Še naprej ohranjajmo in poglabljajmo posluh za otroka, spoštujmo njegovo mladost, poskušajmo ga razumeti, vendar ob vsem tem ne pozabimo, da otroku ne delamo dobro, če ga vzgajamo v misli, da si v življenju sme toliko dovoliti, kot si lahko privošči v osnovni šoli. Vsi vemo, da ni tako. Ne mislim, da je moje mnenje . o teh problemih edino pravilno. S tem člankom, bi rada spodbudila kolege k razpravljanju, za katero nam daje naš časnik lepo priložnost. Oglejmo si tudi mnenja učencev 7. in 8. razredov o vprašanju: Kaj meniš o ocenjevanju vzgojnih predmetov? — Ti predmeti ne vplivajo na učni uspeh, razen če je učenčev uspeh neodločen; potem v seštevku »potegnejo« navzgor ali navzdol. — Vzgojni predmeti se ne ocenjujejo z ocenami od 1 do 5, zato jih učenci ne jemljemo resno. — Pri vzgojnih predmetih veliko učencev noče sprejeti znanja, ker nimajo česa izgubiti. Četudi dobi učenec MU, je to še zmeraj dobro. V življenju pa ni tako. Če bi ljudje delali nekaj na pol, bi bilo vse narobe. • — Navajeni smo takega ocenjevanja, vendar do vzgojnih predmetov to ni pošteno, saj so enakopravni z drugimi predmeti. — Delo pri teh predmetih je manj pomembno... — Ocenjevanje z U, MU, ZU se mi zdi pravilno, vendar bi morali učenci oceno MU popraviti, drugače jih ne bi pustili naprej in bi za dve oceni MU morali ponavljati razred. — Vsi predmeti bi se morali ocenjevati enako. Saj se tudi pri vzgojnih predmetih kaj naučiš. — Naj ostane vse tako kot zdaj; ocene ZU, U, MU. — Ocenjevanje z ZU, MU, U je za učence dobro. — Ocene ZU, U, MU naj ostanejo . Npr. glasba. Učenec, ki je pri tem predmetu prizadeven, mora dobiti boljšo oceno, kot tisti, ki ima sicer posluh, ni pa prizadeven: — Če bi imel npr. pri likovni vzgoji enojko, bi zaostal. To se mi zdi neumno. Naj ostane tako, kot je. Če bi hotel biti odličen, moral imeti več petič. — Vzgojni predmeti naj st naprej ocenjujejo z ZU, U, M ker niso tako pomembni, kot fl matematika, slovenščina in dt’ predmeti. Ni treba, da bi z®* teh predmetov učenec ponavl razred. — Ocene ZU, U, MU j ostanejo, čeprav nam bo to dovalo. Pri predmetih, ki se V ocenjujejo, se namreč sploh potrudimo. — Mislim, da bi ocenjevani ocenami mnogim učencem ko stilo, odpravilo pa bi tudi mt>’ marnosti v razredu. — Vzgojnih predmetov rnP učenci ne jemljejo resno. ^ urami se zabavajo po svoje. dobijo MU se norčujejo in j smehujejo učitelju. — Pri zdajšnjem ocenjevam večina učencev lenari in ne dt' ker greš v naslednji razred, četo imaš na koncu leta M U, in' ocena ne vpliva na uspeh. — Če bi imeli tudi pri vzgoff predmetih ocene od 1 do 5, ^ večini učencev pokvarilo usp1’' — Vzgojni predmeti so dOn manj vredni od drugih. — Tako ocenjevanje bi ohr\ nil, saj se (vsaj do zdaj) za oc1] ZU, U, MU, nisem potrudil- M sem se potrudil pri drugih pn metih, saj tudi pri vpisu v sred"! šolo ne upoštevajo teh preim. tov, ampak predvsem tiste, k1’, ocenjujejo z ocenami od 1 do- DUŠICA KUNAVER SKUPŠČINA IN STROKOVNI SVET POSEBNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ZA PEDAGOŠKO USMERITEV PROSVETNI DELAVEC Ljubljana, dne 25. 6.1984 -• •; . ' ’ ; ^ i ■ OBJAVE Programsko jedro pedagoško- psiholoških predmetov v programih pedagoške smeri za pridobitev višje in visoke izobrazbe Sestava novih organov PIS za pedagoško usmeritev S programskimi jedri vsebin se v skladu s Smernicami za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju določa minimalna stopnja zahtevnosti znanja, ki jo je treba zagotoviti pri istih predmetih in vsebinah v programih iste vrste v različnih usmeritvah. Programska jedra vsebin so podlaga za oblikovanje učnih načrtov, v tem primeru za oblikovanje učnih načrtov v skladu s programi pedagoške smeri. Strokovni svet posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev, ki je matična posebna izobraževalna skupnost za to področje, je julija 1983 imenoval posebno delovno skupino za izdelavo osnutka 'programskih jeder vsebin pedagoško-psiholoških predmetov. Delovno skupino je vodila dr. Bariča Marentič Požarnik. Skupina je do 1. oktobra 1983 pripravila osnutek, ki so ga poleg strokovnega sveta Posebne izobraževalne skupnosti za peda- goško usmeritev obravnavali tudi strokovni sveti drugih posebnih izobraževalnih skupnosti (za kemijo, farmacijo, gumarstvo in nekovine, za ekonomsko usmeritev, za kulturo, za družboslovje), Izobraževalna skupnost Slovenije ter delovna skupina, razširjena s predstavniki visokošolskih delovnih organizacij, prihodnjih izvajalk programov pedagoške smeri. Skupina je upoštevala pripombe, ki so se večinoma nanašale na predvideni obseg teh predmetov (nekateri so menili, da je preširoka, nekateri pa da je preozek); zadnji predlog programskih jeder je zato predvidel interval ali prožnost pri določanju časovnega obsega. Strokovni svet posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev je na 24. seji dne 31. 1. 1984 izpopolnjeni osnutek predložil kot predlog programskih jeder Strokovnemu svetu SRS za vzgojo in izobraževanje. Ta ga je rta seji dne 22.2.1984 tudi sprejel. Programsko jedro pedagoško-psiholoških predmetov v programih pedagoške smeri za pridobitev višje in visoke izobrazbe 1 UVOD Pri predmetih pedagoško-psihološke skupine naj pridobe študentje tista osnovna znanja, spretnosti in vrednostno usmerjenost ter razvijejo tiste osebnostne lastnosti, ki jim bodo, skupaj z ustreznimi spe-cialnometodičnimi, družboslovnimi in strokovnimi znanji omogočile uspešno opravljanje pedagoškega poklica. Jedra vsebujejo le minimalen obseg skupnih smotrov in vsebin; te pa bodo posamezni programi širili in poglabljali glede na posebne zahteve posameznih pedagoških poklicev (vzgojitelj predšolskih otrok, razredni učitelj, predmetni učitelj, profesor, domski specialni pedagog, vzgojitelj itd.). Jedra so prikazana po treh predmetnih področjih, ki se nato členijo na posamezne predmete. 2 SMOTRI IN VSEBINE po predmetnih področjih 2.1 Psihologija (razvojna in pedagoška) 2.1.1 Smotri: Študentje: — spoznajo temeljne zakonitosti, značilnosti in dejavnike človekovega psihičnega razvoja v celotnem življenjskem obdobju (s poudarkom na obdobju, v katerem bodo poklicno delovali); — razčlenijo mentalnohigienske pogoje osebnostno čustvenega razvoja in jih znajo upoštevati ter razvijati pri svojem prihodnjem delu; — spoznajo posebnosti in pogoje različnih oblik spoznavnega in socialno-emocionalnega učenja; — razčlenijo in spodbujajo psihološke dejavnike uspešnega učenja; — spoznajo vzroke nastanka in pomen individualnih razlik med učenci v sposobnostih (predvsem: mejni, nadarjeni) in drugih osebnostnih značilnostih za uspešnejše vzgojno-izobraževalno delo, se prepričajo, da je te razlike nujno upoštevati in spoštovati; — prepoznajo oblike razvojnih in učnih težav, prilagode svoj odnos do otrok (mladostnikov) s takimi težavami in jim pomagajo; — odkrivajo in razvijajo nadarjene otroke (mladostnike); — odkrivajo in razvijajo otrokovo motivacijo, nagnjenja in interese; — postanejo občutljivejši za pomen medosebnih odnosov (učitelj ali vzgojitelj — učenci — starši — drugi sodelavci v vzgojno-izobraže-valni organizaciji in širšem okolju), posebno humanih odnosov med spoloma, razčlenijo dejavnike, ki pospešujejo in zavirajo demokratične samoupravne odnose v različnih skupinah in se nauče konstruktivno reševati konflikte; — zavedo se vpliva, ki ga imajo učitel jeva (vzgojiteljeva) osebnost, učiteljeva (vzgojiteljeva) stališča, pričakovanja in način ravnanja ter pri tem dooblikujejo tudi svoja stališča in pričakovanja (do sebe, do drugih, do izbranega poklica); — upoštevajo in uveljavljajo psihološka spoznanja pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju vzgojno-izobraževalnega procesa. 2.1.2 Vsebina Pomen psihološke izobrazbe za učitelja (vzgojitelja). Psihološke metode in tehnike v preučevanju duševnega razvoja in vzgojno-izobraževalnega procesa. Predmet razvojne psihologije, definicija pojma razvoja. Pojem učenja v širšem pomenu, dialektični odnos učenje-zorenje. Zakonitosti in sodobne teorije psihičnega razvoja (biogenetične, psihoanalitične, kognitivne in teorije socialnega učenja). Dejavniki razvoja. Vloga posameznih dejavnikov na razvoj posameznih psihičnih funkcij. Hitrost razvoja, individualne razlike ter mejniki in norme razvoja po posameznih obdobjih od prenatalnega do odraslosti in staranja. V učnih načrtih naj bo navedeno, v katerih življenjskih obdobjih bodo vsebine podrobneje obravnavane po posameznih psihičnih funkcijah. Oblike in pogoji učenja s poudarkom na višjih oblikah (učenje pojmov, zakonitosti, problemsko učenje, razvijanje ustvarjalnega mišljenja). Socialno in emocionalno učenje, učenje na podlagi izku- šenj, Učenje kot proces, trajnost in uporabnost učnih učinkov (pomnjenje in pozabljanje, transfer). Uporaba zakonitosti učenja v vzgojno-izobraževalnem procesu. — Dejavniki uspešnega učenja in njihovo prepletanje (sposobnosti, motivacija, socialnokulturni in osebnostnoemocionalni dejavniki, učiteljeva osebnost). Pomen in razvijanje učne motivacije in učinkovitih učnih navad. Oblikovanje stališč, vrednot, značaja. Sestava in dinamika majhnih skupin (značilnosti komunikacije, oblikovanje socialnega ozračja in pojmovanje samega sebe) in vpliv na odnose v vzgojno-izobraževalnem procesu (npr. samouprava učencev). Psihološke osnove za razvijanje humanih odnosov med spoloma. Psihološke osnove ocenjevanja in vrednotenja vzgojno-izobraževalnega procesa. Psihološki vidiki šolskega in poklicnega usmerjanja. 2.2 Pedagogika (pedagogika, andragogika, metodologija, dejavnosti) 2.2.1 Smotri: Pedagogika Študentje: — pridobijo temeljna spoznanja pedagoške znanosti ter se usposobijo za strokovno razumevanje in reševanje praktičnih vprašanj v vzgojno-izobraževalnem procesu; — se seznanijo s splošno in narodno pedagoško tradicijo, si razvijajo kritičen odnos do pedagoške teorije in prakse ter se usposabljajo za ustvarjalno iskanje in uporabo novih poti pri doseganju družbenih smotrov vzgoje in izobraževanja; — se usposabljajo za uresničevanje zlasti vzgojnih nalog ter za stalno povezovanje vzgojnih in izobraževalnih funkcij kot enakovrednih sestavin vzgojno-izobraževalnega procesa. Andragogika Študentje: — se usposobijo za izvajanje vzgoje in izobraževanje odraslih v formalnih (šolskega) in neformalnih oblikah izobraževanja; — pridobijo uvodna znanja iz vseh faz andragoškega ciklusa; — spoznajo temeljne povezave in odvisnosti med izobraževanjem in delom ter uresničevanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v razmerah dela. « Metodologija preučevanja vzgojno-izobraževalnega procesa Študentje: — se usposobijo za razčlenjevanje vzgojno-izobraževalnega dela, za njegovo izboljševanje in razvijanje; — se usposabljajo za preučevalno spremljanje pogojev, ukrepov in dosežkov vzgojno-izobraževalnega dela ter za ugotavljanje vzročno-posledičnih zvez med njimi; — se praktično seznanjajo z različnimi metodami in tehnikami Objektivnega ugotavljanja in merjenja vzgojnih pojavov; — se motivirajo za sodelovanje v pedagoškem raziskovalno-ra-zvojnem delu; — obvladajo osnove pedagoške statistike in razumejo statistične parametre, pomembne za analizo vzgojno-izobraževalne stvarnosti in za spremljanje pedagoške literature. Organizacija dejavnosti učencev Študentje: — vsi pridobijo znanje o pomenu dejavnosti, organiziranih ob pouku, za človekov vsestranski razvoj; — se usposabljajo za mentorske naloge pri vodenju in samoupravnem organiziranju dejavnosti ob pouku, tako tistih, ki jih učenci sami organizirajo, in tistih, ki jih organizirajo skupaj učenci in učitelji; — spoznajo, da je treba mladega človeka usposabljati za kulturno ustvarjalno in družbeno vredno preživljanje prostega časa; spoznajo načine povezovanja znanj iz raznih strokovnih področij ter teorije in prakse ob uporabi aktivnih metod dela in spodbujanju otrokovih interesov. 2.2.2 Vsebine: Pedagogika Pomen znanja pedagogike za učitelja. Pedagogika kot znanost: predmet, pojmi, metodologija, sistem. Področja pedagoškega raziskovanja oziroma uveljavljanja pedagoških zakonitosti: zakonitosti odnosa med družbo in vzgojo ter zakonitosti in analiza vzgojnega procesa. Zakonitosti odnosa med družbo in vzgojo: — vloga vzgoje v družbenem razvoju; — razredna narava vzgoje; — značilnosti razvoja vzgojno-izobraževalnega sistema; — smoter in temeljne značilnosti samoupravne socialistične vzgoje. . Zakonitosti in razčlenitev vzgojnega procesa. Vidiki delitve vzgojnega procesa glede na: organiziranost (intencionalna vzgoja, funkcionalna vzgoja); — cilje in naloge (intelektualna, moralna, estetska, telesno-zdravstvena, delovna in politehnična vzgoja); — pedagoški slog dela (avtoritarna, demokratična in anarhična vzgoja, permisivni in represivni slog vzgojnega dela). Nekatere značilnosti razvoja vzgojno-izobraževalnih sistemov v svetu in SFRJ. Šolski sistem v SR Sloveniji: ~ zgradba in temeljne naloge posameznih vrst (stopenj) sistema in težnje njegovega razvoja; — samoupravna in strokovna organiziranost vzgojno-varstvenih organizacij, osnovnih in srednjih šol. Organizacija življenja in dela vzgojno-izobraževalnih organizacij: položaj vzgojiteljev, učiteljev in učencev v vzgojno-izobraže-valnem delu; — temeljne značilnosti in problemi načrtovanja vzgojno-izobraževalnega dela; —- povezovanje vzgojno-izobraževalnih organizacij z okoljem (vključevanje šole v okolje in sodelovanje okolja pri načrtovanju in uresničevanju šolskega dela). Vsebinska področja in oblike izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela v šoli (vzgojno-varstveni organizaciji). Andragogika Andragoška praksa in teorija v zasnovi nenehnega izobraževanja. Zgodovinski prerez vzgoje in izobraževanja odraslih. Ustanove za izobraževanje odraslih v Jugoslaviji, njihova družbena funkcija. Organizacija izobraževanja v združenem delu. Ugotavljanje potreb po znanju v zdajšnjih družbeno-gospodarskih razmerah. Programiranje izobraževanja odraslih. Diferencialni programi šolskih učnih načrtov in osnove za diferenciacijo. Programiranje dopolnilnega izobraževanja in izpopolnjevanja v posameznih strokah in za posebne namene (npr. delo s starši). Načrtovanje izobraževanja odraslih. Metode in oblike vzgojno-izobraževalnega dela. Ritem učnega procesa in potek izobraževanja v različnih okoliščinah. Modeli bolj ali manj intenzivnega izobraževa-nja. Metodologija preučevanja vzgojno-izobraževalnega procesa Predmet pedagoške metodologije, pedagoško znanstveno spoznanje, viri pedagoških znanstvenih spoznanj, indukcija in dedukcija v raziskovalnem procesu. , Stopnje raziskovalnega procesa, metode pedagoškega raziskovanja in postopka za zbiranje podatkov o vzgojni stvarnosti in njena evalvacija. Uporaba statistike v pedagoškem raziskovanju. Organizacija dejavnosti učencev Nujnost celotne družbene in strokovne angažiranosti človeka v odvisnosti od družbenega, gospodarskega, tehnološkega in kulturnega razvoja, problem alienacije in ustvarjalnosti. Prosti čas kot sestavina človekovega individualnega in družbenega življenja. Prosti čas in delo. Smoter vzgoje za prosti čas. Posebna nagnjenja in interesi v vzgoji za prosti čas. Vloga dejavnosti ob pouku za vsestranski človekov razvoj. Posebni cilji teh dejavnosti. Organiziranost mladih v prostem-času. Pionirska in mladinska organizacija. Interesno združevanje mladih v društvih, klubih, sekcijah. Značilnosti interesnega združevanja. Vrste dejavnosti. Načrtovanje in vključevanje. Organiziranost interesnih dejavnosti. Samoupravno urejanje življenja in dela v interesnih dejavnostih. Mentorstvo v interesnih dejavnostih (zahteve, narava mentorskega dela, mentorjeve osebnostne značilnosti). 2.3 Didaktika 2.3.1 Smotri Študentje: — si pridobijo temeljna sodobna didaktična spoznanja s prvinami andragoške didaktike in si razvijejo elementarne didaktične sposobnosti za razumevanje in uresničevanje nalog formalnih in neformalnih oblik vzgojnoJizobraževalnega procesa, — znajo uveljaviti didaktične zakonitosti, načela, pravila in postopke pri načrtovanju, izvajanju in kritičnem vrednotenju učnega procesa; — se usposobijo za smotrno in tvorno izbiranje in didaktično oblikovanje smotrov^ nalog in vzgojno-izobraževalnih vsebin; — se usposobijo za smotrno in ustvarjalno izbiranje in razvijanje didaktičnih obhk, metod, sredstev in izobraževalne tehnologije; — se učijo uveljavljati napredne spremembe v učnem delu in svojem izobraževanju; — razumejo didaktiko kot pomembno uporabno znanost za pedagoškega delavca in napredek pedagoške prakse ter se usposabl jajo za svoje izpopolnjevanje. 2.3.2 Vsebina: Opredelitev didaktike in njen predmet. Odnos didaktike do posebnih didaktik (metodik) in drugih sorodnih znanosti! Vzgojno-izobraževalni sistem. Notranja organizacija vzgojno-izobraževalnega dela v posameznih prvinah vzgojno-izobraževalnega sistema. Izobraževanje. Pojem, vrste izobraževanja. Pouk. Bistvo, naloge pouka. Vrste pouka: redni, dopolnilni, dodatni, izbirni; samostojno učenje, pouk na daljavo, dopisno izobraževanje idr. Vsebina izobraževanja: Vzgojno-izobraževalni program. Predmetnik, Učni načrt in njegova konkretizacija. Sodobne težnje pri izbiranju in razvrščanju učne snovi — kurikulum. Učni proces: Špoznavna, psihološka, materialna, metodična stran učnega procesa. Zakonitosti in stopnje učnega procesa — uvajanje, pridobivanje in odkrivanje nove snovi, razvijanje sposobnosti. Utrjevanje, preverjanje, ocenjevanje. Učna načela. Nastajanje, razvijanje in uporaba učnih načel. Učne oblike. Merila za izbiranje in uporabo učnih oblik, zlasti z vidika samostojnega in skupinskega dela. Frontalno, individualno, skupinsko delo in učenje v odnosu med poučevanjem in učenjem. Učne metode. Merila za izbiranje in uporabp učnih metod s poudarkom na zavestni aktivnosti učencev, problemski pouk, projektni pouk. Učna sredstva in pripomočki. Merila za izbiro AV sredstev, Organizacija pouka. Prostori, urnik, odmori, šolski koledar. ’ Priprava na vzgojno-izobraževalno delo. Načrtovanje dela (letni, četrtletni,^ tedenski... načrt). Dogloročna in kratkoročna priprava. Pedagoška dokumentacija. 3 DRUGE SESTAVINE vzgojno-izobraževalnih programov pedagoške usmeritve 3.1 Specialna metodika Čeprav se za ta predmet, ki je sestavni del vzgojno-izobraževalnega programa predmetnih učiteljev, ne oblikuje skupno jedro, predlagamo, da se kot podlaga za oblikovanje posameznih učnih načrtov smiselno uporabijo smotri in vsebine, sprejete kot sestavni del vzgojno-izobraževalnega programa,za pridobitev pedagoško andragoške izobrazbe v višjem in visokem izobraževanju (1981). 3.2 Kultura ustnega in pisnega izražanja v slovenskem (učnem) jeziku — jedro oblikovano posebej 3.3 ijružboslovna znanja Pomembna znanja, potrebna pedagoškim profilom, s področja sociologije in ekonomike izobraževanja, socialistične etike ipd,, je treba vključevati y uične načrte obveznih splošnih predmetov s področja družboslovja na pedagoških smereh študija (kot uporabe splošnih znanj na področje vzgoje in izobraževanja). 3.4 Pedagoška praksa — vsaj štiri tedne nadzorovane načrtovane stranjene prakse v ustreznih vzgojno-izobraževalnih organizacijah (v enem ali dveh delih) 4 NAČELA IN PRIPOROČILA za izvedbo 4.1 Metodična izhodišča Predavanja naj zajamejo približno polovico, največ pa dve tretjini razpoložljivega časa; ostalo je namenjeno seminarskim, laboratorijskim, raziskovalnim in praktičnim vajam, pri katerih se študentje naučijo postopno razčlenjevati in obvladovati vse kompleksnejše vzgoj-no-izobraževalne situacije in pojave. Z analizo spontanih in pripravljenih izkušenj, zgledov, pedagoške dokumentacije, učnih pripomočkov, s simuliranimi in pravimi učnimi poskusi ipd. se vadijo uporabljati in povezovati pedagoško-psihološka znanja in hkrati dobe gra • divo in spodbudo za kritično primerjavo prakse s teoretičnimi spoznanji. Del smotrov pedagoško psiholoških predmetov se uresničuje v okviru strnjene načrtovane pedagoške prakse, in sicer tako, da študent izvaja opazovalne, analitične ipd. naloge po navodilih učitelja didakti ke. «■ Posebno pozornost je treba nameniti povezovanju znanj, pridobljenih pri različnih pedagoško-psiholoških predmetih, pri specialnih metodikah in drugih prvinah pedagoško usmerjenih programov. V ta namen morajo pri načrtovanju študijskega procesa sodelovati nosilci pedagoško-psiholoških predmetov med seboj, pa tudi z učitelji specialno metodičnih, družboslovnih in strokovnih predmetov ter z učite- lji mentorji na šolah. Učni načrti naj konkretizirajo oblike sodelovanja (npr. skupno mentorstvo pri seminarskih, diplomskih delih in praksi, interdisciplinarni seminarji). 4.2 Minimalno število ur in predmetov * Priporočamo, da se navedena področja izvajajo v obliki najmanj treh samostojnih predmetov v naslednjem razponu obsega, v katerem je še mogoče doseči zastavljene smotre in usposabljati študente za pedagoško delo: ' 1210 Ljubljana. Kandidati bodo obveščeni o izbori v 30 dneh po poteku razpisa; OSNOVNA ŠOLA JURIJ VEGA MORAVČE razpisuje dela in naloge — UČITELJA MATEMATIKE, FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom, začetek dela. 1. 9. 1984 Pogoj: končana PA ustrezne smeri. Prijave sprejema tajništvo šole 8 dni po objavi razpisa. Kandidati pa bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi komisije za delovna razmerja. OSNOVNA ŠOLA HINKA SMREKARJA, LJUBLJANA, Gorazdova 16 razpisuje prosta dela in naloge učiteljev za nedoločen čas s polnim in z manj kot polnim delovnim časom: — UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU ali P za določen čas (za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) — UČITELJA GOSPODINJSKEGA POUKA, PRU ali P za nedo ločen čas (za manj kot poln delovni čas — 8 ur na teden) — UČITELJA ZA TEHNIČNI POUK, PRU ali P za nedoločen čas s polnim delovnim časom Prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom sprejema notranja delegacija sveta šole 8 dni po objavi razpisa Nastop dela 1. septembra 1984. Komisija za delovna razmega SREDNJE DRUŽBOSLOVNE IN EKONOMSKE ŠOLE V MURSKI SOBOTI razpisuje dela in naloge — UČITELJA MATEMATIKE za določen čas od 1. 9. 1984 do 31. 8. 1985 Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 15 dneh na gornji naslov. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po poteku roka za prija- Komisija za delovna razmerja pri ZAVODU ZA USPOSABLJANJE INVALIDNE MLADINE V KAMNIKU razpisuje dela in naloge — UČITELJA TELESNE VZGOJE na osnovni šoli, PRU ali P, za določen čas s polnim delovnim časom (do vrnitve delavca, ki je na strokovnem izpopolnjevanju) — UČITELJA STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV V USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU, dipl. inž. elektrotehnike — elektronik, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela 1. 9. 1984. Vsi učitelji si morajo pridobiti specialno pedagoško izobrazbo /a delo s telesno prizadeto mladino — FIBO. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA XV. SNOUB BELOKRANJSKA, METLIKA razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA KEMIJE IN BIOLOGIJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA GOSPODINJSTVA IN VODJE ŠOLSKE PREHRANE, PRU za nedoločen čas s polnim delovnim časom — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN MATEMATIKE (ali drugega ustreznega predmeta poleg tehnične vzgoje), PRU za določen čas (za I. polletje 1984/85) s polnim delovnim časom, lahko tudi krajšim od polnega delovnega časa. Prijave z dokazili naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v zakonitem roku. CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA I. BATALJON DOLOMITSKEGA ODREDA HORJUL razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA TELESNE VZGOJE za določen čas, s polnim delovnim časom od 1.9. 1984 do 18. 1. 1985. Pogoj: končana izobrazba ustrezne smeri. — UČITELJA ZA RAZREDNI POUK v celodnevni osnovni šoli; za nedoločen čas, s polnim delovnim časom od 1. 9. 1984. Pogoj: končana PA — smer razredni pouk. __ VARUHINJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom od 1. 11. 1984. Pogoj: končana šola za varuhinje. __ VZGOJITELJICE za določen čas, s polnim delovnim časom od 1.9. 1984 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta, predvidoma do 1. 2. 1985. Pogoj: končana vzgojiteljska šola. Ugodne avtobusne zveze z Ljubljano. Prijave sprejemamo osem dni po objavi razpisa. Prijavam priložite dokazilo o izobrazbi. UČITELJSKI PEVSKI ZBOR »EMIL ADAMIČ« rzpisuje dela in naloge — ZBOROVODJE za Učiteljski pevski zbor Slovenije Pogoji: — dirigent — zborovodja z visoko glasbeno izobrazbo — najmanj 5 let izkušenj kot zborovski dirigent — priznanja oziroma odličja z domačih in tujih zborovskih tekmovanj ali festivalov — angažiran kultumo-politični delavec — predložiti mora enoletni in srednjeročni program - .a » sebnim poudarkom na njegovi pedagoški in animacijski funkciji — delo z zborom bo pogodbeno. Prijave pošljite do 6. julija 1984 na naslov: UPZ »EMIL ADAMIČ«, Ljubljana, Komenskega 19. Hkrati vabimo v zbor nove pevce — prosvetne delavce. RAZPIS OSREDNJIH GLEDALIŠKIH IN LUTKOVNIH SEMINARJEV ZKOS — RADENCI 84 Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Združenje gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije razpisujeta osrednje seminarje za ljubiteljske gledališke in lutkovne ustvarjalce, režiser je in mentorje gledališke in lutkovne dejavnosti, v sodelovanju z Zavodom SRS za šolstvo po programu usposabljanja pedagoških delavcev v osnovnem in srednjem izobraževanju za učitelje umetnostne vzgoje in mentorje kulturnih dejavnosti. Seminarji se bodo začeli v nedeljo, 8. julija, z uvodnim pogovorom ob 18. uri ter končali v soboto, 14. julija 1984, v Radencih. Prijavite se do 1. julija 1984. Vse informacije dobite lahko pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5 (Za Radence 84). ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE, ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE, OBČINSKI SVET ZSS PIRAN IN ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ | IZOLA RAZPISUJEJO VI. SREČANJE PESNIKOV IN PISATELJEV ZAČETNIKOV, DRUGIH NARODOV IN NARODNOSTI, KI STALNO ALI ZAČASNO BIVAJO V SR SLOVENIJI Srečanje bo septembra v Piranu. Sodelujejo lahko avtorji, ki še niso izdali knjige razen v samozaložbi. Avtorji lahko pošljejo prozna, pesniška in dramska dela. Rok za prijavo je 20. avgusl 1984. Vse informacije dobite na naslovu: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Kidričeva 5, Ljubljana ali po telefonu (061) 211-828. RAZPIS LETNA LITERARNA ŠOLA 1984 Odbor za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije letos sedmič organizira LETNO LITERARNO ŠOLO, ki bo od 25. do 30. junija 1984 v Kopru. Literarna šola je namenjena mentorjem in vodjem literarnih skupin v šolah, klubih, delovnih organizacij itd., članom literarnih skupin, urednikom literarnih revij, časopisov in prilog, knjižničarjem in vsem drugim, ki s svojim delom kakorkoli prispevajo k širjenju in dvigovanju bralne kulture, pomagajo in usmerjajo pišoče h kakovostnejšemu ustvarjanju ali posredovanju literature. Vsi, ki se zanimate za tovrstno dejavnost, lahko dobite vse informacije pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5, ali po telefonu (061) 211-828. Sesu 'feml 3-izol ednjt 'fedn •rasli skavt edst; Vanj1 vrt ednj, ri Ki osiig lut, p ^ms tezu va si faže\ 'lah. disk »ajo :van kati !van Kis TEČAJ ZA MENTORJE TABORNIŠKE ORGANIZACIJE Zveza tabornikov Slovenije organizira vsako leto v mesecu julfeibr tečaj za mentorje taborniške organizacije na osnovnih šolah in šomkro] usmerjenega izobraževanja. Tečaj je namenjen predvsem pedagoškW)rar delavcem in drugim občanom, ki še niso bili taborniki, a so zadolžetjodjf da kot mentorji sodelujejo v taborniškem odredu, četi ali družini j šolah. nivt Udeleženci bodo na tečaju seznanjeni z vsebino, metodami in obLaVc kami dela taborniške organizacije ter si pridobili temeljno strokovj1 :tnj znanje, ki ga potrebujejo pri delu ž mladimi v taborniški organizacij lent Letošnji tečaj bo potekal od 2.—9. julija v republiškem izobražfkih valnem centru ŽTS — gozdni šoli v Bohinju.’ Udeleženci bodo na ti ov borniški način preživeli 8 prijetnih dni pod platneno streho. ela, Stroški tečaja znašajo 3.150,00 din. Vsa podrobnejša navodila $ ndi bila objavljena v majski številki revije TABOR. Udeleženci naj se prl teg javijo pisarni RK ZTS, Ljubljana, Parmova 33 ali po telefonu: (06l raž 313-180. Šaleška planinska pot vabi Šaleško planinsko pot, dolgo iribližno 140 km, je planinsko iruštvo Velenje odprlo ob 25-etnici svojega delovanja, 10. ok-obra 1974. Tako so planinci polastili tudi občinski praznik. Ta-:rat, pred desetimi leti, je bila to :e 18. planinska pot v Sloveniji, :daj pa prepleta našo republiko :e več kot štirideset takih poti. Šaleška planinska pot je ozna-;ena s Knafeljčevo markacijo in : veliko črko Š. Prehodite jo ahko v 33 urah. Povezuje 21 kontrolnih točk in je speljana po obrobju občin Velenje, Žalec, Celje, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem in Mozirje. Pot so pripravili: Stane Jamnikar, Franc Ojsteršek, Andrej Kuzman in drugi. Danica Ževart je napisala vsebinsko zelo bogat vodnik po njej. Pot je bila odprta zato, da bi ljudje iz občine Velenje, iz sosednjih občin, pa tudi od drugod predvsem razgibali in duhovni Si obogatili ter telesno okrepili. ŠaMn leška pot še posebej vabi mladipč no, ki bo tako lahko pametno ijerit koristno preživljala svoj prosMi čas. ,e& |C Pot poteka po nadmorski vimr šini 300 —1100 metrov in je pfe[en hodna vse leto. Iz zbranega rat. J zvida in korespondence razbo z remo, da je doslej prehodilo šal leško planinsko pot približml I 1000 planincev. Starostna in pnlf klicna sestava popotnikov je zel( — raznolika. Na šaleško pot prihav jajo planinci iz Slovenije, iz dm a * gih naših republik in celo iz tuji' -j ne. Prav zato je naloga planiti'irQ cev, da jo ohranijo lepo in čisto V skoraj desetih letih se je n1 kontrolnih točkah zvrstilo že ve liko ljubiteljev narave in planin ilt to kažejo tudi vpisi v vpisni! knjigah. Upamo, da se jim bost* ira ač 'os oPeigorje o$mikiav2 Mislinjo ZovrSe , ^ Gor. \ c DoliC 1 V 5 ramSak *0 Eo' Ko ilt, ko :> • iPAŠKI KOZJAK SKOPND 14 lepo njivoo v Mozirje Sftis-lnn nhPnki ^ Sk*'*,; GR it AR Titovo Velenje , kavčiC V ^ ***■'“%, J 71 V WN2AR 0Vinskcgoro, VENTURiN • J.KOS |te pl spoznavali življenje, delo in napredek na obrobju Šaleške doline, in seveda zato, da bi se seznanili s kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki teh krajev, znanimi iz daljne in bližnje zgodovine. Šaleška planinska pot vodi namreč mimo 11 spomenikov in treh spominskih plošč. To so pomniki naše težke, a slavne preteklosti. Na tej poti se boste v letošnjem jubilejnem letu pri' družili tudi vi. Ko boste hodih po vijugaviii stezah te poti, se zagrizh v njen« bregove in doživljali mir pro' stranih gozdov, boste za trenute*1 ustavili korak in ugotovili, da Šaleška dolina še lepša, če jo ov čuduješ s šaleške planinske P0"' JULUANA HOČEVAR h izobraževanje odraslih premalo Skrbimo_____________________________________ p°sveta v Škofji Loki i Stavni del raziskave o emijanju in evalvaciji vzgoj-'•zobraževalnih programov v , njem izobraževanju je tudi ,rednotenje izobraževanja jaslih na tej stopnji. Ta del racave je bil sicer zelo skopo že Odstavljen javnosti na posve-Vanju o rezultatih spremljanja vrednotenja programov v .njem izobraževanju na Brdu 'Stanju v novembru 1983. , Sl'ecraziskave, Pedagoški inš-Pa je v sodelovanju z Zavo-111 SR Slovenije za šolstvo želel JTultati globlje seznaniti vod-a srednjih šol oz. vodje izo-^evanja odraslih v srednjih *ah. Le v primerjavi rezultatov dskave z izkušnjami, ki jih Jajo neposredni nosilci izobra-;vanja odraslih, je mogoče ati nadaljnje poti tega izobra-•vanja. .jmsvet o izobraževanju odra-f n v srednjem izobraževanju, ki L’1* v Škofji Loki 8. in 9. junija 1 “d, je pokazal, da je bila pred-ntcv raziskave hkrati ena —Takih možnosti za delovno sre-i:Oevseh, ki delajo na področju u .“dfaževanja odraslih. Med 'Uitih r°® ^0 udeleženci so bili namreč * ',a.n> ravnatelji srednjih šol in z. jijdje izobraževanja odraslih v nl p Šolah, direktorji delavskih , lPverz, pedagoški svetovalci za šolstvo, univerzi-^ učitelji ter predstavniki .jiepra za razvoj univerze, delav-a Un'verz> izobraževalnih cen-rv v organizacijah združenega j ‘a> Republiškega sveta Zveze * j^dikatov Slovenije, Republi-(.VjpSa komiteja za vzgojo in izo- taževanje ter telesno kulturo in fugi. Ječanje je bilo zares delovno, pi dan je bil namenjen pred-‘avitvi raziskave. Obsežno gra-lv° o rezultatih raziskave, ki so ja prejeli udeleženci, so avtorji •polnili in predstavili v posa-r®znih tematskih sklopih. 'pL.^danje stanje izobraževanja jjT-aSlih v SR Sloveniji je v izho-anpcnem referatu ocenil Jože Va-olf^’nčič, hkrati pa je nakazal I ui potrebe prihodnjega razvoja eSa izobraževanja. Opozoril je na velik upad vpisa vi jaslih v srednje šole z uvedbo jre,Srnerjenega izobraževanja, ki ra ^Postaja kritičen zlasti zaradi beškega izobrazbenega sestava Š3' zaposlenih, glede na zahteve in potrebe prihodnjega tehnološkega in gospodarskega razvoja. Vzrok za upadanje izobraževanja ob delu kaže iskati v združenem delu, v šolstvu, pa tudi pri kandidatih samih. Materialne in kadrovske možnosti za izobraževanje ob delu, kot so se pokazale v raziskavi, je predstavila Marija Velikonja. Ugotovitve, da se odrasli izobražujejo pretežno v klasičnih učilnicah, da je učiteljem pri pouku na voljo le malo učnih sredstev in pripomočkov (še ta so preslabo izrabljena), da uporabljajo zlasti učbenik, da prevladuje frontalna oblika in metoda predavanja, gotovo niso spodbudne, za poznavalca razmer pa tudi ne popolno odkritje. Prav tako ne ustreza izobrazba vodij izobraževanja odraslih in ne učiteljev. Slednjim manjka zlasti večja andragoška usposobljenost. Na vprašanja, kako so ocenjeni vzgojno-izobraževalni programi, po katerih se izobražujejo odrasli, kakšna je prilagojenost vsebine, organizacije izobraževanja in metod vzgojnoi-zobraževalnega dela odraslim ter kakšno je sodelovanje udeležencev pri uresničevanju vzgojno-izobraževalnih programov, je iz rezultatov raziskave povzela Milena Malovrh. Zvedeli smo, kako trd oreh predstavljajo odraslim zahtevni splošnoizobraževalni predmeti, tako imenovana skupna vzgojno-izobrazbena osnova. Učitelji so sicer poskušali prilagajati učne načrte potrebam in zahtevam učne skupine, vendar so odrasli udeleženci izobraževanja menili, da so za njih programi prezahtevni in bi potrebovali pomoč bodisi z učenjem v manjši skupini ali vsaj kot svetovanje, kako naj se učijo. Zoran Jelenc je za tem udeležence posveta seznanil še z mnenji in stališči odraslih, ki so bili vključeni v izobraževanje. Podatek, da se je kar 82,6% udeležencev vključilo v študij zaradi lastne želje in potrebe po izobraževanju, nas pravzaprav niti ni presenetil. Mnoge ovire, skozi katere mora udeleženec izobraževanja ob delu, lahko premaga le z visoko notranjo motivacijo. Zanimivo je bilo slišati tudi, kako slabo so udeleženci sezna- njeni z načrtovanjem, organizacijo ter drugimi pomembnimi okoliščinami njihovega izobraževanja, da je tudi njihov vpliv na organiziranost, potek in vsebino izobraževanja šibak. Več kot polovica anketirancev trdi, da v šolah niso samoupravno organizirani. Podatki torej, ki opozarjajo vse odgovorne, da je potrebno na'področju izobraževanja odraslih storiti znatno več kot doslej. Raziskavo so ustrezno dopolnili novejši podatki s tega področja, povzeti iz Poročila o stanju na področju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji v letu 1983. Podal jih je Milič Sikirica, ki je hkrati že tudi navajal vrsto predlogov, kako ukrepati, da bi stanje izboljšali. O položaju na terenu, ki potrjuje neusklajenost in šibkost delovanja strokovnih služb pri izobraževanju odraslih, so poročali še posamezni pedagoški svetovalci Zavoda SR Slovenije za šolstvo. Plenarna razprava ter za tem še razprava v treh delovnih skupinah je ugotovitve raziskave le še potrdila in dopolnila. Sklepi, ki so jih oblikovale in nato predstavile posamezne skupine, so zajeti široko paleto problemov, ki so se v zadnjih letih nakopičili na področju izobraževanja ob delu in iz dela. Med njimi je posvet opozoril zlasti na tele: — Povečati je treba vpis v študij ob delu in iz dela in postopoma odpravljati vzroke za tako velik zastoj izobraževanja odraslih v zadnjih letih. V jesenskem roku je treba objaviti ponoven razpis za študij ob delu, saj se odrasli šele takrat odločajo za študij. . — Enotneje je treba reševati financiranje izobraževanja odraslih in postopoma doseči, da bi piši financirali ali .sofinancirali strokovno izpopolnjevanje učiteljev za izobraževanje ob delu ter krile posamezne stroške, zlasti materialne in režijske, s jro-sredno svobodno menjavo dela. — Področje izobraževanja odraslih naj postane v resnici, ne le deklarativno, enakovredno področje vzgojno-izobraževal-nega sistema. Ustrezne strokovne službe, ki morajo razvijati izobraževanje odraslih, zlasti na Zavodu SR Slovenije za šolstvo, je treba okrepiti in jim zagotoviti, da bodo lahko pospešeno razvijale svetovalno vlogo na področju izobraževanja ob delu in iz dela. " — Za uspešnejše delo z odraslimi morajo biti pedagoški delavci, vodje izobraževanja in učitelji, bolje andragoško usposobljeni. Za njihovo usposobljenost naj bi skrbel zlasti Zavod SR Slovenije za šolstvo v povezavi z drugimi ustreznimi inštitucijami. Razviti je treba sistem nenehnega izobraževanja učiteljev na tem področju ter zlasti spodbujati učitelje k samoizobraževa-nju. — Učbenike, ki so pisani za mladino, je treba ustrezno prilagoditi odraslim, oziroma pripraviti temu ustrezna vodila za samostojno učenje. Pri tem je treba zlasti izkoristiti pozitivne izkušnje, ki si jih je pri svojem delu pridobila Dopisna delavska univerza Univerzum. , — Uveljavljati moramo andragoške standarde ter razvijati ustrezne postopke za verifikacijo znanja, pridobljenega z delovnimi izkušnjami. — Premalo je sodelovanja med. vzgojno-izobraževalnimi organizacijami ter delovnimi organizacijami materialne proizvodnje. Z izobraževalno politiko morajo biti bolje seznanjeni zlasti vodilni kadri v gospodarstvu. Krepiti je treba tudi strokovno delo kadrovskih služb v organizacijah združenega dela in najti poti za večjo povezanost vzgojno-izobraževalnih organizacij in združenega dela. - Udeleženci izobraževanja ob delu so visoko motivirani za izobraževanje, njihovo izobraževanje je tudi dovolj povezano z delom, žal pa šola še vedno premalo upošteva njihove delovne in življenjske izkušnje. V prihodnje, tak je bil dogovor, naj bi sklicevali posvete in seminarje posebej za vodje izobraževanja odraslih in posebej za učitelje in se na njih omejili na obravnavo ožjega strokovnega področja. Naloga, ki še posebej obvezuje sklicatelje tega posv eta ter vse, ki so odgov orni za pospešen razvoj izobraževanja odraslih. MARIJA VELIKONJA ^Vsakemu otroku družbeno organizirano vzgojo hi o “ ~ —— ru® skupne seje odborov skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije lin', tttsel zveni logično in pre- predšolske vzgoje in ob ugotovi->t0 |r°Sto’ vent'ar je izpeljava tega tvi, da je v vzgojno-varstvenih or-ac^iD ---- ’ ganizacijah čedalje manj vpisa- n, acela dokaj zahtevna naloga, se ve'!?5?00’ uP°števamo, da lin aJsnje gospodarske težave in ni) mejitve vseh vrst zahtevajo šte-,st(1 na odrekanja. Ne bi bilo pa jav, če bi še vnaprej siromašili Zc tako siromašno) vzgojno-^obraževalno področje, ali nje-|ov sestavni del — predšolsko iZ8ojo. Tudi na tem področju se f^Pičijo številni problemi, ki za-, evajo dolgoročne pa tudi krat-0 T>č n e rešitve. " Na nedavni skupni seji odbo-' v Skupščine Skupnosti otro-,ž8a varstva Slovenije, ki je L tavnavala kar obsežen dnevni . T sta nas posebej zanimali dve (hi . Poročilo o stanju in pro-ernih vzgoje in varstva predšol-t ki otro*< v Sloveniji za pre-> Klo leto in oblikovanje cene za edšolsko vzgojo v dnevnem Varstvu. ./mično in izčrpno poročilo o |Var tv jih Pr°b*em*h vzgoje in i- je predšolskih otrok, ki ga ^ na seji podala predstavnica vjvV?da SRS za šolstvo Irena Le-l0 nilj' je hkrati nakazalo pred-in usmeritve za prihodnje ročj> 1,3 tem PomoruSnem pod- strnemo ugotovitve in Aflogc, dobimo približno ta L e Podobo: Glede na spreme-jetie okoliščine na področju nih otrok in da se dnevno bivanje otrok nenehno daljša (ponekod celo več kot 10 ur) morajo vrtci v prihodnje ponuditi staršem več različnih programov tako glede vzgoje, trajanja in količine storitev. Namen tega je, da bi vsi starši lahko izbrali ustrezen vzgojno-varstveni program po svojih željah in možnostih. Hkrati pa bomo zagotovili vsem otrokom potrebno družbeno organizirano vzgojo in varstvo. Med prednostnimi nalogami je tudi skrb. da se še vnaprej razvija samoupravna organiziranost na področju predšolske vzgoje; to velja še posebej za večje vzgoj-no-varstvene organizacije. V prihodnje bo treba nameniti veliko več pozornosti pereči kadrovski problematiki: neustrezni izobrazbi varuhinj in usposobljenim mladim vzgojiteljicam, za katere ne bo delovnih mest (letos bo končalo šolanje 310 vzgojiteljic, v prihodnjih štirih in petih letih pa jih bo usposobljenih že 800. Pri obravnavi gmotnih možnosti, ki niso zadovoljive, je poročilo opozorilo tudi na to, da je tržišče čedalje bolj siromašno glede vzgojnih igrač, cene pa izredno hitro naraščajo, tako da se delež, namenjen vzgoji, ne- nehno zmanjšuje. Temu vprašanju bo treba v prihodnje nameniti več pozornosti, če upoštevamo ugotovitev, da brez ustreznih vzgojnih igrač ni mogoče vzgajati. Poročilo nadalje ugotavlja. da se vzgojni program ustrezno uresničuje, da postaja delo enotnejše, kljub težavam pa je nenehno živa skrb za boljše strokovno delo. Da je to res, pove že tale podatek; vzgajno-varstvene organizacije so opravile v preteklem letu 422 strokovnih predavanj in hospitacij, ki se jih je udeležilo 3.300 vzgojiteljic in varuhinj. V prihodnje bo treba preučiti možnosti, da bi se podaljšala priprava na malo šolo, ker je dozdajšnjih ur (120) premalo, še posebno za odročna območja. Ugotovljeno je, da namenjajo ponekod pripravi na malo šolo do 300 in celo do 500 ur vzgoje. Probleme strokovne narave, ki nastajajo pri vključevanju otrok z motnjami v redne oddelke predšolske vzgoje, bi bilo treba reševati tako, da bi se zmanjšalo predvsem število drugih otrok v oddelku, kjer so prizadeti otroci. Le tako bi lahko zagotovili tem prizadetim otrokom več individualne vzgoje; vzporedno s tem pa bi morali v program stalnega usposabljanja vzgojiteljic zajeti tudi vsebino dela s prizadetimi otroki, da bi se ie-te ustrezno usposobile. Poročilo ugotavlja, da je učenje drugega jezika*na narodnostno mešanih območjih na področju predšolske vzgoje ustrezno (to pomeni, da so dosegli dober temelj za nadaljnje šolanje otrok), opozarja pa na številne težave pri razvijanju materinega jezika predšolskih otrok naših delavcev, začasno zaposlenih v tujini. Te se kažejo predvsem v veliki razpršenosti otrok, neugodnem delovnem času staršev (od 7.30 do 17.30) in v pomanjkanju delavcev za delo v vzgojno-varstvenih organizacijah. Na seji so poročilo sprejeli in podprli predloge. Po zavzeti razpravi o »oblikovanju cene storitve predšolske vzgoje v dnevnem varstvu y so razpravljavci izoblikovali tale predlog: Vsakemu otroku želimo zagotoviti družbeno organizirano predšolsko vzgojo; le-te pa ne bo mogoče uresničiti, če ne bo družba dala dovolj denarja. Ceno za količino vzgojnega dela (v ceni storitve) naj bi za vse otroke poravnala v prihodnje Skupnost otroškega varstva Slovenije. Le tako bomo izenačili socialni položaj za vse naše predšolske otroke. Razprava o tem vprašanju pa se bo še nadaljevala pri Skupnosti otroškega varstva Slovenije. TEA DOMINKO Pedagoško andragoško izpopolnjevanje učiteljev Ko je skupščina Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev kot svoj prvi program že junija 1981 sprejela program izpopolnjevanja za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe, je bila v ozadju želja, da se čimprej in čimbolj kakovostno zapolni vrzel v pedago-ško-psihološki usposobljenosti učiteljev, ki prihajajo na šole usmerjenega izobraževanja kot diplomanti »nepedagoških« smeri študija. Take učitelje nujno, potrebujemo predvsem pri poučevanju strokovnoteore-tičnih predmetov, po 179. členu Zakona o usmerjenem izobraževanju pa si morajo pridobiti pedagoško-andragoško izobrazbo najpozneje v treh letih po začetku dela v vzgojno izobraževalni organizaciji in najpozneje v petih letih po uveljavitvi zakona (ta rok poteče v maju 1985). Možnost za pridobitev peda-goško-andragoške izobrazbe je obstajala sicer že prej, vendar le v obliki enotedenskih seminarjev ali celo le kot opravljanje zahtevnih izpitov. S takim, le verbalno pridobljenim znanjem, pa si učitelj ne more dovolj pomagati, zlasti pri opravljanju vse zahtevnejših nalog v reformiranem usmerjenem izobraževanju. Zato smo se v Centru Filozofske fakultete za pedagoško izobraževanje (ki mu je Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo zaupal pedagoško andragoško izobraževanje učiteljev z visoko izobrazbo) takoj lotili metodične in organizacijske presnove v izvajanju programa, ki je dala prve konkretne sadove v študijskem letu 1983-84: delo poteka le delno v obliki predavanj, dopolnjeno je s plenarnimi in skupinskimi razpravami, z vajami (npr. v oblikovanju smotrov, nalog za preverjanje, psihološki analizi učbeniških besedil...), s preuče-vanjem konkretnih (vzgojnih) primerov, z analizo magnetofonskih posnetkov odlomkov učnih ur. z igranjem vlog (npr. roditeljskega sestanka, sestanka razrednega učiteljskega zbora) z dodatno analizo. Udeleženci prinašajo in med seboj primerjajo izsledke manjših preučevanj, ki jih opravijo med svojimi učenci (npr. njihove motivacije, učnih navad, problemov v adolescenci, odnosa do posameznih predmetov, do učiteljev, do ocenjevanja'...). Proti koncu programa se težišče prenese na posebnosti poučevanja posameznih predmetov, kar je povezano z izdelavo priprav, z opazovanjem in razčlenitvijo posameznih učnih ur in podobnim. Ob sprotni aktivnosti, dokumentirani tudi z več izdelki, kla- sični izpiti niso več potrebni in ostajajo le za tiste, ki se teh dejavnosti iz raznihv zrokov niso mogli redno udeleževati. Čeprav je bilo za mnoge udeležence štirih skupin v letu 1983-84 dokaj naporno, ker so morali prihajati dvakrat na teden popoldne in še kdaj ob sobotah, ves semester, na fakulteto (le za skupino v Postojni in Celju smo uspeli organizirati dislociran seminar), so med seminarjem in tudi v anketi ob koncu izražali zelo pozitivna stališča. Menijo, da so jim najbolj koristile aktivne metode dela in medsebojne izmenjave izkušenj, pohvalili so tesno povezanost med teorijo in prakso. Eden od anketiranih je zapisal: »Do zdaj se mi še sanjalo ni, da ima učitelj toliko možnosti, da metodično popestri pouk.« Želeli so še nekaj dodatnih srečanj in tudi ob večerih se včasih kar niso hoteli raziti. Predlagali so po-globitvene seminarje, predvsem o temah: učna priprava in ocenjevanje učencev, vprašanje pa je, ali bomo lahko ob zdajšnji kadrovski zasedbi (le en učitelj s polnim delovnim časom, za druge je to dodatno obremenitev), kaj takega lahko kmalu organizirali. Kakovostnejše izpopolnjevanje, pri katerem tudi v skupinah ne sme biti več kot 30 udeležencev, 'je seveda časovno in kadrovsko zahtevnejše in tudi dražje. Del sredstev je že v preteklih dveh letih zagotavljala Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev, del pa smo jih morali poravnati s kotizacijami. Ker pa vemo, da imajo ob tem šole tudi druge stroške (potni stroški, nadomeščanje itn.), smo se zmeraj zavzemali, da bi bil financiran celoten program; vse kaže, da bo, po sklepu skupščine Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev 15. maja 1984 zagotovljen denar za pedagoški del izvajanja programa, tako da bodo šole prispevale le materialne stroške (literatura, gradiva). Želimo, da učitelji in šole ne bi v programu videle le obveznosti, ampak korist in pomoč pri »notranji reformi« vzgoje in izobraževanja. Vsem srednjim šolam bomo ta mesec poslali razpis za naslednje študijsko leto s prijavnicami. Vse dodatne informacije lahko dobite pisno ali po telefonu na naslovu: Center Filozofske fakultete za pedagoško izobraževanje, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana, telefon 224-011. Prosvetni delavec bo objavil razpis v prvi jesenski šte-vilki. B VKIC V MARENTIČIH)/. VRNI K Oto Jurgec: Brez besed lopisniki joročajo Srez računalnikov — :gubljena generacija ' larksistični center MK ZKS v-bljana je 19. junija pripravil ^ vet Računalniška nepisme-■ t in družbeni razvoj. Na njem obravnavali pomen računal-' va za razvoj družbe in stanje •r oodročju.računalništva v Slo-^ iji in Jugoslaviji, del posveto-ja pa je bil posebej namenjen : > ;i osebnih računalnikov sinc-Referate so pripravili stro-~ i njaki iz inštituta Jožef Štefan, * kre in Iskre Delta. Izhodišče •’ vetovanja so bile predvsem , tovitve o neslutenem svetovji razvoju in možnostih, ki jih jejo računalniki, o trenutnem ' ožaju na tem področju v teh-iško razvitem zahodnem 'etu in naposled o pomenu, pri-'• evanjih in pozornosti, ki jo v ■ delu sveta namenjajo ra- • ju računalništva. Posebna ija posveta je bila usmerjena ; imen računalništva za razvoj e družbe, opozorili pa so tudi > izredno slabo stanje na tem " iročju v naši državi. Opazno , da se v Jugoslaviji še zdaj ne edamo povsem, kako zelo “ nembno bo računalništvo v •tovnem razvoju v naslednjih 1. Na takšne razvojne možno-i sodobnega sveta je naša dr-’ a kaj slabo pripravljena: oj za ravnanje z računalniki .eveda tehnološko znanje, ki je pri nas revno, saj so zaradi v pri uvozu tuje literature in malnikov srednješolske in vi-■ ošolske organizacije izredno ‘ 'O opremljene. Tudi v indu-’ ji in upravi je računalniška lologija povečini zelo zasta-. Poleg težavnih gospodaril razmer in premajhne pod-e države ovirajo uvoz tudi ne-)i carinski predpisi in dolgo-' en postopek v konsignaciji. oslovani nasploh pa se dosti malo zavedamo in premišlju-» io o možnostih, ki jih prinaša 1 irmacijska tehnologija, lina od možnosti, ki jih ima a republika, da bi podprla ra-' j računalništva, je tudi uspo-Ijanje kadrov v šolah, na uni-d in ob znanstveno-razisko-lem delu. Pomanjkanje teh- • oškega, organizacijskega in : momskega znanja je veliko- t vzrok za gospodarske teža-T ki smo si jih nakopali. Vedeti ramo, da znanstveno-tehno-sa revolucija ne bo obšla Ju- > lavije, posledice, ki bodo ale, zlasti če ne bomo upošte-i dolgoročnih razvojnih mož-ti, pa bodo gotovo globlje in ' '»dnejše kot pri prvi industrij-revoluciji. 'ato bi se morali zamisliti nad položajem v šolstvu: od vseh področij Jugoslavija najbolj zaostaja v računalniški opremljenosti prav na področju šolstva: samo zagrebška univerza ima računalništvo na evropski ravni, drugod imajo po nekaj terminalov, v nekaterih republikah pa sploh nobenega. Slovenske šole ,,so večinoma opremljena s tehnološko opremo Iskre ali pa imajo opremo sposojeno. Računalnikov je premalo, da bi se učenci lahko naučili ravnati z njimi — brez praktičnega dela z računalnikom pa je seveda vsako teoretično znanje na tem področju brez koristi. Strokovnjaki ugotavljajo, da računalnik temeljito spreminja odnose v družbi in v proizvodnji. Zaradi razvojaračunalniške tehnologije in vedno širšega tržišča se cena računalnika hitro zmanjšuje. Že zdaj si lahko osebni računalnik Sinclair kupi marsikdo, kako je treba z njim ravnati, pa lahko povsem neprisiljeno učimo že otroka. Otrok lahko že zelo zgodaj spoznava računalnik ob igricah: od povsem preprostih in .zabavnih do iger spomina in takšnih, ki pomagajo razvijati logično mišljenje. Otrokom do starosti osmih let so namenjeni izobraževalni programi, kombinirani z igro, naslednjo težavnostno stopnjo pa sestavljajo programi z različnih področij znanja: matematike, fizike, biologije, kemije, zemljepisa, glasbe, z jezikovnih področij in astronomije. Poleg tega, da so računalniki postali tekmeci igračam, da so sredstvo za prenos znanja in podatkov, omogočajo tudi poceni učenje: za 1000 din — toliko staneta dve inštruktorski uri — lahko kupimo programe za šah, matematiko in slovnico,_ki omogočajo učenje kjerkoli in ob kateremkoli času. Ob simulacijskih igrah se otroci spoznavajo tudi z različnimi poklici, tako da postaja računalnik naprava za pridobivanje vseh vrst znanja in izkušenj. Inštitut Jožef Štefan je že leta 1983 začel na tem področju razvijati zdaj že utečeno dejavnost: trenutno deluje 26 vzporednih skupin z več kot 500 vpisanimi otroki, ki končujejo polletni krožek. Med počitnicami bodo organizirani tudi poletni krožki — tako da se jih bodo lahko udeležili tudi otroci zunaj Ljubljane — pripravljajo pa še več specializiranih krožkov za pridobivanje znanja z različnih področij. VLASTA KUNEJ omovina v srcu Otroci naših delavcev, začasno oslenih v ND Nemčiji obi-li niške.pionirje. ' kupina otrok naših delavcev, isno zaposlenih v Nemčiji, ■: nci ki obiskujejo dopolnilni k v materinem jeziku, so bili. d nedavnim gostje niških ovnih šol. V osnovni šoli d Karadjordje so jih prisrčno ;jeli, posebno pozornost pa so namenili pionirji varčevalci bljanske banke tudi v drugih Lih. V Niški banki so se srečali s ■ lirji varčevalci osnovnih šol nko Miljkovič, Njegoš in i Goran Kovačič. Ijihovo bivanje v Nišu je privila podružnica Ljubljanske ske v tem mestu, ki ima svojo ružnico tudi v Stuttgartu. Namen te ekskurzije je razvije bratstva in enotnosti jugo-vanskih narodov in narodno-ohranjenje in bogatenje ma-nega jezika pa tudi medse- bojno spoznavanje, navezovanje prijateljskih stikov in vzgajanje k varčevanju,« je povedal ob našem obisku direktor Ljubljanske banke v Nišu Milun Strahinj ič. Gostje iz Nemčije-so si ogledali tudi kulturno zgodovinske spomenike, obiskali so poslovalnico Ljubljanske banke v Nišu, sprejel pa jih je tudi predsednik skupščine občine Niš. V domovini so preživeli deset nepozabnih dni: obisKali so tudi Kraljevo, Trstenik, Vrnjačko Banjo in Beograd, kjer so se v Hiši cvetja poklonili Titovemu spominu, prebivali v Titovem Kumorvcu in si ogledali nekdaj zloglasno taborišče Jasenovac. Na teh izletih in v pogovorih z ljudmi so si nabrali veliko lepih doživetij, si bogatili svoj materni jezik in se spet, »z domovino v srcu« vrnili k svojim staršem. TUGOMIR KOSTIČ Mladi raziskovalci za napredek Maribora 18. maja 1984 je bila na Srednji naravoslovni šoli »Miloš Zidanšek« v Mariboru prireditev Mladi raziskovalci za napredek Maribora. Gibanje in prireditev sta vodila in organizirala ZOTK mesta Maribor in Raziskovalna skupnost mesta Maribor ob pomoči mentorjev srednjih šol ir Maribora, učiteljev Pedagoške akademije iz Maribora, učiteljev Srednje naravoslovne šole Miloš Zidanšek in drugih strokovnjakov iz Univerze in združenega dela. Septembra leta 1983 smo v okviru ZOTK in Raziskovalne skupnosti mesta Maribor za učence s-ednjih šol razpisali raziskovalne naloge s treh področij: naravoslovno-matematičnega, družbeno-ekonomskega in proi-zvodno-tehničnega. Učenci pod mentorskim vodstvom učiteljev s posahieznih šol so prijavili 24 raziskovalnih nalog iz 7 različnih šol. V gibanju je sodelovalo 100 učencev in 15 mentorjev. Raziskovalne naloge so obravnavale področja, ki so povezana z gospodarstvom in aktualnim družbenim dogajanjem. Naloge so učenci izdelali do konca meseca aprila, nato so jih strokovne komisije, sestavljene iz strokovnjakov z mariborske Univerze in združenega dela, ocenile. Na dan, ko je bila sklepna prireditev, so učenci svoje izdelke in vsebine nalog predstavili na razstavnih panojih in hkrati opravili zagovor nalog. Organizacijski odbor je za uspešno delo in prizadevnost podelil: štiri prve nagrade, pet drugih nagrad in štiri tretje nagrade. Vse sodelujoče šole, vsi mentorji in učenci so prejeli priznanje za udeležbo na srečanju. Organizacijski odbor je podelil prve nagrade za naslednje naloge: — Kolekcija krem »Urška« in pregled kozmetične industrije. Nalogo so izdelali učenci 4. letnika Srednje šole pedagoške in kulturne usmeritve pod mentorstvom prof. Majde Naji. — Lišaji bioindikatorji onesnaženosti zraka v mariborskih občinah in okolici. Nalogo so izdelali učenci prvega in tretjega letnika Srednje družboslovne šole pod mentorstvom prof. Bernarde Devetak. — Raziskava odnosov med tematsko strukturo sredstev javnega obveščanja in interesi šest-najstletnikov. Nalogo so izdelali učenci Srednje družboslovne šole pod mentorstvom prof. Daneta Sajka. — Programski paket za računsko in grafično obdelavo polinomov. Nalogo so izdelali učenci Srednje naravoslovne šole »Miloš Zidanšek« pod mentorstvom prof. Metke Zorič. Ker je gibanje potekalo prvo leto, lahko rečemo, da je akcija, ki jo je predstavila sklepna prireditev uspela. Iniciativni ih organizacijski odbor si želita, da bi prihodnje leto gibanje postalo vsebina, ki bo zajeta v delovnem načrtu vsake šole ob moralni in denarni podpori Zavoda za šolstvo, OE Maribor, izobraževalne skupnosti, vseh vodstev srednjih šol, združenega dela ter Raziskovalne skupnosti mesta Maribor in ZOTK mesta Maribor. Vsem, ki so kakorkoli strokovno in denarno pomagali, da smo akcijo pričeli, jo vodili ter uspešno speljali do konca se zahvaljujem v imenu organizacijskega odbora. BREDA ŽERJAL Gladivo o mladinskem periodičnem tisku zavrnjeno V Klubu delegatov je bila 13. junija tretja seja Centra za informiranje, raziskovanje in založništvo, ki jo je organizirala Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije. Seja je bila nadaljevanje prejšnje, druge seje, na kateri so že obravnavali pripravljeni delovni osnutek o mladinskem periodičnem tisku, besedilo, ki naj bi ga predložili predsedstvu RK SZDL in dali na vpogled javnosti. Na tokratno sejo so bili posebej povabljeni predstavniki uredništev glasil mladinskega tiska, da bi povedali svoje mnenje o gradivu in med pogovorom izločili iz njega nepotrebno. značilnosti otroškega in mladinskega revijalnega tiska, spregledane pa so tudi pomembne vloge tega tiska: njegove spodbude v književnem ustvarjanju za otroke in mladino, oblikovanje otrokovega sveta v njegovem razvoju, razvijanje estetskega občutka, vpliv na otrokovo vrednotenje 'sveta in spodbujanje otroka k ustvarjanju. Poleg neenotne metode in drugih pomanjkljivosti so besedilu očitali tudi preveč destruktivno kritiko. Ena izmed slabih strani pripravljenega osnutka je tudi njegova parcialnost, ki bi jo morala nadomestiti kakovostna, vsebinska analiza. Sprva zamišljena »analiza« mladinskega periodičnega tiska je bila preimenovana v »mnenje« o mladinskem periodičnem tisku, saj se je izkazalo, da bi bilo analitično delo za Zvezo mladine tako kadrovsko kot finančno neizvedljivo. Gradivo je izdelala skupina študentov Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, to nepodpisano skupinsko delo pa je zajela revija in liste: Ciciban, Kurirček, Pionirski list, Pionir, Tim, Proteus, Presek, Krila, Tabor, Glasbena mladina, Življenje in tehnika, Mladina, Tribuna, Katedra, Otrok in družina. Predloženo gradivo je bilo na 3. seji zavrnjeno, saj so predstavniki uredništev menih, da ni izdelano po enotni metodi, da je nestrokovno, skromno in celo tendenciozno, slabo pripravljena, nenatančno in premalo poglobljeno. Ne zajema bistvenih Predstavniki uredništev so iskali tudi možna izhodišča in rešitve, predvsem pa takšen način dela, da bi bila analiza čimboljša: menili so, da bi morale pri nastajanju in sestavljanju besedila bolje sodelovati mladinske organizacija in strokovno usposobljene ustanove. Ena od možnih, celo zelo verjetnih rešitev je tudi ta, naj osrednje delo prevzamejo uredniški odbori, ki naj bi v sodelovanju z izdajateljskimi sveti pripravih ocene; pri tem delu pa bi sodelovala tudi Zveza mladine. Poleg boljšega sodelovanja, pravzaprav večje pomoči uredništev, pa morajo biti jasno zasnovana izhodišča in opredeljen namen analize, saj bo šele tedaj mogoče ocenjevati njeno uspešnost. Težišče pri takšnem delu mora biti na strokovnosti analize, tako da ta ne bo le zbir mnenj in stališč. V. K. Obisk tržaških Slovencev v Šoštanju Te oh V četrtek, 10. maja so učence in učitelje Kajuhove šole v Šoštanju po nekaj letih spet obiskali učenci, starši in učitelji tržaških predmestnih krajev Padrič in Gropade, s katerimi imajo že dolga leta medšebojne stike, saj obe šoli povezuje ime partizanskega pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika Kajuha. Prišel pa je tudi predstavnik šole iz Ricmanj pri Trstu Bruno Kralj, ki je pred 20 leti prvi navezal stike s šoštanjskimi učitelji, ter delegaciji kulturnega društva Slovan iz Padrič; ki obstaja že 85 let, in športnega društva Gaja. Učenci in učitelji Kajuhove šole ter predstavniki družbenopolitičnega življenja v Šoštanju so jim pred šolo pripravili prisrčen sprejem, pozdravil pa jih je ravnatelj šole Karel Kordeš ter učenka Tatjana Gril. Učenci iz zamejstva so nato izvedli lep kulturni spored s partizansko tematiko, ki so ga pripravile učiteljice Savica Grgič, Nevenka Škrlj in Sonja Caharija, s harmoniko pa jih je spremljal Karlo Grgič. Ob tej priliki je spregovorila tudi ravnateljica gropajske šole Lučka Križman ter učenki Petra Križmanič in Daša Grgič. Po programu je predstavnik društva Slovan izročil predstavniku krajevne skupnosti in Svobode Šoštanj Martinu Primožiču spominsko darilo in Šoštanjčane drugo leto povabil v Padriče, kjer bodo slavili 400-letnico obstoja kraja. Predsednica športnega društva Gaja Magda Miljkovič je pred- sedniku Partizana Soštarj Rudiju Bajcu podarila spominsko plaketo njihovega društva z željo, da bi navezah stike tudi na športnem področju. Ob tej priliki sta si obe šoli izmenjali razna praktična darila, vsi gosti pa so prejeli tudi Kajuhove pesmi. Po kulturnem sporedu so v telovadnici prikazali še nekaj telovadnih točk pod vodstvom telovadne učiteljice Mire Grgič. Popoldne so gostje iz zamejstva obiskali še Topolšico in si ogledali spominski muzej, kjer je bila 9. maja 1945. podpisana brezpogojna kapitulacija nemških oboroženih sil za jugovzhodno Evropo. Z dogodki pred 39 leti jih je seznanil tovariš Rudi Bajec, nato pa so obiskah še tamkajšno podružnično šolo. Tudi učenci in učitelji iz Topolšice so jim prav tako pripravili prisrčen sprejem in kulturni spored, pozdravila pa jih je učenka Klavdija Drev. Po povratku iz Topolšice so si gostje v Šoštanju ogledali Kajuhovo spominsko ploščo, vzidano v njegovo rojstno hišo, in nato na njegov spomenik položili velik šopek rdečih nageljnov, povitih s slovensko' zastavo. Ob uri slovesa se je za vso pozornost zahvalila ravnateljica gropajske šole Lučka Križman in Šoštanjčane povabila, da prihodnje leto obiščejo Padriče in Gropado, da bi se stiki iz roda v rod še poglobili. V. Kojc fJl Dr »osv ežji. eiria litjbc «de edm "dr 'ati. ^ai ;eva: >rga: 'ote iavn dela’ ^go jah, 'olst Sl sred Preč "ih na ( Sred "cit Pon Tle; "ješ ske niti 'tol tež 1 stai Po S si Slovenski književniki podelili bralne značke šolarjem s Tržaškega Učenci slovenskih šel na Tržaškem in Goriškem so začeli prvič množično tekmovati za bralne značke pred petimi leti, ob poimenovanju osnovne šole na Opčinah po pisatelju Francetu Bevku, in po njem so poimenovali tudi prvo bralno značko. Zanimanje za tekmovanje je bilo čedalje večje in tekmovanje za bralno značko se je v zadnjih letih močno razširilo med učence osnovnih in srednjih šol na Tržaškem in Goriškem. Podelitev značk je zmeraj pravi praznik za učence, učitelje in starše. Letošnjega 18. maja so obiskali tržaške učence in jim podelili bralne značke književniki iz matične domovine. Ela Peroci je nagradila učence osnovnih šol iz nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva, Niko Grafenauer je podelil priznanja učencem iz Bazovice, Gropade in Trebč, pisateljica Kristina Brenkova pa učencem osnovne šole iz Križa. Prišli so še pesnik Ivan Minatti, ilustratorka Marija Lucija Stupica, ilustrator Božo Kos in pesnica Ljubka Šorli iz Gorice. Otroci in starši so se prisrčno in sproščeno pogovarjali s književniki. Spraševali so jih o njihovem življenju in delu, gostje pa so radi odgovarjali na vprašanja in tudi brali kratke odlomke iz svojih del. Obisk slovenskih književnikov je nedvomno pripomogel k še večjemu navdušenju tekmovalcev za bralne značke. To je tudi spodbuda za branje in za boljše poznavanje slovenske književnosti. Požrtvovalne učiteljice in pridni učenci, ki jim pomeni slovenska beseda na območju, kjer živijo, še posebno veliko, prav gotovo zaslužijo priznanje, obisk ustvarjalcev iz matične domovine pa je nova spodbuda za delo v prihodnjem letu. MARKO PAULIN toš Pn Jrai Til in no vei čla ko go ki de Se že mi ia: Pr Pr nc za kc oc dr va uč Ol ci ni zc ij ni te sn ni ul Nova šola tudi v Mačkovcih Po ukinitvi Osnovne šole v Mačkovcih in prešolanju učencev višjih razredov v Puconce, je v Mačkovcih ostala le podružnica — štirje oddelki s približno 80 učenci. Prostori, v katerih se učijo ti učenci, niso primerni za vzgojno-izobraževalno delo — štiri učilnice so utesnjene v prostore nekdanjega Szaparijevega' gradu, kjer je sodoben pouk nemogoč. V programu stavb, za' katere naj bi zbrali denar s samoprispevkom, je letos tudi gradnja štirirazredne šole v Mačkovcih. Zemljišče je odkupljeno, lokacijska dokumentacija je urejena, potrebna so le še soglasja in gradbeno dovoljenje. V začetku junija bodo začeli graditi tako zelo potrebno po- slopje. V novi šoli bosta tudi dva . oddelka vrtca. Skupnost otroškega varstva je na območju Krajevne skupnosti Mačkovci f naredila anketo o tem, koliko ! i otrok bo v vzgojno-varstveni ' enoti. 98 staršev se je odločilo za vrtec v Mačkovcih, 38 za Moš-čance, 22 pa za Puconce. Tako se odpira tudi možnost, da bi preu- 0 redili staro šolsko zgradbo v v' Moščancih in en oddelek vrtca— Z' seveda v naslednjem srednjeroč- P nem obdobju. Predvidevajo, da bo novo poslopje zgrajeno poleti 1985; | pouk v novih prostorih pa se bo ^ začel v šolskem letu 1985/86. s J.KONKOLIČ • J ■ * ( N » T =r. . ^ či tr. a. . i S asa.-r- o S v-o o ^eden prosvetnih delavcev občine Ptuj družbenoekonomski položaj ocetnega delavca je vedno l’- Ta ugotovitev, ki jo spre-jJajo na vseh ravneh, ni ravno j JMjša spodbuda za to, da bi uelavci v izobraževanju poleg 'uiega ;n dodatnega dela v šoli 'fružbi, še posebej sestajali in r11?1 sebi problemsko osvetlje-at' svoj položaj. "endar je Občinski odbor sin-; *ata delavcev v vzgoji, izobra-jrVanju in znanosti občine Ptuj Saniziral teden, v katerem so j0,ekale delovne in kulturne de-.'■'Uosti ter razprave o položaju ^lavca učitelja in vzgojitelja v . ?0jno-varstvenih organizaci-ll V osnovnern ‘n srednjem ^klical je aktive učiteljev ednjih in osnovnih šol na ^dmetni stopnji po posamez-'a predmetih. Poudarek je bil Prehodu učenca iz osnovne v ^dnjo šolo, na vrzelih, ki jih c>telji največkrat opazijo in na ^rtianjkljivem znanju pri ppsa-Jj^nih učnih predmetih. Sred-lašolski učitelji so svoje stanov-Osnovnošolske kolege sezna-. u z učnimi načrti v usmerjenem ?°braževanju in jih opozorili na e^ave, ki jih opažajo. Učitelji so bili teh delovnih se-stankov veseli in so izrazili željo P° nadaljnjem sodelovanju. Prav tako so se povezah vzgojitelji v mali šoli in učitelji v prvih razredih osnovne šole in začrtali pot za tesnejše povezovanje med vrtcem in osnovno šolo. Razprava o položaju delavca je pokazala, da je položaj v občini Ptuj posebno pereč in da se stalno slabša. Po prispevni stopnji smo na 62. mestu med 66 občinami, srednje šole so ob četrtletju poslovale z izgubo, materialni stroški z inflacijo čezmerno naraščajo in delavci posegajo v svoj osebni dohodek, da ne bi preveč osiromašili izobraževanja. Ob novem šolskem centru, ki je sodobno opremljen in ki so ga obšli nekateri programi, se pojavlja vprašanje socialne varnosti učiteljev, saj se je število učencev zmanjšalo od 880 vpisanih pred reformo na 530 v letu 1984/85. Ob koncu tedna smo odprli slikarsko razstavo kolega učitelja Bogomirja Jurtela, povabili medse Slovenski oktet in podelili najboljšim učiteljem plakete dr. Franja Žgeča. Zlato plaketo so prejeli: Stane Tomšič, Breda Heric in Irma Pen, srebrno pa: Vasiljka Vam-berger, Miran Horvat in Ladislav Štumberger. MARJAN GOJKOVIČ ; Skupnost in vzgoja sta tesno povezani S temi besedami Gustava $i-'h«! so v Mariboru, v soboto, le-lošnjega 9. junija označili dan Prosvetnih delavcev. Organizi-jran je bil po desetletnem predoru z željo, da bi dali priznanje lri pomen učiteljevemu strokov-nopedagoškemu delu, ki še vedno ni primerno ovrednoteno. . Na prireditvi je Marjan Jelen, elan predsedstva republiške konference SZDL, prebral Sovor predsednika RK SZDL, U se tega zborovanja prosvetnih delavcev ni mogel udeležiti. , V svojem referatu je Franc Vetinc poudaril, da mora izobra-Zevanje postati naša najpomembnejša naložba v razvoj lastne znanosti, kot pomembne Produktivne sile. Pokazal je na pomen učitelja Pb oblikovanju otrokove oseb-n°sti in na zahteve, ki jih mora Zato učitelj izpolnjevati. Oblikovanje celotne osebnosti pa je odvisno tudi od stopnje po-družbljanja vzgoje in izobraže-Varija le-to pa ni odvisno le od učiteljev, ampak predvsem tudi °d družbenopolitičnih organiza-ClJi društev, organizacij združe-nega dela. Franc Šetinc je opo-z°ril tudi na nevarnost kopiče-nja podatkov, preveliko obre-"tenitev otrok, zato morajo uči-elji ocenjevati razumevanje snovi, sposobnost da učenec lekaj ustvari, reši, spremeni in uporabi. No je govoril o družbenoeko-Uornskem položaju učitelja, je vPrašal, kaj smo sottili, da bi tudi sami vplivali na hitrejše urejanje Pogojev svojega dela. Kaj smo s,0rili, da bi zaživele delegacije, Zbori izvajalcev in uporabnikov v samoupravnih interesnih skupnosti? Ali se dovolj pogu- mno spopadamo s težnjo, da bi imel odločujočo besedo stroko vno-administrativni aparat? Ob dnevu prosvetnih delavcev so prvič podelili tudi Šilihova priznanja najzaslužnejšim pedagoškim delavcem v mariborskih osnovnih šolah. Vsako leto bo ob dnevu pedagoških delavcev podeljenih po 5 zlatih, 5 sre-, brnih in prav toliko bronastih plaket. Letošnje zlate plakete, ki jih je izdelal mariborski kipar Gabrijel Kolbič. so prejeli: Franc Pečnik, Leon Čepič, Janez Karlin, Ada Rajk, in Rozina Pečovnik. Po podelitvi plaket je nastopil mariborski mladinski pevski zbor pod vodstvom Branka Rajštra. Popoldan je bila za pedagoške delavce v SNG operna predstava, vzečer pa v Slavij! družabno srečanje s plesom. Dan prosvetnih delavcev je organizirala Poslovna Skupnost osnovnih šol Maribor, ki povezuje 38 mariborskih osnovnih šol. V njej rešujejo skupna stro; kovna in samoupravna vprašanja, upravlja klub prosvetnih delavcev in počitniški vlom v Vr-sarju. Poslov na skupnost z delovanjem svojih organov uspešno nadomešča razne bolj znane oblike povezovanja, ki so po Slov eniji nastale po zgledu združevanj v gospodarstvu. Letos smo pri pripravah na dan pedagoških delavcev pogrešali več sodelovanja delavcev drugih stopenj vzgoje in izobraževanja. Pričakujemo, da se bodo v prihodnjih letih odzv ali v večjem številu. A. K. Peti vpis najboljših učencev . kobraževalna skupnost Litija J® že leta 1980 uvedla vpis učen-Cev> ki so bili vseh osem let občnega šolanja odličnjaki, v zlato knjigo, učence, ki so dosegli P°membne uspehe na raznih Umovanjih, pa v knjigo mladih 'alentov. Letos so bili v zlato knjigo vpi-s.ani osmošolci Dejan Grigillo, late Grošelj, Nuška Hostnik, v arija Jesenšek, Urška Kobil-Jernej Kovič, Bojan Kozlev-Car> Miha Lebinger, Urška Povše in Igor Sirk, v knjigo mladih talentov pa Matej Baš, Sebastjan Dimeč, Toni Dugorepec, Darko Jelen, Rok Mlakar, Bogdan Murn, Igor in Matej Sirk, Branka Tomažič ter Uroš Uštar. Priznanja je podelil v Valvasorjevi knjižnici na gradu Bo-genšperku predsednik skupščine občine izobraževalne skupnosti Litija Tone Sveršina, kulturni spored pa so izvajali učenci litijske glasbene šole. B. Ž. . t . V Prijeten in poučen izlet Maj letos kar ni hotel zablesteti majsko in tudi njegovo enajsto jutro se je kopalo v mrkem nalivu; to pa ni prestrašilo skoraj osemdesetih upokojenih prosvetnih delavcev, vstopajočih v dva avtobusa, ki ju je naročil zanje odbor celjskega Pedagoškega društva. Za prijateljsko povezovanje skrbi ta odbor kar večkrat na leto: ob dnevu prosvetnih delavcev, ob novem letu in tokrat ob tednu starejših krajanov. Prijetni Kompasov vodnik Rok nam je predstavil smer izleta na Koroško in potem med šalami opozarjal na zanimivosti. Titovo Velenje poznamo — pa smo se zmotili. Kdor ni bil tam ie kaki dve leti, ga je ob našem prvem postanku presenetilo večje jezero in svojevrstno naselje majhnim pagodam podobnih počitniških hišic. Pot nas je potem popeljala po vijugasti cesti mimo Paškega Kozjaka v Slovenj Gradec. Tu smo si poleg fresk v obeh cerkvah oglidali najprej znani Sokličev muzej s slikami starih mojstrov Nizozemcev, Italijanov, Flamcev, portreti njegovega prijatelja Božidarja Jakca in mnogih - drugih. Pogledi so se nam ustavljali ob kipih, na knjižni omari, na stoletja starih skrinjah z umetelno skritimi predali in na dragocenem alabastrnem krožniku z Dantejevim profilom. V zdaj že svetovno znani slovenjgraški umetnostni galeriji so razstavljene velike tapiserije fantazijsko prepletene srbske ljudske ornamentike. Poleg njih je več kot meter visoka skulptura stkanega črnega polža, prepletenega z zlatimi nitkami; za njeno izdelavo so bili potrebni meseci vztrajnega, domiselnega snovanja — tako razstavljena je kot nasprotje ne-počakanosti in površnosti našega časa. Mimo Poljane pri Prevaljah, kjer se je 15. maja 1945 dokončno predala nemška armada, in mimo Kotelj nas je popeljal av- tobus skoro do Prežihovega spomenika na Prežihovem vrhu. Nam, majhnim pod njim, so se nad njegovimi Kotljami kar vrstili Z močjo njegove slikovite pripovedi v nas zarisani ljudje —fantič, ki je v prvomajskem jutru pase! bikce pod Uršljo goro, pa Huda-bivška Meta in njeni pankrti, pa Radmanca in Ramunkov terc in še veliko drugih. Ko smo s po- . gledi iskali obris prenovljene Prežihove hiše, nam je Darinka J oslova osvetlila pomen te domačije, ki je prenovljena, a slogovno in prostorsko verno ohranjena. Misli na Prežiha so se prepletale v nas vse do strme poti, ki sta jo premagovala avtobusa do Šentanela — majhne gorske vasice. Upokojeni pedagoški svetovalec v Celju Drago Guček nam jo je približal s spomini na čas, ko sta z ženo službovala v tem kraju. Tu je bila šola z enim razredom in drugim prostorom v mežnariji; z Ženo sta tu poučevala učno snov vseh osmih razredov. Odtod je v tistem času vodila kolovozna pot v Prevalje: tri ure hoda je bilo do tja in vse potrebno za šolo in družino je moral znositi v nahrbtniku. Na turistični domačiji v Šentanelu so nas gostoljubno sprejeli. Pričakal nas^ je tudi igralec — amater, inženir iz ravenske železarne, domačin, Šipek — Svet-neči Gašpar, ki nam je pripovedoval mladostne spomine in nam v pojoči koroški govorici zaigral še odlomek iz Svetnečega Gašperja — Prežihove novele Pot na' klop. Na našo prošnjo se je spominjal svojega učiteljevanja v tej odmaknjeni vasi UČITELJ — tako so ga takrat domačini klicali — tovariš Čuček. Ko smo si ogledali enorazredno šolo, ki jo bo kmalu nadomestila novo zgrajena, smo občutili zadoščenje ob misli, da je seglo prosvetno delo Že v tistih časih v take kraje. DARINKA VIZJAK Že nekaj let je minilo, odkarse je iz rednih sestankov v Pionirski knjižnici v Ljubljani - bili so vsak mesec - izoblikoval aktiv osnovnošolskih knjižničarjev. Naša želja je bila, da se ne povezujemo pa občinah, temveč da se v aktiv združimo vsi knjižničarji ljubljanskega območja - zdaj nas je več kot 50. Na aktiv ih načrtujemo svoje delo in se pogovorimo o problemih. Poleg vodje in nekaj izkušenih knjižničark nam veliko pomagata Pionirska knjižnica in Zavod SRS za šolstvo. V' tem šolskem letu smo imeli dva- aktiva - v avgustu in decembru. Na zadnjem aktivu smo se pogovarjali o sodelovanju knjižničarjev in učiteljev razrednega pouka pri uvajanju novega učnega načrta, o delovnem dnevu knjižničarja in o problemih knjižničarjev v Zasav ju in na Dolenjskem. Novidični načrt je kakovosten premik glede na šolsko knjižnico. ker učitelji začutijo povezavo. Učitelji so bili na seminarjih seznanjeni, da bi morali skupaj s ■ knjižničarjem izdelati učni načrt. Knjižničar in učitelj morata biti enakovredna sodelavca. Knjižnico je treba uv rstiti v urnik v začetku šolskega leta in tudi če je knjižničar odsoten, ga mora nekdo nadomeščati. Knjižničar naj se povezuje z učitelji pri izbiri knjig za domače branje in bralno žnačko, pri lite-i ai nin obiskih, priprav Ijanju kulturnih dni in proslav in prirejanju knjižnih razstav. Zvedeli smo, da je pri Društvu bibliotekarjev Slovenije ustanovljena sekcija za šolske knjižnice. V vseh poročilih zborov anja bibliotekarjev 18. in 19. novembra 1983 šobili izpostavljeni problemi šolskih knjižničarjev in njihov položaj. Ker je bila v odja sekcije med nami. smo jo prosili, naj iz poročil naredi povzetek in ga pošlje Zavodu SRS za šolstvo in Narodni in univerzitetni knjižnici, ki naj pomagata probleme rešiti. Za delo našega aktiva se zanimajo tudi knjižničarji iz drugih slovenskih krajev. Pišejo in telefonirajo predsednici, ki jim potem pošlje sklepe in gradivo. Včasih se udeležijo tudi našega aktiva in poročajo o svojem delu in težavah. Največji problemi na podeželju nastajajo zato, ker so šole majhne in zato nimajo možnosti, da bi uveljavljale normativ za celega knjižničarja - takih je na primer v Zasavju in na Dolenjskem le štiri ali pet, drugi delajo v knjižnici le polovico delovnega časa ali še manj. Knjižničarji smo veseli, da naše delo ni v eč neopaženo, zav zeto sodelujemo v vzgojno-izo-braževalnem delu v šoli in zunaj nje. Tudi v novem odboru za bralne značke v Sloveniji sta dve šolski knjižničarki. MARJETA MENART Naš kulturni dan Srečanje s pisateljem Jožetom Snojerri in ilustratorko Ireno Majcen Z. željo, da bi učenci dojeli moč umetniške besede pesnika in slikarski izraz slikarja, smo v Državni založbi Slovenije na Titovi 25 povprašali, ali imajo morda v programu kulturnega tedna predvidena srečanja z mladinskimi pesniki, pisatelji in ilustratorji. Tovarišica, ki vodi oddelek knjigarne, nam je obljubila, da bo poskušala takšno srečanje organizirati. Takoj drugi dan so nam v šolo sporočili veselo novico, da nas bosta sprejela pisatelj Jože Snoj in ilustratorka Irena Majcen. Otroci so bili navdušeni. Jožeta Snoja poznajo naši učenci iz Cicibana in Pionirskega lista. Najbolj všeč jim je bila njegova knjiga Srečni ščurek. Nekaj dni smo žjveli v veselem razpoloženju ob prebiranju in ilustriranju Snojevih pravljic in pesmic. ■ V knjigarni; ki so nam jo tudi prijazno razkazali, so pripravili zanimivo presenečenje: razstavili so najnovejše mladinske knjige in vse otroške knjige Jožeta Snoja. To pa ni bilo lahko napraviti, saj so nekatere že razprodane. Spo- sodili so si jih v knjižnici. Jože Snoj je prebral učencem pravljico Sanjska miška, potem pa odgovarjal na vprašanja o pisanju, ilustratorka Irena Majcen pa o slikanju. Mnogo novega in zanimivega je bilo slišati. Kot bi trenil je čas prijetnega klepeta minil. Otroci so se gostiteljem zahvalili za ljubezhivost. Pisatelju so poklonili svoje doživeto naslikane ilustracije »Ščurka«. Ilustratorka jih je ocenila še s strokovne plati. Vsakega »avtorja« je poklicala po imenu, da se je predstavil in povedal nekaj o svoji ilustraciji. Poslovili smo se z iskreno željo, da se bomo še kdaj srečali. Državna založba Slovenije je šolski knjižnici poklonila knjigi Srečni ščurek in Sanjska miška. Učenci pašo dobili za spomin barvno fotografijo Franceta Prešerna in njegovo značko. Še prav posebno ponosni pa so bili, ko so zvedeli, da bodo njihove ilustracije krasile knjigarno. DARJA INTIHAR Aktiv ljubljanskih osnovnošolskih knjižničarjev Vaško Pregelj: fotomontaža s samostojne razstave Fantazme, ki je odprta v Cankarjevem domu od 6. do 30. junija. FotOmontažne stvaritve Vaška Preglja so fantazijski prikaz avtorjevih razmišljanj o kulturi in življenju. Prevladujejo teme, kjer druži motive visoke klasične umetnosti z rekviziti navadne vsakdanjosti. Navzočnost teh pa dosežkov kulture nikakor ne razvrednoti v smislu antiestetike in cinizma, temveč povezuje umetnine s tekočim življenjem, jih svojstveno oživlja in prispeva nove razsežnosti v pogledih nanje. Ob srečanju zadobivata umetnost in vsakdanjost svežo, izrazito vsebino. Dostikrat je ta srhljiva, včasih na meji groteske, tu in tam pa se avtorjevo doživljanje približuje tragičnosti. Pregljeva fantastika je polna pretanjene domiselnosti in kljub grozljivosti lahkotno duhovita — na trdnem temelju njegove likovne in literarne kultiviranosti. TRBOVELJČANI OBISKALI POBRATENO ŠOLO NA KOROŠKI BELI Ko smo zapuščali ozko dolinico med čudovitim pogorjem Julijcev in Karavank in se vračali v zakajene Trbovl je, sta sreča in zadovoljstvo kar vrela iz nas. Tako čudovitega in bogatega dne pa že dolgo ne! Učiteljski kolektiv pedagoške enote Ivan Cankar Celodnevne osnovne šole Trbovlje je namreč obiskal pobrateno šolo Karavanških kurirjev NOB s Koroške Bele v občini Jesenice. Hoteli smo samo vrniti obisk ob našem poučnem izletu po Gorenjski, toda: Že sprejem je bil nadvse prisrčen, slavnosten, vznemirljiv. V ogromni novi jedilnici sta se sestala oba učiteljska kolektiva, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti in celo mladi vojak, Trbovlejčan, ki služi vojaški rok na karavli, in njegov vodnik. Prisrčni pozdravi in zdravice... Podpisali smo drugi del listine o pobratenju in izmenjali darila, vse to pa so polepšali zvoki violine in klavirja, ki sta jih v kulturnem sporedu izvabljala iz svojih inštrumentov pianistka in učenec tretjega razreda. Pred kosilom smo si ogledali novi del šole v gradnji, kamor se bodo preselili razredi na predmetni stopnji že z novim šolskim letom, tako da bodo lahko prešli na enoizmenski pouk. Ogledali smo si učilnice, primerjali učila, izmenjavali izkušnje. Kaj vse smo zvedeli o tem koščku naše dežele! Tudi doživeli smo ga, saj smo se potem vsi skupaj povzpeli še na Planino pod Golico. Pesem in igre, tekmovanja, diplome in smeh. Ti ljudje so najbrž zato tako čudoviti, ker žive v tako lepi naravi — smo razmišljali: ali je lahko še kaj lepšega od poljan belih narcis, ki jih obdajajo čudovita zelena pobočja! Vse to prelepe vtise smo ponesli s seboj v Revirje, poleg teh pa še veliko pisnega in slikovnega gradiva, predvsem pa misel, da je najlepše tam, kjer je najtežje. Da je lepo biti prosvetni delavec! Hvala za vse, dragi prijatelji s Koroške Bele! UČITELJI PE IC TRBOVLJE naš pravnik ODGOVARJA VILI VERŠAJ Kam s »kadrovskimi« presežki? Zaradi krčenja vpisa in števila oddelkov se v nekaterih srednjih šolah pojavljajo »kadrovski presežki«. Nekaterim delavcem šola ne more več zagotoviti dela. Kako naj ukrepa v takem primeru, kakšne so delavčeve pravice in obveznosti, kdaj mu šola lahko odpove delovno razmerje? K. Š. ODGOVOR: — Po določbah 177. člena Zakona o združenem delu ima delavec pravico in dolžnost, da opravlja dela in naloge, za katere je sklenil delovno razmerje. Isti člen tudi določa, da je delavec* 'lahko med trajanjem delovnega razmerja v skladu s samoupravnim splošnim aktom in z zakonom razporejen na vsako delo, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, na podlagi ugotovljenih delovnih potreb po merilih, ki jih določa omenjeni akt. Glede na to, da je v 213. členu Zakona o združenem delu določeno, da delavcu ne more prenehati delovno razmerje, v temeljni organizaciji združenega dela, ker njegovo delo v tej organizaciji ni več potrebno, morajo tudi izobraževalne organizacije v skladu z 214. členom Zakona o združenem delu zagotoviti razporeditev delavcev na dela in naloge v dru- i gi organizaciji združenega dela. Pogoje za prehod na delo v drugo organizacijo združenega dela (brez javnega razpisa) določajo delavci s samoupravnim sporazumom, ki ga skleneta organa upravljanja obeh organiza- cij. Take samoupravne sporazume lahko sklepajo izobraž-valne organizacije med seboj, lahko pa tudi z drugimi organizacijami združenega dela v občini ali zunaj nje. Glede sklepanja in prenehanja delovnega razmerja veljajo enako kot za vse druge organizacije združenega dela tudi za izobraževalne organizacije določbe Zakona o delovnih razmerjih. Po teh določbah pa mora izobraževalna organizacija ugotoviti, kateri od učiteljev je odveč in ga je treba razporediti na drugo delo, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Šele, če tak delavec odkloni ali ne sprejme takšne razporeditve, mu lahko preneha delovno razmerje. V nasprotnem primeru pa ostane delavec v delovnem razmerju in ima vse pravice iz dela. Ob tem pa zakon ni določil meril, po katerih se ugotavlja, kateri od delavcev z enako usposobljenostjo, razporejenih na enaka dela, je postal »presežek« in ga je treba razporediti na druga dela in naloge. Le-te mora določati samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih. Le na podlagi poprej določenih meril se lahko odloča o presežku ali o razporejanju delavcev na druga dela v isti ali v drugi organizaciji združenega dela. Med omenjena merila pa je mogoče uvrstiti različne elemente, npr. leta delovne dobe, zdravstveno stanje delavca, družinske oziroma druge socialne razmere, stanovanjsko vprašanje, rezultate dela, zunajšolske in druge dejavnosti in podobno. Priznanja za zvestobo H h ■H ■■ ■ dobri knjigi Iz leta v leto ugotavljamo, da Slovenci vse manj beremo, da je pisno in govorno izražanje učencev čedalje slabše. Zato zasluži skupna akcija ZPM in organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo v Novi Gorici še posebno priznanje. Pripravili sta namreč skupno prireditev: — srečanje učencev, ki tekmujejo za bralne načke vseh osem let. V veliki-dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici se je zbralo več kot 300 tekmovalcev in njihovih mentorjev iz vsega severnoprimorskega območja. V kulturnem sporedu so sodelovali: otroški pevski zbor Osnovne šole Ivan Rob iz Šempetra, dijaki NŠC iz Nove Gorice z recitalom pesmi Toneta Pavčka in mladi recitatoriji, ki so pred pogovorom s pesnikom Nikom Grafenauerjem predstavili njegove pesmi. Vsi udeleženci so z velikim zanimanjem prisluhnili tudi predavanju, ki ga je pripravil profesor Janez Mušič iz Ljubljane: Gu-tenbergovo stoletje in pomen knjige. Osrednji del celodnevne prireditve je bil posvečen srečanju mladih bralcev z dvema ustvarjalcema — s pesnikom Nikom Grafenauerjem in ilustratorko Heleno Lucijo Stupico. Ob koncu so vsi prejeli spo-minskapriznanja in si še ogledali Goriški muzej v Kromberku pri Novi Gorici. Taka počastitev pomeni mlademu bralcu veliko spodbudo, da bo še naprej rad. segal po dobri knjigi in da bi se tudi v srednji šoli še odzival na podobna tekmovanja. Vendar z žalostjo ugotavljamo, da v usmerjenem izobraževanju takih ali podobnih spodbud za dobro knjigo skoraj ni več. Le nekaj redkih srednjih šol ima v svojem programu tekmovanje za bralno značko. Spodbuda pa je vsakemu mlademu bralcu potrebna. Zanimanje za dobro knjigo se je med osnovnošolci v zadnjih dvajsetih letih močno povečalo, zlasti zaradi motivacije otrok za bralno značko. Zadnja leta pa zaskrbljeni ugotavljamo, da je takih in podobnih spodbud vse manj. Šole dobijo čedalje manj denarja za svobodne dejavnosti, zato so prav vzgojne dejavnosti hudo osiromašene. Samo pedagoški eros posameznih mentorjev v današnjem času ne zadošča več. MARICA NAKRST //- prosvetni slavec Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izo-jf) braževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim ■tetom. ' izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bo- Z novim obdobjem — nove odgovorne naloge (Ob Matija Pogorelec n Z letne skupščine Skupnosti VVO SR Slovenije Skupnost VVO SR Slovenije je uspešno sklenila enoletno mandatno obdobje. Kot je pokazalo kritično poročilo o delu Vseh njenih organov za preteklo leto, je skupnost v tem času uresničila večino predvidenih in drugih sprotnih, dodatnih nalog iz svoje obsežne dejavnosti. Nekatere delno uresničene sklepe pa je sprejela kot prednostne naloge za naslednje mandatno obdobje. Izkazalo se je, da so vsi območni delegati redno, ustvarjalno in odgovorno sodelovali na vseh sejah, kjer so izmenjali veliko izkušenj in se pogosto vračali v svoja delovna okolja z novimi napotki. Da bi delo čimbolje opravila, je skupnost najprej ugotovila resnično stanje na območju Slovenije s pomočjo vprašalnikov, ki jih je naslovila na vzgojno-varstvene organizacije in šele nato, na resničnih izhodiščih, reševala aktualno problematiko. V poročilu pa je bilo izrecno poudarjeno, da bi Skupnost VVO Slovenije dosegla v tem obdobju še večje uspehe, če bi vse njene članice bolj dosledno sodelovale in upoštevale dogo-vogene roke in naloge. Če povzamemo prav na kratko ugotovitve in predloge treh vprašalnikov, ki so zbrali podatke o delu mladinske organizacije v vzgojno-varstvenih organizacijah, o pripravništvu in o sodelovanju vrtcev z osnovnimi šolami: Le v 24 vrtcih aktivno deluje osnovna organizacija ZSMS, sicer pa dejavnost mladih, ki se kaže v prvih letih dela, naglo upada, deloma zaradi oddaljenosti, neugodnega delovnega časa, zaradi preobremenjenosti, marsikje pa tudi zaradi premajhnega zanimanja. Pripravništvo ima po zakonu urejeno le 15 vzgojno-varstvenih organizacij, drugod pa ni ustrezno rešeno. Tudi pripravniško delo ni primerno nagrajeno, saj pripravnice velikokrat opravljajo samostojno delo, včasih pa nadomeščajo varuhinje. Osnovne šole in vrtci sodelujejo ’ na številne, različne načine. Kot pobudo za še boljše delo pa so predlagali, naj bi delovne načrte sestavljale skupno osnovne šole in vrtci, zato daT>i sc vzgojno-varstveni in učni program na šolah bolje usklajevala. Osnovne šole pa so predlagale,, naj bi Zavod SRS za šolstvo pripravil skupen strokovni seminar za vzgojiteljice in učiteljice prvih razredov osnovnih šol. Poleg številnih drugih nalog je skupnost v tem mandatnem obdobju uspešno izpeljala tudi peti posvet VVO na temo Socialistično humanistične vrednote in predšolska vzgoja. Še bi lahko naštevali. Na skupščini smo slišali tudi izčrpno informacijo o vzgojno-izobraževalnem programu za vzgojitelje predšolskih otrok na višji stopnji, ki jo je podala predstavnica Zavoda SRS za šolstvo Irena Levičnik. Poudarila je, da se z višješolskim izobraževanjem vzgojiteljev začenja novo obdobje v predšolski vzgoji, ki bo zahtevalo veliko dela in prizadevnosti od vzgojiteljic pa tudi od vzgojno-varstvenih organizacij, če bomo hoteli doseči cilje, za katere se je to področje že desetletja bojevalo. Potem ko je na kratko povzela vsebino višješolskega programa in poudarila, da se bo še nadalje razvijal in dopolnjeval skozi obdobje študija ob delu, je še posebej opozorila, da morajo vse vzgojno-varstvene organizacije (po dogovoru z občinami) upoštevati dogovorjeno število pri izbiranju kandidatk, ki v Slovenije ne sme presegati 60 razpisanih mest za vsako pedagoško akademijo, sicer bosta visokošolski organizaciji prisiljeni znova izbirati kandidatke po lastnih merilih. V novem obdobju, ki bo prineslo različne izobrazbene stopnje v naše vzgojno-varstvene organizacije, pa si bo treba prizadevati za strpne medsebojne odnose, za usklajeno in složno delo še vnaprej in za socialno varnost vseh delavcev na področju predšolske vzgoje. Na letni skupščini so sprejeli tudi programsko usmeritev za delo Skupnosti VVO SR Slovenije v naslednjem obdobju, razrešili dozdajšnje organe in izvolili novo sestavo. Nova predsednica Skupnosti VVO SR Slovenije bo ravnateljica Vzgojno-varstvene organizacije Anice Černejeve iz Celja Ana Četko-vič. Ob koncu šolskega leta nas je nenadoma zapustil profesor klasični filolog Matija Pogorelec, dolgoletni profesor na Gimnaziji Ivan Cankar v Ljubljani, nato pa na srednji šoli za družboslovje in splošno kulturo. Tiho in skromno, kakršen je bil, za vsakogar odprt in prijateljski, je odšel naš Matija na dan, ko smo zaželeli srečo mladim ob koncu srednjega izobraževanja. Gaudeamus igitur, iu-venes dum sumus ni ta večer veljala samo mladim učencem, ampak tudi številnim kolegom, ki še niso dočakali Abrahama. Z njim se je srečal Matija pred tremi leti. Teh let mu nihče ne bi prisodil. Poštenjak in širok človek, ki mu je družabnost vsak dan pri srcu, ki ga osrečuje. Matija je razbil že vsakršen poskus hladnih odnosov in vtkal v pogovor dolenjsko šegavost, klasično modrost in občutek za aktualno dogajanje. Njegovo življenje je bilo vse prej kot lahko. Kot vaški učenec se je odločil za srednje šolanje, nato je nadaljeval študij klasične filologije in angleščine. Pred sedanjo zaposlitvijo v Ljubljani je živel in poučeval v Horjulu, nato na gimnaziji Ivan Cankar v Ljubljani in končno pristal v zanj tako kratkem zavetju na Poljanah. • Matijo smo imeli vsi radi. Nič čudnega,, saj je duhovit in preudaren slog njegovih razmišljanj in več kot prisrčno prijateljstvo do vsakogar pomenilo za kolektiv bogastvo, s katerim se plemenitijo medčloveški odnosi. Tak je bil do učencev, staršev in kolegov. Pred letom dni je bil pred- sednik sindikata na šoli. Bil .M , odličen rezervni starešina, ' ' je poučeval tudi obrambo inz3s' tri čito. Preveč neposredni in živi sf bili pogovori z njim, da bi j1, danes lahko šteli za spomine. se, da sta prijateljstvo in dobro,s presegla meje smrti, saj sta že Z3 življenja nastala prav iz potreb po njenem preseganju. Ko je pesem mladih... iuvene* dum sumus utihnila', in je vsak^ premišljal o Svoji nadaljnji pd'' Matija zagotovo ni vedel, da se jc njegova življenjska pot že izte' klči. Zavest, da je to postala resni’ ca, pa nas vodi k razmišljanju0 tem, kako je vse nedokončan0 tudi končano in končano tud1 nedokončano. Osebna in n3' ravna dialektika se povežeta ' preseganje časa in kraja, v raZ’ sežnosti, ki jih človek le redk0 občuti. Matiji je ljubezen do od prtosti življenja priklicala marši’ katero bolečino, bil je skrom00 in hkrati neskromen, čutil f praznino, motilo ga je, kadar j£ videl, kako v ljudeh prevladuje)0 potrošniške želje. Veliko je d0’ segel. Zdaj je bil prav na meji, d3! bi to presegel in ob pesmi mladil1 se mu je morda za trenutek sprO’, žila slika vsega doživetega kot rej1 trospektiva tudi mnogih bridkosti. Ne mladosten — mlad )l omahnil, živel pa bo v spomin3 svojih učencev in kolegov i3 vseh, ki so ga poznali. Kdor je dajal drugim, ni umrl. IGOR PLEŠKO SEMINAR ZA UČITELJE ESPERANTA Na Polževem pri Višnji gori bo od 25. do 29. junija že tretje leto za’ pored seminar za učitelje mednarodnega jezika esperanta, ki ga je pripravila Zveza društev za mednarodni jezik esperanto Slovenije po dogovoru z Zavodom SRS za šolstvo. Udeležili se ga bodo učitelji, ki so v pravkar minulem šolskem let3 fakultativno poučevali mednarodni jezik v tretjem razredu osnovn3 šole ali pa so vodili esperantske krožke v višjih razredih osnovne šole Na seminarju bodo še udeleženci letošnjega dopisnega tečaja medna rodnega jezika za učitelje iz osnovnih in srednjih šol in nekaj kandida tov za dopolnilni podiplomski študij mednarodnega jezika na Pedago ški akademiji Ljubljana, ki se bo začel jeseni. Poleg slovenskih strokovnjakov za mednarodni jezik bo na seminarju sodeloval še profesot mednarodnega jezika Tibor Cserne iz Budimpešte. TEA DOMINKO JANEZ JUG Naknadne in druge razpise bomo spet objavili v prvi jesenski številki, ki bo izšla 10. septembra 1984. Ker moramo oddati rokopise v tiskarno že 6. septembra, prosimo, da nam pošljete razpise pravočasno. ZDRUŽENJE FILMSKOVZGOJNIH DELAVCEV SLOVENIJE IN FOTOKINO ZVEZA SLOVENIJE objavljata RAZPIS za prijavo pionirskih in mladinskih filmov in videotrakov za jubilejno XX. SREČANJE NAJMLAJŠIH FILMSKIH USTVARJALCEV SLOVENIJE, ki bo od 21. do 23. septembra 1984 na Jesenicah (v Železarskem šolskem centru in Osnovni šoli Karavanških kurirjev). Sodelujejo lahko vsi pionirji do 14. leta in mladinci do 19. leta, kot člani krožkov, klubov ali kot posamezniki. Število prijavljenih filmov ni omejeno. Filmi so lahko posneti naN8S8ali 16 milimetrski trak in opremljeni z zvokom na magnetofonskem traku hitrosti 9,5 ali s tonsko magnetno sledjo. Video trakovi naj bodo posneti v sistemu VHS ali VCR! Filme je potrebno poslati najkasneje do 13. septembra 1984 na naslov Zveza kutturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5, kjer jih bo pregledala strokovna žirija. Pozabili smo Beton. Velike, lepe stavbe. Cesta, avtomobili. Urejeno naselje. LjU' d je. Ljudje, ki se jim mudi. Vsak hiti po svoje, drug mimo drugega. Hiti na delo, sestanek, v trgO' vino, na gradbišče, na poslovni obisk__Mudi se, obveznosti je veliko- Delati, imeli. To so cilji, ki vladajo v tem kaosu. Kupiti kar največ, ud' diti si stanovanje, avto, morda tudi počitniško hišico. Poskrbeti z3 njivo, vinograd in biti uspešen v službi. Potem so tu še drobne obvezttO' sti doma. pa film na televiziji, ki je vreden ogleda, ali morda zanimiv1 tekma. Dan pa ima samo 24 ur. Ireba je tudi počivati, si nabirati novih moči za naslednji nori dan. Pozabili smo, kako zelen je travnik, kako se oglašajo ptice, kako ŽV bori potok... Pozabili smo, kako zvenijo zvoki nežne glasbe, kaj pripovedujej,, knjige... Pozabili smo, kakšne igre se igrajo otroci, kako se začne pravljici prijeten pogovor... Pozabili smo, kako se posluša sočloveka, kakšni so čudoviti trenuf1 v dvoje... Pozabili smo na pisanje pisem, na izražanje svojih občutkov in Bistev. Pozabili smo, kako lahko na vse pozabimo v tišini, kako lahko pč metno otroka za roko in ga popeljemo v naravo. . Na vse to smo pozabili, ker nimamo časa! Naši otroci pa vsega tega n1 bodo poznali, ker jim tega nihče ne bo odkril. MIRJAM gdan Čepič, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Franci Kržan, Marjana Kunei, Vida Nered, Albin - Puclin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko i roba, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Domin^ tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal , 21, Ljubljana 61104 Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina^ znaša 380 din za posameznike, 650 din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 20 din, pri povečanem obsegu pa 30 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101-603-46509. Tiska ČZP Ljudska pravica. VB ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega komi' teja za vzgojo in izobraževanje je časnik »Prosvetni delavec" prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko L odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storiteVv prometu).