Lato IX. v Stev. 24- Üeflje, iorek I« mafc« SS27. PöStriins plačana o gctojini. Ixhata v ferek, četrtek tn soboto. Stane mesečno Din T- za inozemstvo Din 20"—. Poeamccna ätevHka Račun poitno-Čekovnega zavoda štev. 10.666. ffis ^BbHh ^bbH w bV'J^bbbwi bmbH Hai BeH HoH bHH H^H bV^^'bbbVb ¦SHI «b^H ^bbHb^bv 'h/ ¦ ^bbIb^b^bH MBhV ^bbBbIHP' bIb^bHb^bP^ bHbb^b^b^I Uredništvo in upravntätvot Celjo Strossmayerjeva ulica 1 pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Qgtaai po tarifu. Telefon int. 5tev. 65. Zahteve uradništva. Trve diii ianskega decembra se je Ti-sid v Zagrebu kongres Gla.vnega sa- veza državtnih uradnikov, ki je patekel preeej burno in na katerem so zmagale iinrerjene struje. Koii&res je odabril rfv sodiucüo. ki oibsega minhruiJne zaliteve državniega uradništva. Ker pa se je po- Jiticni položaj po kongresu paslabšal in je vlsuda zasšLa v krizo, je glavni odbor saveza- odložil izročitev kongresne reso- llurije vladü do sestave ntovega kabin.eta. Tako je doslo, da je bila resolucija. decemibeJKkeiga koingrasa izrocena vladi žefe te dfliii. Refcoluxji'ju je priložen ute- meljevalni irvod, v katerem ugotavlja glavmi odibor, du resolut-ija ne zaiiteva od vdöde novih fiaummih in proračum- skih žntev in da se da rešiti v okvim sedanjiih dfrzawiih sredLstev. Obenem pa odkiainjajo cfenzarni uradniki v po&led- njem teu-ru v javnoNti se inji.ožee« pri- tažbe in pavsalne klevete uradniekega staona, ki vr&i svojio dölfcnost poirtvo- valno im neseb&no v korist naj'oda in cfrza-ve. Resoluciija uractnivstva obsega sie- det?« tocke: 1. Kr. vlada naj pripravi revizijo aaikona o dnžamnJh iiradjiikMi in revi- zijjo ivnedbe o razvretitvi. Obenem naj pjredloii specijaine zakone o poedinih gtrokaih. Zato je potrebno, da vstopijo v kamiBijie, ki bodlo sestavföale te zako- ne, tudi predlsta-vniki diržavnih urjidnr- kw. Kongres zaJiteva, da se s terai za- kani ijiraATmjio velüe razlike med pre- jemii visjega mradmietvia prve katego- rije im prej^mki dnigega iiradaiištva. 2. ReviiiziÜa zakona o uradftikih naj msitMiüri. xa (jbtžaivno uirajdnietvo poseben fcknd zfi zavctjravailja pokojnine urad- niiškitn FctltoirLam, kakcxr jf» At?l.j*Ll /a Sr- tßjo, 3. Vlada liaj dtrü besedo, ki ,jo je dala pfi prvemi odtegfja,m dodtUkov v koTißt pofpla^rtjeincefv. 4 }ladi grozece fiocij&ine ki-ize, ki na.st^>pi i' n, Ljubljana., Split, DtBbrovndk, Mairibor, Nofvi Sad in Skoplje uvrste v prvi dragiittii.sJti razraL 7. Potni- in sefitveni iztlatki diržav- ajih uiradtniko^' se urede po dejajiskih izdatkiiJi. ne pa. i)o dosedanii urwlbi. ki ne priznaiva niit.i polovice efekljvnih iz- datkov. ZaJiteve, ki so izraaene v resoluciji clecemibrskega kongresa dTŽavjiih urad- niikov, so miniiinaJine itii so tako, da. hi se dak uresniciti. Saj ne zaJUevajo ni- kakega posvilšanja državnih lzdatkov. Potrebno bo im vsekakor kaj storiti, ker no gi'e, da bi stebtM- dr/ave, ki ga tvoi'L urad'nißtvo, še daJJe tako trpel in se ne- varno na^ibaJ k pa.dxui,. Politika. P OBLASTNE SKUPŠClNE Z4- PRAVUA.JO DRNAR. Miniisti-stvo fi- nanc je doi)iilo pi*\-a porocila o raznih gospodariskih in finančniih ukrepih no- Wh obllasitnih skupööim:, ki so ponekod določdde izredno msoke dnevnice (do 400 Dim) svojiim elaixxm in še povi'h plajee od 4000 do 9000 Din clanom ablastnega odbora, Ti sklepi se snuitra- jo za povsean mediapuistnie in ni^so v ni- kakem skl'adm s fiiiancniun stanjeu» ablasti. MimiBter se bo posliiiil nave iiredi>e z dme 18. februarja. ki niu daje pravico, da nariizira poslovanje oblast- nih samauprav ter izdaja obvezne od- redbe iüi jjiistruikci,ie. On na/merava pre- poredati, da si oidaMne skupščine same odrej04-o dinjevnjce. Izjiavil je novinar- jiem, da takega- gospodiarstva nikakor ne mart1 tri>oti. Miinisiter bo potain svo- j'Mi zanpniikav strogo iontroliral delo oL'Iasiniih samaiipcraviiiih organov. Ka- kor se v minMrstvu zatrjuje, postavr svo>je delegate in druge vis jo uradnike za nadzorniie gospodaristva obJastiiih skupscin in oblaLtnih odlMjrov. p BASARIČ1KOVA KOMKDIJA. J^ivztuwjerirO.sit. ki .jto j»» povzrocii nagi clove* v slrupočiBii. se še v .sobolo ni pofcgla. Da, še povwoJ jo .jo clnn radi- cevfikega kiulxi & «vojim gavorom proti obtaüxmenni lurtrtusijietxmi minisirv. Pr- v't }c goAroriJ v zadt'.vi obtožbe Gjuro Ba- •sarit^ek (H8S), ki ie vzpričo obtožnice 8 .strani kiKtnega kiuba na splcšno pre- geoneč€snjie zacef braniti m zagovaTjati Bozo Maksimovica. Izjavil je, da Bozo Maksimovio ni odgovoren la do^cdke, ti jih navaja obtožnica. marveč, da je to vpliv tajffiih sol onemoglega režima. Basaricek je očital frtraJikajni, da so one zaikrh-iJe ne\'zd!ržeai polož-u. v katerem je postala zamisel diktature aktuelna. caraur pa tudi Maksicmovič ui protiven. BajsaTLakofN-B, izjava je \-zbudila splošen hamp in vrik v skupšcini. Poslanci nje- govega kluim so ga potegnili raz go- vorniške tribinie in ga s silo l.irali jni- ^iiio novrna'i-skiih i'oz proti iizliodu. Pred novkiarsko I«žo se je Basaricek usta.vil in hotel zagovarjati svoje stalisce. To- da. ni utogn.iJ, kaj.jiti krepke roko iije- govith tovarisev so ga potisnile pred .sifcuiiJŠčiiiiskia vrata. Novimarji so ves prifcor mriirno opazovali, radikali so hrupno plaskaJi, v klopeh opozicijc pa je bilo čauti astre pnotaste, vpitje in .sj)lttšnio preiHxka:nje. Radičevci so takoj nato proglasiJi besede snoje^a pcslanca za njegovo oisehiio ¦nim«iije. Klub HJSS je imet popoldne sejo, na kateri je bil Ba»sari<.'ek izkltjiucen. p RUSIJA IN JUGOSLAVIJA. Beograjska »Pravda« prinasa senzax-r- jonalnio vest, dia se vrše med jugaslo- veiiskäüni in ru&kimi gospodaTski-mi or- ganiizacijainäi pogajmija za obnovitev trgovskih oxlnosajev med Jugoslavijo in Rusijo.. V gosniodar^kih krogih na- glašajo, da ne morejo oakati dotiej, da se vzpostavivjo i"edini diplomatski odno- šajrt rnetl nalso drža.vo in sovjetsko Ru- syo, ker jih siili go»podaT»ka kriza k teiniu, da si čim prej zasigurajo nove trge. Od zvaze z ruskimi gospodarjskimi orgaiiizacijaani prič-aJkujejo velike ko- riBti. Obenein pa upajo, da bo ta. zveza paspešila tu# obnovitev rednih politic- ntnli odaiosager med ohoma ciržaTama. — Zaniinivo je, da je so\-jetski Rdeči krii poslal naeeimi cejitralnejnoi odboru Rdečega križa diolgo pi/sino, v kateren? izroia s-voJB socuitje oi> prüiki ne^iwe, ki je zadela. j-u^asfmiajiske pokraiine ob zadnji potjresaii) katastrofi. Obenem spo- roca, da jc nakaaal za podporo priza- detega. pretod^ilistva. 85(X) zlatih rubljev. Doctm je jtu^osiorvenski glavni odior Rdeöeiga križa doslej vse pod pore iz inozenistvn odklonü, je na svoji seji siklenü, da to podponro bratskega rus*e- j?ct. miroKia sprejri)ti na am)gle6ko noto še tekom te- ga tedna, Kex pa j«e Süilim hudo obolel in zato ne more poeegati v razvoj do- godikav, se boje, da ne pridejo zopet sta- ri ekstremni eHeinenti v vodistvu stran- k« na povorsje, ki jdh k Stalin odfetranil. Cioerin je zaBtopndk zmerne politike do Aniglije. Ako pti priidejio ti politriki do glajvne besede, je račiinati s tern, da se rammer je do Velike Britamije še bolj poostri, ker Ruisija. ne bo hotela. popu- stiti.. — Vlada je prejela angleško noto razraeroma kasno, ko io je ajigleško časopisje že biilo oibjavilo. Smgetsikega poohsaBcenca Rosengolza nainreč ni bi- lo na paslani&tvo, zato je bi'la nota Lz- ročeiia vratarju, vsled casai' jo je Ro- sengolz prejel šeJie kasnejiei, ko se je po- vmnM. Že to je uicmfcavalo v Mo&kvi po- niževalno. Sovjetske kroge je neljuibo presenetil ton amglešike note in zlasti ironija, bi se meetom«, čita med vrsti- cajni all celo ocitno. Sovjetsko Ogorce- nje se vidi iz phsawe listov. »Iz\iestija< se cefo norčuijejo ia Chaanberlaina. — Splasnio mnenije je, da je angiežJta nota neuitemjeJjena. Dokazi. ki jih navaja za svoje trditve o sovjetsiki propagandi, so nevzdiržni. Zlasti Čhurcliillu ZfUiMirjajo »Izve&tija«, da je imenaval tdane sov- jetske \ia 5. in>ar<;a ob 20. uri v dw- j-ani Nanodmega doana v Mai-iixyru svoj letoanji oJxjti zbor, na kiateri so vaWje- ne v^e lige Jugos'la.'vi.ie in tiicLi central«, iz Prage im konosulat CSR iz Ljrnl>l,Faaie. Nekatere Lige, celo ona i* Crikvenice, so že javite svojtb viddežbo. Jmgoslo- van&ka Cehxjslwaetea Liga v Olju vafcn svoje clani, da se po mxxfenioBti tencu pi>- nabilu odzovej«. c OBRTNIŠ.K1" PRAJZINIK. Tudi letOift bo praxiiovalo üeltifiko odbsstnfetvo sviai ahrtnäßik} pixizaii'k na Jožetfov-o dn-e 19. mairca. Pred v.sein bo oib 10. dopol- dine v maii dvoonaai Celjakega doma sfervnoMno zboronranje s pxedavanjem. Pnedjavalo se bo o panuetn-u in liaxneau obitni&kega praznika in o abrtniökiii vprašaaijiih. Zveoeor pa bo v maii d'vom- ni Celjjskega dama dmžabni vececr. c NOČNO LEKARNIŠKO SLÜ- ŽBO opt-avljfi ta teden lekarna »Prt Ki"ižu< na Gankaxjevi cesti. c IZ SODNE SLUŽBE. Imenovan je bil ze prafvnega praJttikainita v 9. skupini I. kateigorije g. Jernej Stante. odvetniški kandidiat v Celjaiu — Vpako- jen je g. Ivan Vrecko, višji pisarnjiskE ofi)ci,jal pri okrožnem j*odišou v Cieljn- G'*t# fte ^Maupassant: Zakaj se morijo. N-e prcide skoro Uan; da bi ne ci- taJi v novinali xiaßitoipinih aii podobnih vrsi. »Ponoči od snode na četrtek sta parefeudüa prebivalce hdiše «t. 40 te ali ont eeste dva strelia, ki sta padla ooi_ vidno v stanotvanju go^podJa X. Y. Ko so ulomili vrata, so niašLi imenovamega gospodia, težečega v knvi in dTŽečega še vediao v roki revolver, s ka*erim_«i j* končal ži.vljenje. Gkxsrpod X. Y. je biJ 5te 57 ki, imovit iin je iineJ pravzaprav vTsega dovoJj, da bi mogel žitveti v sreci. ZaJcaj je Moril uBodaio dejan'je, si za- ma/n bel'ijo glarve.« Katetre globoke bodecftDe, iatere .srciwi teža.ve, kateri tagni obn,pi, katere pekoÖG rame vodijo dozdevn/O srečne ijoMli v samamor? Obctoifftvo slnti lju- bav.no žaiojigr.o, sxiini deaiarno pomanj- loanje, in ker v svojem mgiJbanju ne pride mi ja«>nto, ianeniuiie taiko sxnrt »za- gonetuo«. Pibino, ki so ga našti na mizi toga .samanioTJite^ ^11 ^ J?«^ je vspisal v noci svoje smrti* potefir^nahasarnesBa rervolver- ja, je zaslo v moje roke. Zdi ^ nij ^g,- rmlmAvx). Ne odJtriva ram «itea- veliko katastrofe, ki jih vedno iscemo za taki- mi «iaii obupa, todia raizodefvia nani na- kopißemäe malega trplj-enja v zivljemju,, ^isodaao raakrajanj-o asamekRa bitja, ki je izguibiio vse sfvcge saaije, in, jaani daje kljfuč do mansiitatere tragicne smrti, ki jo möpejo razumeti lo mervozni ki .sen- zitivni Ijudje. Evo vaim pksma! »Potnoč je. Ko .sfcančam to pistmo, se uiniorimi. Zakaiii? Sfcuišal bam napi1- sati, ne za, one, ki bodo či*ald t« vTstiice, tenm-ec zajse, da ai«ikitenim omaniljivi pogum in da se prepriteam o neoMiod- ni potrebi cina, ki bi ga magei sicer za- vlaoevatii Vzgajili so me prerprosti staariši, ki .so verjeli v vse — in jaz sem verovaJ kaikor oni. .. Moje sanje so trajale d'olgo. Zad- nji ,soj je pravikax ugaßiniil. Ze nekaj. let opažatm v sehi poseben pojav. V.se iiEraža-nje bütmosti, ki mi je prej odKcvaio v oceh kakor tu*ranj€ solnce, pppuSca. Pomen v«5eh stvari se nm je prika^aJ v bruüüni reenicncxsü in pravi naonen ljulxxmi me naipaja z gnjiiBoim celo pred njenimi najbodji pes- niBkinxi nezntofitmi. Ljiudje smo žoga neumniih., miikav- n.iih, a vedino iroviJi iduizij. Ko sem postal rieka.]" starojsi, sem se udal v gruano zamiükraioNt Mvatri, v brczkarwftnost vsch naparov in v ne- izpolnjivast v«eb pričaiovaaij, dokler nißem nocoj zajglodal vt9e nü&evosti biti v novi, obuipni lu«i Kako vesel sem bü prej. Vse me je zadkljoki: žen«ke, ki so hodltk; märao, pagled na ceste, tihd koticetk m<](j€ga stanovanja; celo oblika m>oie obleke nw? .he zanimala. V«ndar pa je vecno panavljanje Lstiih &hk končno napatnilo ro-oje srce s trudmiin dolgocasjem, ka- kor bi se zgodilo gledaicu, ki bi moral iti v«ak večer v iisto gledaJišča Trideset le^ že vstajtaan vtsak dan ob isti uri in oiedutfem ob istewi času, kjer mi ätreiejo razni natakarjii.. Skuisal -sem potovatii. Saanota, ki jo na!}ia,,j)čimo na raznih kra.jib., me je na- vdajala z bojaiznijo. Öutü sem no tako niaJega na zemlji, tako osamefoga in zaipuficenega, dia sem se cmiprej vrnil doniov. In v«ndiar me je obdajaAa tam ne*- izprenijenfjwa zunanjost mojui »oh, ob- rahljiBvianje poliilstva, kabero sem videl novo, a stoji vsedaj v mojem stanova- nju že tritdeset let, powebaü duih inojih pro&toi'ov (visaiko staoiovanje «e naivza- nie s catscon posebnega dulia) Hs^aJc vc- cer z naveAiciiinosijo predolgo priNaje- nega, s teuuno, bolno melanhoJijo. Vse se nepixastan o pamavlja: nacin, ss katerim vtaknem kljiUK^ v kljucavnico, kadar se vnnöni zvoßer doinov, kraj, iia katerem nmjdeiin vžigaliice, prvi po- gleds ki ga vrisem v soba ko se vname fotsvfoa-, vise to me sili da bi .se vrgel skozi ok no, da bi s silo koaicaü v^e to nKXDiotanost, katerr ne moixsnjo uteci. Ako se aytutratj brijjem, se me po- i'asti iLoutežno brepenenje, da. bi si pre- rezai grlo, in motj© vedoio enaio oblič- j«e, ki ga moram gledati naanazaaiega z inilom, v ogledahi, mie gane Uostikrat do solz. Gelo ljiudi; katere sem prej rad vr- d«L, ne maram več srecavati, tako da- bro }\h ze po&nann, t-aio dtoiiro vein, kaj mi pavedio in kaj jkn odjgav^arikn, tako cesto sem prewtudk'aj poustinjo nji- lioviih niisii, pretakmü vsako gubo v njihovem dusevnemi ži^ljenju. V^aki možgani so kakor kroig, v katei"em ne- prestano dirja ubog vprežen kanj. Ko- liikoa- t/udi si prizadieviaino, gibljenuo in se že^iino zaplosti v viijujge, meja je vod- lio okrogla, brez kotov, Ixrez vrat, ki vo- dijo v neznanost. Tekati moranio okroig, veximo okrog, ükozi iste Meje, iste ra- dotstii, [ate sale, ißrte navaide, ista pre- pričaaija, ißte ogahnosti. Ostudjna megla je padla proii ve- čeriL Za^trla je buljvur v moikro inna- zano süvino iai oteniniia plinotve pla- nueaie, da so se videli kakor kadeoe se sf\ece. Teže ko kedaj me je tlacilo brome moje zalosti. Ntsnara sean slabo pre- l>avdL Zakaj dabra prehraaia — je prav- Ztiprav živdgenje. Ümetniku daje inspi- raciü'o, mladitn fjnudom zaljiuJbljeno po- željenje, mistecejn ja^sne miisli, wsemu .svetu voselje do ziwljenja in moznoßt, da se maiiogo je (kar je Se najvecja öie- ča). BoLan želodec napravi člaveka ske.ptiičn«iga^ zavaja v jiaverjxosi t«r rz- Strnn 2. »NOVA DOBAc ?)fp". 24. c POROKA. V nodielj'o s»e jo poročil v Padčetrtku gasp. Stiain'ko Staroveški, kijiicaviničarski miojster v GeTjiu, z go- .spo Rozalijo vd. Starovesko, rojeno Lipnitkovo. (1. Staroveški prevzame v Podčetrtku na svojem dorniu gastiIn o in. se JKselL iK Gelja. Bilio s.reena! c ÜRADN1 ÜAN ZBORNICE ZA TRÜOVINO, O13RT IN TNDUSTRTJO. Gremij trgavcev v Geljiu naiziikinjia go- spadjar.skkn kragam v Gol.iru in celjsiki okolici', da se je moral na 1. marca t. 1. dolamn urad/ni dan rSloga«. Tov. Pameie nam je natvduseno deklamiiral Grud'novo »Trža&kim bratotm«, nakar je tov. Javornik predarval o staroslo- veiLski demokracijä. Slediila je dokla- maoija, prvo&olea Raiiea. Eng. Gangl: Peter Mrkonjič. Nato nam je eustveno deklaimirailla tov. Perk-eva Santigovo: Ostajte ovdje.— Tov. Kobilica, pred- sednik žuipe, naim jv«ke(ga kluba, se je pasebaio adlikoval tov. Ruipnik. 8 Leiu je biL za- ključen III. pokrajtLnski zbor, ki je po- kaizal, da dijaške organiza.cije ne delia- j'o sanio na papiirju. — B. K—n. c PRE.DAVANJE V GELJSKEM DOMU. Kuilturno drustvo »Svaboda.« piiiiredii v cetrtek, dne 3. marca ob pol 20. uiri v mali dvaran.i Geljskega dionfia jarnio prectavanie o »Fordiu in niarksi- zmni«. Predavat bo g. dr. H. Tu.tna itz Ljnbljane. Po predavanj'u. bo d'iiskuisija. c DEL0 SE D0BI. Pri borzi del a v Geljiu dlobiijo delö: poljedelski delieiivci in hlapci', gozdni delavci, v.rtnai*, ko- vac, kolar, pekovsfci poanocniki, šoferjii, raizmišalci kruilia, težaki, n.očui cuvaj. Vkajenci za razne obrti. Iščeio pa delio: ekooiiom, majerji in lilapci, v.rtnar, rai- darji, pecar, kovaci iin ključavniearji. elektronioiiiter, iuiwvrji^ kolarji. «odsir- ji, sedlarjii, ltrojaci, čevfjarji, mlkia:rjii. peki, slaiščifcarji, nne^sarji, pivovarniški deliavci, zidaTJi. tesairji, stroj,niki in kurjiači, tavairaritški delaTcis sluge, tr- gov8iki «otrudniki, težaiki, pisai'iiiske niači, bohiiski strezniik im več va^jaieev'. c DIJASKI KUHINJI je .poskil Gestni Jože 130 Din kot prebitek pri domaci veselik'i v n edel jo. Dena-r leži x upravi llista. c GLAN1 STKELSKE DRUŽINE V GELJU se obveswijio, da cdpaide strelska vaja v torek, 1. marca. c BERAČEV NE BO. Süorocili smo že, da je beračcnije po zagpeb.skib uliiicaili odpravljeno. Nemara bd se tlalo to tudi pri! nai^ odipraviti. Za damače revež« naj bi »se zaidastno pas.krbe.lo, vse druge pa odloc.no zavračalo. Če bodo to delali k» na Hna^kein, dobimio mi nji- have ljudi na glavo, nied katerimii je pa veliiko potep\])luA'. c PUSTNI VEČEU V BALKANÜ bo zeto prijetem. Izoljraževalno drustvo >'Bra/tstvx>« priTedi svojo zabavo s pe- strim spared om, kii bo ustrezal vsein zahtevam. Za dobro pastrezl>o in mast- no svimjisiko glavo pixsfcrbi ivsta.vraU1!1 Bernard'iL c NA PUSTNI VEČER V GELJ- SKI DOM! Tarn bo v vseh lepo okra- šeaiiili proslorih najivocja. pa tudi naj- lepša miariikarada coljskega Olepseval- noga. in Luj/S'ko-prometnega društva. Trera najlepsuu iroaskaan bodo izi-ocena d,ravt?o<^6na dlarriila, katera so na oj^knl v izložben.em okniu celjskega -zlatarja in jiuvelirja gosp. Autana Tjecnika. Gla- sovnrce za konkuirenco mask so saino po 1 Din. Razdellit-ev daril se bo vršiso na slovesen nacin takoj po polnocneni odmoru. Mrzla jed)inX akuisne pijače, iz- brane sla&eice ter naijbolj&a kava: vse to po najniižjih oeninli v sotoi'ib, katerc boclo askrbovale claink-e s člani odbora, teir društvu naklonJKxne dame in ro- spodje. Kd'or bo obiskal to pestro ma- .sicairado, bo od'neisel iz pöredi'tu» naj- lepše in vesele spamiine, na kiaterib se bo nasla.jaf Ae dolgo ča,sa v poznejÄwii Tesnem m žailiostnem postneui času. c VAŽN0 ZA MASKEl Kakor zna.no doijijo tri najlepše mas'ke na pu- stni vecer v Geljskem daniu. tri k:;i:s:na; daTila, iamed katerib najdiragocenejse poklon.i najlepši' miaski celjski zlatar in ju'velir go.sjj. Anton Lečnik. (ionmi kupi astali dve dariii društveni odbor. Go- srav. Pretežno &0 bili obtoženci absojeni z globami, |)ar je bi- lo oprosceniLh, nekaj se jih je parsuvmi- l'O, waiiLü par razprav pa je odgodenih. Istoča&no je beograjtsko tngovsko sadi- šče proglasido sedem noviib kaukurzov nad razniini tvrdkaani delania v raestu,.' del'oina v beogra'iskem okrozj'u, Med mjimi so tri velika im nigledna podijetja. Današnja moralna, socijal^ia in gospo- ckurs'ka kri^a ne utoiv biti bolj tragicno izrazena, kakoi' z onienjienini rekar- dam \- kazenskem iitl trgovsketm prav-o- sodjui maše prastoliiice. š 105 ŽALUJOČIH OSTALIH. Y ski'vojiski vasi B(^ki je te dni mmrl ta- rn asjiji n>ajista.r(M"isi oOaik, 97-letui Viljem Hei-st. Paročen je bH triikrat. lamed 17 njegavih' otrak jili je se 7 pri življenju, ki i>a so vsi ze tudi siivih las. Nadalje je pogrebu prisostvovalo 32 vnukov, 60 praiViiuiikov in ü pnapravnaiiQv Najwta- rejši vmufc je star 51 let. ¦¦na.jstawjsi- pravnuk 32 in naj&tarejši prapravn.uk 12 let, Ze po saini na.vzočniasti teli šlo- vil'iiih potfJTiicev je bil pogi/eb \a«ke»jfa ocaka iinpozanten in ginljiiiv. Zbrafa pa se je k pokopu tudi oigroniina ninoziiea sosedov okolicanjav. š ARETAGIJA POSLAN1ŠKE(JA DEFRAVDANTA. Tajniik našega po- »laniLstva v Riirau, Bariivoje Vujic, ki je pred divema meseceiria poneveriil 35.000 liir in izgimiil iz Rima, je bil te dni pre- ko Rakeka iiLstraidiraii v natso državo te,r z U1OČU0 esikorto odveden v Booigrad. ViijiUi je defravdiiLVini denar lahkami- selnio potrošil v raizniili mestidi ltuliu*. nalkar.se je saan prijavil paslaništi;iu za a,TO,ta,cij,o. Pri zaslLsevam-jm v Beagradn Vujk: priznava svoj zlocin, iiz-gOA'arja )*a «e. da je denar poneveril z nainie- iiam, dapribaivi'vajzne dokuiinente neke tuje državc. Vujičeva afera j.e po ana- liL afari konzula Stefanoviica v Trstu aeiziniurn.0, škodjovata ugledu nasKj di- plomacije. , s P1SALN1 STROJI ; >GONT1- NKNTAL«, TLaijiniQ\Tejšii niodiel, dospeli. Predvajanje brezplačno in brez obvez- ii'osti. Sainoproda.ja za Slovenijo Ivan Legat, si^ciuctiisi z;i pisitniiiške slroje. Affirihor* VelririJMka nlira ¦"><> \v\ ;nj 434. š IZSELJEVANJE V KAN ADO. Od lanskc jeseni do leta^ febmarja je prenielialo izselyevairje v Kanado. Se-da.i pa se je pričela zoi>et precej žSvaJma sezona za izseljevanje. Pred enirn ted- nain se jei odpelijalo z ljuibljaiiskega gkiMiiega kolodivora kar 70 krepkih kmetskh mlUdeuiičev, ki so vs-i odliajall v kanadske gozdove. IzseÜjenci so ve- činoma iz koeev.skega, dalje iiz..lagaoke- ga in cmiomeljskega okraja. Za Kana- do so sposobni le krepki mladenici. ki so mjeni težkega gozdinetga d©la. Ka- kor merodajni faktarji »itrj.iijoj,o, je za prihodinje dni aviiziiran vočii trans- port izseljencev. V kratkem.se. jjsseli k oniOTijenili okrajev okoli 400",nilad-ih kniorkili sil v Kanado. Izseljev^ije je [etosnjo poanlaid doseglo rekor.t^.' bujia temue sanje in inlsli na smrt. To isem apazi! nmogokrai;. In rraagooe bi se ne ußmrtil, ako bi bill nocoj dabro I>rebavLja.L. Ko sem se spustii na maisl-anja-c, v loaterem sedim trideset let vsak večer, sem se öuitil tako potrtetga, da sem se baJ, da na meetu ne zblaxnim. Lskal «em opraiviila, da bi uitekel »am s(?J>i. Toda Maaiko razvedrilo se mi je zcLelo se stralšneij^ od brezdielice . . . Tedaj* sem se sponuniil, da bi lahko ure- dil svioje papirje. Že nekaj čaisfi sem nameravai po- s-pravLti: po predailihi, \- kateriih je že trideset let ležalo vse v neredlu. Tu so büa pißfrna, pobotnice in podobna Sa- ra v takem neredu, da me je že davno , jetzilo. Vetnidar «e m-e priirne ze pri sajnii mdjsli, da bi baj urediiil, taka moralna in fizična utruijenast, dia se dotslej ni- sein mogel odilači^i za to zoprno delo. Sedel ^senl todJ-«-^Uil, kjej- .M«iu hranil svojk ljiubavn^ spomiaie. Čevelj- čfek za pies, iraiztrgam robec, kodri, su- he cvetlice vn spotnini na sladke ronia- ne mojega ziivljienja, katerili j-unakmje, ako še žive, ivosijo danas srve laso, so me Jiavdali z brkllko žalostjo -^ai-i, ki so minule za vedno. Ah, mladx) čelo z zJatimi fcodrcki, nežni priti^k röke, go- vareči paglecl, dilvje iitripajiače srce, poželjivo vsraehljande na ustinah, ustni- ce, ki obetajio objem ... In prvi po- Ijrub! Tu poljiuib brew konca., pri, ka.to- rem .se oči za,pr-o im zaanre wsaka mi»el v neizmernem obciiitjiu sireöe sköraj^nje zdiruzäve. ¦•• ? .m«;.*.,.'..«.. v: '¦"''["'¦" Zgnabil sSfspm^ razpnšenega Ijiubavnega veselja z öbema rokama, jih pal'jubljal in vide! v sum jab svojeraiz- paljene duše visa ta ljubljeina bitja im tirpel grazovitejtsie miiuke. kakor so ouo, ¦'s katerimä nam grow1 sita.ro bajike o -ryprtclir''-'^"-' ¦ ' ''^ LL"S pejciu. . .-^ • ,, n.,., % je de eno piusimo. Bilo je inxj* je. Narekoval mi. ga je pred 50 leti icci- telj: pisanja. »Moija ljuba, dobra nLaima! Danes bom star sedem let. To je stairost, v kateri pri'liaja cl'ovek cla raz- uma. Zaičel bom s tern, da se tLzaiKva- lini za zivLjeiije, ki si mi ga jpqqiafl'ila. Tvoj masi, ki te ljubi. . , Robert.«-' KonOal .stun . . • Dt^pel seiiV k viru toku svojoga zivltrenaa ^ ^\ hlastno obrnil, da bL videl, kaj mi je ostalo. Pred vseboj sem zrl: stnasab osam- lijenast «tairasti, bliižajočo se .a,siabelast in miikagar polcff sebe . . . inreekon- cano . . • k-onoano. ..>**g" Tu nx'i miizi Leži moj rovolyer . baßom ga • • - Ne citajte starii^^isem!, Tako se ut^gnjejio Uisaiirti(i runagi ljtudije. v katerih življenju zaanan "iSče- uio wh'kiih bolesti. Najboljša med najboljšimi je IMDJÄiä PASTA En sam poskus, stalna uporaba ! Š^. ?4- > N 0 V A DOBÄ« Stran 3. š OlUSK FJIANGOSKE MORNA- RIGE. ükusom poročil iz Pariza bo me- seca apriJa del irancoske mornariee posetiil Jadrajisko morje ter pri tej pi- liki abiska.1 turid naše luke. Pri tej tur- neji fraaicoske mornariice bcdo sodelo- vale tudi vojno lad jo, ki ,so bile zgrajene v francosktth arz-enalih za našo državo. s INCIDENT NA JADKANU. BiniB'k'i liisti poročajo iz Zadra, da jo 16 iitai'iiJHai^kili ribiškiui bark naletelo v Jadranskem rnorjni na jugosloven.4d carinski čoLn-. Jugosloveuiski caxiui-ki so ilali ja-n.sk e rifoiiške bajrke, na katerih so biili yajni faisisti iz Zadra in I tali je, ustaviili terjiili hoteli preiskati, kar pa so hoteli fasisti preprečiti, Ko .so jib nato caÄiiki z nasauVnimi bajoneti pri- siliH«. da so' poeakali, je jugoslovenski (jariiiLskjV uiradiiiilk stopil na enG kmed iribiiškiih bark, da bi izvršii preiskavo. FaKÜsti ]w so ga prijdi in zaprli, soi'o čez par uA* so ga izpu'slili. Jugosloven- ski carimiiki so nato hoteli ribiske colne odivesti v jugoslavensiko iuko v svrho pneiiKfcive; toda fasisti so so tudi teinu uprld iji.se vrnili v zadarsko luko, kjer pa so jih' jugöslovenisike obla-sti obk.ro- žiile tako. da ne morejo zapustiti luke. Pogaanja &a mirno liikvidacijo tega in- ciidenta so v teku. Kršcanstvo nied Kitajci. i\rat«fistvo se je pričelo širil; n.i kiia.isk«h'HV zaeetku srediijega veka. Svodok prvih slodor krščanstva v ne- boskt-m' ('osarstvu — kaikor se Kin a i'intmije — je kameniti .steber. na ka- temn je vkle&an križ s sledtfnm napi- som v .siTVike.m i.n kitajiskem joziku: ¦ Spornen ik šiirjenja krsča.iiistva na Ki<- tajskem«. Ta spameniik je bil postav- Ijen 1'eta 781. un je paznan pod 'mnimn >. N estor ijanski spomen iik«. Jz rammish list in pa se da dog.iiali, da se je ktfšt-anstvo na Kitajskem pri- celo šiTiti že leta 635. JN:i r•(•¦>:.i r>k(»ni dvorn samem so bili pni oznanjevaki kršfamisko vere sprejeti z velifco radost,- jiO. Todaj so bili položeni tomelji kitaj- sike kivscanske knjiižovnosti s pi-evcdonv sv. pksma na kitaijs-ki jw.iik. Krščanstvo je bilo zatrto loin 845., njega osümki. so so ixi drzaJ'i ponekod' v «everni Kitaj.sk i .st» coliiii 400'lot. Ko se je v poloviri Hi. stok'tja. vefiiki m.i«iij;cxnai' Vzbodia je/.iiit Francišek Kvsa.vons'ki izki^-al s svojiini niisi'j,ana;rji na KiiUnjisiko-in. ni nihrc /avaI. da so imeli Kitajci. nekdaj že prc- vedeno sv. pi-smo v svoj jeaik. Vokxg zgibljiivc nidotUjt1 ini(w, ganljit\e, iolažljiive akorde. Qkoncanjo, priirejeno v tri cetTt taktu, napraiv.i rio- ber uitibj, afco se razlilje v niežnii pp. — //. fiolm, miaški, zbcw, je ^riprosia skladba. Unisono in prosta imitacija v tretji kiticL pri l>e«edaJi »slaidka, niiia naj ti bo« se sliläi rniehko, mi^o, jiako ganlljiivo. — ///. Smrtni sen, je lahok ine.san zbor. V sixxlini pojeia .samo so- pran in alt, pri ff je šest akordov petp- r-oglai.sn,o z dvojiiiim basoin. Zadinji takti pri »kiTgo« sippmitnjajo na dolgo sreono ver.ntOÄt. — IV. Gomlla (skliadaieljevo besedilo) je prijet(\n. mesam zbor. tu in tarn z naravno kromati^ko. Prav pri- klaclriio se je v sreidiaii pasrec-il troglas- ni ženski zbor in koj za tern troglasni moiski odirnev. Kanec- po kratkem uni- sono je ra'zvit v petiglasni. ski aid, tar se stavesiLo glasL ter pcxsliiBallcu v sree soga. — Te šliri žalastinke se laliko iz- vajctijo, so x v.sa:kewi ir/Arru preinisljeno hartuioniirane, torej dabro, pevsJcim dniištvoia jm coiikvmiim pevcem pripo- roclji.ve ski ad be. 1 0EVRE RICHTER FLUCH: Rd-eča meglci. Cena brasiranega izvoda. 20 Din, vezaneiga 30 Dim. Ljudem z ob- cii'tljiviirai ziYci: bi skorai odsvetoval ta roiTian, kiii je »spleten okoli najstiasnej- šega gnozodejstva ^r^seh časov in naro- dov. Citatelj sledi niaklep^u Jamesa Mor- tona in njiegovi'h pajdašev od prye kali do izvršitve, od iizvTšiitve do neiiJsriiiljeno kazni v pokki »ndei'e inegfe« in so tre- petaje vprašuje, ali je tat zločifn vobče mogoč . . . Todia vse je mog'wo, odkar se žeme tudi zloeim za vsvetovn.irni re- kordi m odkar niu sloji za hrbtom anarhkstiicna filazofi/ja s svojo mr-zlo daslcdnostjo. — Lj/uidje'römana so ži- \a, scxMia. Hca; sijiajen tip je. n. pr. lepa Evy Westimghiauise, mizvajena miiijar- den'ka., ki jo u&oda v teku povesti tako inn en it no in zabavno pouči, da jo na svetai tudi d>ruigo, boljše in n'je bolj vrodno z'llvljenje, dalec od bogastva, rayJcosja in pu-hliili zail)av . . . Baš gJiodo vsebi.nskfi vredtiasti »Rjcleče meglos je trftl-Mi jmudaiiti: dioibra, nravstveno po- zitiivna knjiiiga, k,i jo laliiko brez skrbi položis v vsake rake! Slag je kratek, jedrna-t in slikoviit, .jeziik prevoda odli- een. RazgEed po «veiu. T ŽELEZNIŠKA NESREČA. — PJcspnasni vlaik mod Pambiquom m Monterreyom v Mehiiki ie iz doscdaj neziianilh. vzr,okov skacil iz tira. Cenir jo, da znaisa število mrtvih -'¦„ raniemib pa 70. T MRTVEG ZADKL GlAVNI DO- BITEK. 0 taüti kuriazni ¦sßodbi poro- čajo iz Franikf uirta ob Moni. Pred tedni je bida v loteriji Bdwoga križa. izžreba- na srecka, ki je zadxda 40.000 mark, to je okoli 500.000 Diin. MiiuiH pa so tedni, a nihec se ni ja^ill. Sedaj je uspe- lo i^zsledili laistnika srečne srečke, ven- d?ir jo ta mod tern umrl. Srečko je za- dol neki krašnjiaJi", ki je bil tako reven"' inn uiboig, da se je pro(LaJ kliniki y Mar-' butfg-u. Neda-vno je obolel in proposalh so ga v bolnico, kjer je umrl. Nj-egovi» s'orod'niJci so naisli v njogovi zapušcini srečko, ki je zaxlela 40.000 mark. Iro- nija Utsode! r SMRTNA ŽETEV PR1 1JO1U)- KI. Nedaivno se je v vasi Molodezno pri Varšaivi vi\sila poroka hceiko nekega. seljaka, pri kateri e radii zastrupljenjia z alkohoiloin. uiwrlo vec osüb. .Preiökava je pokaaaki, da je seljak, ki stovL kot iz- redtm skopuh, s.vatom tocil denaturiran. spin-it. Do sedaj je podleglo zastruplje- nju 19 aseb, 14 pa. se jiih bori s smrtjo. Seljaka so aretirali in orožnikv so ga lo s težavo rešiJi pred -razburjeni'ini va- ščajii, ki so hoteli zliocinskega skopulia liiniwiti. r DIKTATORSKA OSVETA. Na [)ainiku Lorenzo je bi'o odpeljnn:h :? Lizabone v kolonljv; KK'i) u,ietinko\, k1 so sodeliö\'ali pri za,dnji portugaiski re- voluciji. r SMRT REKTOUJA VSEIJČ1L1- ŠČA V LJENliNüRAUU. Prctekli teden je pi-eniiaiiul na vnetju pljuc univ. prof. V. B. Tonuušovskij, tion naknlajših ru- skiih lunh-erzitötnih prolesorjev in rek- tor ljeiiiingrajsfce univerze. Prof. Toma- ševsikij je napLsal vec znaiistveniii del o lu/rkokjgiji in vzhodnih Titeraturab. r VSESLOVANSKI KONGRES ZDRAVNIKOV V VAKÄAVI. Od 20. do 29. majmika se bo vrsü v Varsavi vseslovanski kongres zdravnikov, ki bo iitstvariil zvezo slovanskih zdravnikov in sprejel pravjila te novo origanizacije. Refei'iirali1 bodo na kongresu poljski: zdrav-niki, ki>referenti pa bodo zdrav- niki östaJih slovanski'h držav. v KONGRES NARODOV SKRAJ- NEGA SEVERA. V Jakutsku je bil i>red daievi otvorjen pn-i kongres na- rodov najiskrajnejisega severa. Navzoči so Tunjgujizi, Čuikci, Laan-uti in Jukagiri. Veeima delegalav baje še ni bila nikdar v kakem niestu in jini seveda volikost Ja'kutsfci vrlo hnponira. Zahtevate-li povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih # „Wovo Dobo" # T. M. J«-li sport potroben ? Pretežni del nasega zirsjenjn iz- potniuioee poklicjio delo povzroča skoro povsein enostra;nsko razvijanje našega telasa. Poslediica tega je neenakomerno razvijanjie posaineznih organov na ško- do ostalih, pri poklicu nezaposlenih, kii so niocno podvrženj lxiraniu. V vsem življenju obstojoci princLp porazdelitvc dela \ist.\TaTÜ je poklic im stan — po- kLiicno delo. Moderna civiilizicija dol'a posamezne dele naišega telesa nesaino- stoine in jiib pcxk-eja nadrejenemu or- ganizmiu. Iz tega sliedi te delna, toraj ne vsestraaiiska mporaiba viseh. razpolož- Ijivih orgaiiov. Paklifcaio delo izerpava. poodiinih organov inoc.i tako zelo, da je, fi^iologiicnio vzeto, iizA^žbanje a^talib delov skaro da neniogaee., in cezdalje bofj vidon piostaja znaik poedinih po- klicnih sta.nov. \\\ tu podetlo\anije or- gan s-kidi diiferenc ne igra idn.i obeai zbor celjsikega Spoilnega kluba. Udeležba je biiLa zu oelijiske raamere prav povoljma. Po abi- oauniüi parwiifiili posameznih odborni- koi\' se je xa^vila žirvalma in stvainna de- bat a, ki se je nadailjevala še pri slucaj- nostili. Raizvoj Sportnega klufba hira pred- y.fcien radi ponianjkaüLJa ]>riime;rrLeea lirositara.. 1'rvotni načrt, naj bi .so ])re- liii'ecliila. Glazija v niodarno urejien siDoilni protstoi\se je moral ap'institi za- radi poirm.njkanja gmotoilh sredistw. Prostoj- pri Sp. Lanavžu, ki ga je md- stopiiLa iiMistam občina z najboijisiiiii na- menoin Spotrtnemu khibu, pa se je iz- ka/zal zaradi poplav im vlage neupoira- l^en. DrusWu prittnamjk.uje diilje ]>o- trebne apreme za posaanezine sportm5 panoge. _Stran 4._____ >NQVA DOB A« Štev. 24. Zvezna tiskarna v Celju IzsvFŠuJe vsa v tisStarsRo stroko sp«d«^oča dtelei solidno, okuswaüi nctjfiitreje C^raö zmerne! PreprLgžoi|te se samil Najmoderneje urejcna knjX^OT^^xtleck Poman'jkanje discipline med člnn- stvom je zakrivLl'o nums-ikak neuspoh, ki hi se bis Laihko v normaJnih rnzme- raih izetkoJ kot uspeh. Uffotovljeno je biJo, da clriiBtvo ne iiživa pofrrefcme mo- raine in gmotne pod'porc v iaivnast ii V (leWjfu m mecenovi, ki bi iixdatnoge pod'- pilrali dnjötvo, šimse občinsfvo pa sploh prcmalo ceni ponien sporta za razvoj krepkoga in zdravoga. naraščaja, pa tu- di za na,ptred»ek v tuijsko-prometnem pizixu. ft pooebno paijijo se bo Rojila faili- ka atiefci&a vtseih vrst. Glarvni piogoj za dru&tveni razvoj iin za mspeh pa je. di- Hc^plina, m^d clans! vom. Odslej se bodo yPBUi vsafc tedxsn dTužabni večeri, na fcateriih se bo clanstvo mcd seboj spo- zn-d\iaj[o ter gojiklo ptfiijiatel.i«.tYi). Pri YOÜivctih so biU L?vaMenii »a, no- va paslovjio leto sledeči fuiLkcijottW.ii: pmteodnik g. dr. Jakob Reberniik. I. THndnvn^tHtnik baron Afiaoch, II. poii- p^edsiednifc %. veletiipavcc Vinko Vabič, I. UuinJik g. M. Tome, U. tajmiik g. Pod- die Vuciai*. I. bla&aoniik r. ravnateUi Pre-, log, II. blaK;a.jnJJk ff. Alojtz Kpusnik. Od- boamijki so: Gg. Jamnik. Miirko Bele, tÜril: V^ldiäcek, go^poda,* ß'- Alo,jzi,}. IliJi- teršit, orwar g. Franjo Stokl^Js, najčel- 'uöjk: Bogojn^tiie s^kcij« g. Janiko Wag- n«i', kü^OtitleUske sekciii« g". Poisat. teaOiiis i^kcy'je ft. Jcwip Barlajt, p-i^eifftedo- VctJca yacuEkQY gg- Zerovc im. Križanic. V raüüsodä^Co pa so J?ilj izv-dlljt^nn. ff«. dT. Mejeuk, Kopušaff in Hocevaj. V odibor 9ß prit€«gB»e s» en o4i»onu(k i» of iciirskih hISTNWAUPRAVti. MiJiec Joqef, Monlceay, Franc-e: .Dna 28. febru&Ttjia pT«gcJi od Va« pifwrno, v kater««) iüun sipo(roca.te, da si« naii). poBlaJi dtne 20. jaai. 110 fraai- kcrvT. 'Dena^ja. do dams sc nisnu>. pre- ii$i Sporocite uaan, fcttko ste posltaJi. Dol obvezo in poßlojte t« nizke oene öevljev: BOKS moäki ame- rikanakl all pol Simi 159 Din, BOKS nizki moSki ail ton' ski 140 Din, dam- ski *evr. 1Q9 Din, damskl Imk 109 Din SANDALI 26 do 29 DSn 4.8- , 30 do 36 Din 62—, 36 do 41 Dtn81'—¦ Izbim novlh modt- iov ttdoo voUkanska'. VeUtrgovina R. Sknedu, Celie. Ofllejt« si izložbe ! Zbirajte H»tlc^ ia nagrado! Več mask se i2posocli za torek zvečer. Naslov v upravi. Premog iz državnega rudnika v Zabukovci in na ! željo tudi iz vseh drugih premogovnikov, za domačo porabo ter za obrtna in indu- strijska podjetja, dobavlja in dostavlja na P^" dom točno in po najnižji ceni -^| Franio Joss, Cell©, Aleksandrova ulica šlov. 4. V najem se vzame dobro ohranjeji pianino d M proti primerni odškodninj. Ceni. po- nudbe pod značko »Pianino« na upravo. Kupi se dobro ohranjeno damsko kolo Pormdbe na upravo lista. Fižol izbran, raznih vrst, okroglo 2000 do 3000 kg proda A. ŠIPRER, Laporje pri Slov. Bistrici. 2-2 Domaüa izdelovalnica pletenega blaga in podpletilnica podpleta in plete najbolje, hitro in najbolj trajno ženske in rnoSke nogavice iz oycje volne, pavole in svitle preje itd. od najna- vadnejše do najfinejše lzdelave ter po naj- nižjih cenah. Na novo izdeluje nogavice za gospode, dame in otroke z močnejšo peto in palc^ni, brez Šiva, gladke ali patentne v vseh velikostih, barvah in kakovostih po brezkonkurenčnih cenah. Prepričajte se ! En poizkus zadostuje! Strop pletarna BBHOECH Celje, Gosposka ulica 30, II. vrata na dvortšču. ima v zalogi specerijska trgovina flnton Fazapinc, i Celje. 2 Sobarlca pridna in poStena, ki ima veselje do ottok, 2 znanjem nekoliko šivanja, se sprejme s 1. majem v Mariboru. Na- | slov v upravi lista. 2-2 Priložnostni nakup! Radi preseiitve in popolne izpraznitve stanovanja se poceni proda različno pohi&tvo, kakor pohiStvo 2a spalnico, omara za knjige, omara za oro2je, bolniški stol zn vožnio itd. Vpraša se v vili Jarmer ali v pisarni Sodin, Gaberje. Prodajo se poceni dobro ohranjene Naslov v upravi lista. 1-1 Sadno drevje najbolj priznanih in jamčeno pravih jabolčnih in hruškovih sort kot : Bo- bovec, Baumanov in Damazonov ko- smač, Mašnncgar, CarjeviC itd., več vrst hruSk maslenk in moštnic Že lepo drevje od Din 750 naprej. Za- htevajte ponudbe ! Jamstvo za fast ! I. slov. drevesnice Iv. DolinSek, 1 St. Pavel v Savinjski dolini. 3 OGLAS. Na dan 3. marta 1927. godine u 10. časova održače se prva usmena (javna) licitacija za nabavko hrane za mesece aprit i maj u kancelariji 39. pp. i to: krumpira 5600 kg «riza "»4OO leg pasulja 5080 kg makarona 2680 kg pirinča 4500 kg crnog luka 600 kg sirieta 500 kg svinjske masti 1000 litara konzervirane kafe 450 kg belo braSno 50 kg morske soli 30 kg vino 240 litara pšenični griz 30 kg Sern ovih artikala licitirafe se govedie meso teleče, meso, mleko, hleb, jaja zemičke, limune, zejtina, sirčeta, jabuka, suvih Sljiva i crnog luka po dnevnoj potrebi za Privremenu vojnu bolnicu u Celju. | Iz kancelarije 39. peftadiskog puka« Dela), nabiraj in hrani, varCcvati se ne brani! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo u Gaberju pri Celju Varčuj v mladosti, da srradal n« boš v starosti! t ASTNI DOM Obrestuje hranllne 4^ *^/{\ vloge po \>W ' ** Vcčje stalnc vlogc po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vlogc uad 2,000.000 I>in- Marljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! Pri naloxbi mnemka do SO Oin »e aobi nablralnik na dom. Iz malcga raste veliko! Pisarna v Celju, Presernova ulica 6. Pupilarnovaren in jawnokoris*en denavni zavod celjskega mesta Cellska meslna hranilnica Ustnnovljena leta 7864. V lastni palaci j>x*t kolodvor« V»ll«raiMliiiCnlpoall8el*vršttleJo najKalanlneJe. Hiiro !»L«L* no. Ugodno obresiovanle. Po|a*nila In nnsvetl bre»pl«cno. Pod trajnlm dri. n&dzorstvom. Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjt. Tlska in Izdaja Z.eino tiskarna. - Odgovoma sta: za izdajatelja in tlskarno Milan Öatina | za redakcljo Vlnho ». Gab«ro. - Oba v Celju.