MATERI IN BRATU.
f 16. VI. 1914. — f 26. VI. 1915.
L   -
Vse človek preboli in vse veruje,            Poznal je nisem bele, mrzle žene — a verovati v smrt,                                       zato prišla je vzet
o mati,                                                           najslaje
to je najhuje!                                               v roke koščene.
O težek, bridek dan, ko, mati, zaprla si oči, umrla, mati, o mati!
Mladost veselih dni, solze v očeh,           In težek, truden moj korak
se poslovila je,                                             od takrat spremlja glas:
odkrila                                                           o zemlja,
Resnica se mi o grobeh.                            dan gre v mrak! — —  —
II.
O bratec moj, za mamo tudi Ti!             O bratec moj —   da zadnjikrat
Ob letu,                                                         pogledal
ko si dorastel, kakor v gori bor,             bi vsaj še v drage Ti oči
in svež bil, kakor mladi zor,                    in bi po Tebi, kar srce teži,
v najlepšem cvetu!                                      mamici povedal!  —
0 bratec moj, o bratec moj
edini, po mami, Tebi, krvavi srce . . . Molita, o molita združena za me
v večni domovini!
III.
Na Vajin grob poroma letos samo misel
in pomoli
v svoji boli in pove, kako med upanjem in dvomom sem obvisel, kar Vaju večnost mi zagrinja in med grobove vodi me stopinja.
Nič aster, georgin in krizantem in sveč gorečih,
le beseda,
ko reseda dehti — misli Vama posvečenih, ljubečih: V domači dragi rodni zemlji nekaljen večni Mir Vaju objemlji! —
Joža Lovrenčič.
312