L. VI., št. 6 („Jutrou XIII., it. na) Ljubljana, ponedeljek 8. februarja 193Ž Cen? t (Hr UuravniStvu. Ljubljana, Knafljeva ulica 6. - Telefon Si »122. 3123, St24 8125. S12B B^ratm jddelek: Ljubljana, Selen. burgovs ul - Tel 8492 tn 2492. Ptdmžniea Maribor: Aleksandrova w*ta 61 18 - Telefon »t 245& Podružnica Celje: Koranov« ulica St i - Telefon St 190. Podi*«žniet Jesenice: prt kolodvom »t. SO Podružnica Novo mesto: Ljubljanska eesta St 42 podružnica Trbovlje: v biši dr. Banm-partnerja Ponedeljska Izdaja Ponedeljska i*ia|» »Jutra< izhaja vsak ponedeljek ejutraj - Na roža trn posebej in »elja po pošti prejo-mana 4 Dm. po raznašaleib dostavljena & Din mese-čn«. UredniStvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Te leto* 5t 3122. 8123 3124. 8125 to 3126. Kan bor Aleksandrova cesta 13 Telefon 5t 2440 (ponoči 2tSK21 Celje: Kocenova ul 8 Telefon St >90 Rokopisi a*> oe vračajo — Oglasi o* tarifu Požar v ostrešju bolnice v Brežicah Ogenj je razsajal v noči na nedeljo v srednjem traktu — človeških žrtev ni bilo, škode pa je nad 200.000 Din Brežice, 7. februarja. I^epo banovinsko bolnico v Brežicah, ki je bila šele pred nekaj leti preurejena in modernizirana, je v noči od sobote na nedeljo skoro uničila huda katastrofa. Na podstrešju je namreč kmalu po 10. zvečer izbruhnil požar, ki se je hitro širil in samo srečnemu naključju je pripisati, da bolnica ni vsa postala žrtev divjega elementa. Bilo je okrog pol 11., ko je šla mimo bolnica zasebnica gospa Predaničeva. Nenadoma je opazila, da je streha bolniškega poslopja v plamenih. Pohitela je v bolnico in avizirala pomožno osobje. Iz bolnice je tekla naravnost v Narodni doni, kjer se je ravno vršila predstava v korist gasilcev — igrali so »šar-le jevo tetko'<. Narodni dom .ie bil nabito poln. ko je med občinstvo udarila kakor bomba vest: »Bolnica gori!« Za hip so bili ljudje kakor okameneli. nato je pa vse drvelo proti izhodu. V hudi gneči bi bilo kmalu več ljudi pobožnih. Od Narodnega doma so ljudje drveli naravnost k bolnici. Gasilci, ki so bili skoraj korporativno zbrani v Narodnem domu. -oa so bliskoma ubrali pot t bližnii gasilcki dom, se opremili in že čez nekaj minut pozneje je odrdrala motorna brizgalna na kraj požara. Poplah v bolnici. Ko se je po bolnici raznesla vest, da poslopje gori in da je streha že v plamenih, je seveda nastalo v zavodu silno razburjenje, nekateri bolniki so v paničnem strahu bežali iz poslopja, drugi so begali kakor iz uma sem ter tja, tretji zopet, ki so zaradi hude bolezni prikovani na bolniško posteljo, so obupno vili roke in vpili n? pomoč, Pomožno bolniško osobie je seveda takoj začelo z reševalno akcijo, prihiteli so pa tudi že ljudje, ki so neutegoma začeli z reševanjem bolnikov iz gorečega poslopja. Na nosilnicah ali na ponjavah so prenesli vse bolnike v sosednjo upravno poslopje, kjer je bilo več sob praznih, in jih tam namestili. Rešili in prenesli so vse bolnike, tako da požar razen poškodb dveh ali treh gasilcev, ki so se pri gašenju ponesrečili, ni zahteval nobenih človeških žrtev. Prav hitro potem, ko so brežiški gasilci stopili v akcijo z motorno brizgal-no, so prispeli na pomoč tudi gasilci iz Krškega z motorno brizgalnp, nadalje iz Zakota, Mostec, Bukovnika in Dolenje vasi z ročnimi brizgalnami. Združeni gasilci so se takoj smotreno razporedili pri reševanju in gašenju. Vdrli so v poslopje ter pomagali prenašati bolnike. Iz drugega nadstropja, ki ga je požar že ogražal, so pa začeli skozi okna metati na cesto posteljnino in razne predmete. Že čez nekaj minut je bilo vse drugo nadstropje izpraznjeno. Medtem so od zunaj tudi že prislonili lestve ter napeljali cevi na poslopje. Na podstrešje skozi notraniost poslopja namreč ni bilo mosreče vdreti, ker so gorele stopnjice v srednjem traktu. Gasilci so najprej črpali vodo iz vodnjaka za hišo, ki je bil seveda kmalu izčrpan, nato so pa napeljali cevi k hi-drantu. Toda hidranti so bili zamrzli in so gasilci morali čakali, da se odtajajo. Medtem sc je ogenj naglo širil in grozil, da preide s srednjega trakta tudi na oba stranska. Gasilci iz Brežic in iz Mostec so pa takoj, ko so začeli delovati hidranti, koncentrirali močne curke v goreči trakt in preprečili, da se ogenj nI razširil. Gašenje je bilo zelo težavno, ker je vladal mraz, poleg tega je imel pa ogenj silno moč, ker je našel na podstrešiu v slami in pa slanini, ki se je tam sušila, /»—•Mi eoriva. Na kraj požara so seveda takoj prispeli tudi brežiški orožniki, ki so za-stražili prostor, saj se je pred bolnico zbrala ogromna množica ljudi. Mnogi so prihiteli od daleč, kajti ognjeni zublji, ki so lizali ostrešje, so bili vidni več kilometrov naokrog in so demonično razsvetljevali okolico. Kmalu je bil na mestu tudi župan Zupan, nadalje sreska načelnika dr. Gregorin in dr. Maršič, prirnarij dr. Cholewa, ki se je baš pripeljal iz Zagreba. Tako primarij kakor tudi zdravniki in vsi uslužbenci bolnišnice so požrtvovalno sodelovali pri reševaniu. Ob 3. zjutraj se je gasilcem posrečilo požar omejiti. Med nekaterimi ponesrečenimi gasilci je zlasti hudo poškodovan čevljar Kostanjšek iz vasi Dole, ki mu je s strehe padla težka opeka na čelado. baš ko je pristavljal lestev k zidu. Dobil je pretres možganov in je nezavesten obležal Prenesli so ga takoj v ambulanco, kjer so mu zdravniki nudili potrebno pomoč. Danes je že izven nevarnosti. Drugi ponesrečenec je bil mehanik Miha R a d a n o v i č, samostojen mojster iz Brežic, več gasilcev ce je pa obrezalo ob razbitih šipah. Vse so zdravniki takoj obvezali. Na pogorišču je tlelo še do 8. zjutraj. Ogenj je uničil podstrešje s streho srednjega trakta, kjer se je nahajalo tudi skladišče obvez, raznih medikamentov in steklenic, ki je bilo seveda uničeno. Poleg tega je zgorelo okrog 500 kg slanine, sušeče se na podstrešju. Prava sreča je pa bila, da se je gasilcem posrečilo obvarovati požara sobo, kjer so bile nakopičene velike množine perila in oblek. Tam so že gorela vrata, toda gasilci so plamen odvrnili in udušili. Vse podstrešje je popolnoma uničeno in razdejano, velika je pa škoda tudi v traktu celega srednjega poslopja. Voda je namreč s strehe vdirala v notranjost, popolnoma so premočeni stropi, odpadel je ves omet, uničena je elektrika itd. Koliko znaša škoda, še ni znano, gotovo pa je, da nad 200.000 Din. K sreči je bolnica zavarovana pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani za večji znesek, tako da bo vsa škoda krita. Davi sta se pripeljala iz Ljubljane oba šefa oddelka za narodno zdravstvo pri banski upravi, dr. Mayer in dr. Dolšak, ter si ogledala položaj. Od sprednje strani je bolnica nepoškodovana, pač pa je opažati od zunaj, da je znatno trpela streha v sredi in pa srednji trakt poslopja na dvoriščni strani, kjer so vse stene omočene, vse šipe razbite, po tleh pa so razmetani ožgani tramovi, razbita opeka itd. Gasilci so požrtvovalno delali vso noč in zaslužijo vse priznanje. Če bi prispeli samo malo kasneje na lice mesta, bi bila katastrofa neizogibna in gotovo bi bila vsa bolnica postala žrtev plamenov. Danes se je pred bolnico zbiralo mnogo ljudstva, ki je prihitelo iz raznih kraiev, kajti daleč naokrog so se v teku noči in danes dopoldne širile alarmantne in seveda skraino pretirane vesti, da je bolnica popolnoma zgorela. Druga nadstropje v bolnici so morali izprazniti, ker voda pronica skozi strop. Bolniki, ki so jih snoči prenesli v sosednje poslopje, so se lahko danes že vrnili v zavod, kjer so jih nastanili v pritličnih prostorih. Nekaj bolnikov je moralo domov, ker ni dovolj prostora. Razburjenje, ki je ponoči in še tudi zjutraj ^vladalo v Brežicah, se je opoldne že čisto poleglo, pa tudi bolniki so se popolnoma pomirili. Kaj in kakšen je bil vzrok nastanka požara, bo po natančnem poizvedovanju skušala ugotoviti komisija. SMUČARSKO DRŽAVNO PRVENSTVO OSTANE DOMA Včeraj so bile v Kranjski gori zaključene tekme za državno prvenstvo v smučanju -Državni prvak v kombiniranem smučanju za L 193*. jc Albin Jakopič, član smučarskega kluba Dovje-Mojstrana s 402.8 točke pred Bogom šramlom in Herbertom Leupol-dom — Na mednarodni skakalni tekmi je zmagal čehoslovak Vrana pred Lukešem in šramlom — Rekorden obisk Memško-litovski spor zaradi Klajpede Odstavitev nemškega deželnega predsednika v Klajpedi zaradi nedovo- l|enih zvez z inozemstvom Konigsberg, 7. febr. d Nemškega deželnega predsednika avtonomnega klajpedske-ga ozemlja. Bottcherja. je včeraj odstavil litovski guverner Merkys zaradi prekršit-ve klajpedskega statuta. Bottcherja sta odvedla dva litovska oficirja z avtomobilom v neznano smer in je baje interniran v neki litovski voiašnici. Guverner Merkvs se je šele včerai vrnil iz Kovna ter je po aretaciji Bottcherja došel v pokrajinski di-rektorij in pozval enega izmed pokrajinskih direktorjev, naj prevzame vodstvo upravnih poslov. Ker tega ni hotel stonti. je imenoval velikolitovski deželni svet. Pisarno deželnega predsednika Bottcherja so zapečatili in nad telefono-n uvedli cenzuro Guverner Merkvs je izjavil, da ie izvršil svoie ukreoe na odredbo vlade v Kovnu. Kovno. 7. febr. d. Litovska brzojavna agentura javlia: Ker ie litovska vlada ngo-tovila. da ie predsednik direktor! ia v Klajpedi BOttcher odpotoval v neko inozemsko glavno mesto, "da bi se tamkaj pogajal brez vednosti osrednje vlade, ga je guverner v Klajpedi včeraj odstavil ter ponudil članu večinske stranke deželnega zbora Zygavdasu misijo, da sestavi nov direk-torij. Ker je ta predlog odklonil je bil poverjen poslevedeči član direktorija Toliusis z vodstvom tekočih poslov Ker se je prejšnji predsednik Bottcher uprl svoji odstavitvi, je bil odstranjen s svojega funkcijskega mesta. Berlin, 7. febr. d. Dogodki v Klajpedi so imeli že včeraj za posledico diplomatske korake Nemčije. Podlago klajpedsko-litov-skim odnošajem tvori klajpedski statut, ki so ga podpisale Anglija. Francija, Italija in Japonska Ker se merodajnl zastopniki držav, ki so podpisale ta statut, nahajajo v Ženevi, so bili nemški diplomatski protesti izvršeni temkaj. Kranjska gora, 7. febr. Drugi dan smučarskih tekem za prvenstvo države je bil posvečen skokom, in sicer dopoldne za konkurenco, popoldne pa za propagando. Ta disciplina smučarstva je zadnja leta pri nas že toliko popularizirana, da je vsaka njena prireditev privlačna za najširšo množico. Prireditelji pa so bili kljub temu glede današnjega obiska z ozirom na veliko oddaljenost od Ljubljane, in prav za prav preskromno reklamo precej skeptični. Tudi dotok s sinočniimi večernimi vlaki ni bil tako močan, da bi se dalo sklepati na kakšno presenečenje zgodnjega jutranjega vlaka. Toda to pot je bilo drugače! Ljubljana jo prekosila samo sebe in poslala v Kranjsko goro že s prvim vlakom do 700 smučarjev in prijateljev zimskega športa. Tudi drugi redni vlak — ki prihaja žal že preveč pozno — je pripeljal "ove množice »dilcariev«, tako da jc doživela Kranjska gora danes rekordni obisk v tej sezoni Ta obisk ni samo razveseljiv s tujsko-prometnih, torej važnih gospodarskih ozirov, temveč v nič manjši meri s sportno-propa-gandne strani. Pionirji zimskega športa lahko danes z zadoščenjem in ponosom zro na sadove večletnega truda, da bi naši mladini, pa tudi ostalim, odprli pot v naravo in iih tudi v zimskem času poslali v naročje prirode, odkoder izvira naše zdravje., naša volija ter veselje do življenja. V današnjih težkih časih je ta opora še prav posebno dragocena! Izredni smučarski vlak Ko tako z veseljem motrimo pestro sliko ob prihodu posebnega vlaka in vidimo med to razigrano množico obojega spola ia vseh starosti ramo vesele -i zadovoljstvo, se nam nehote vsiljuje vprašanje, zakaj bi to ne moglo biti vsako nedeljo tako. Ovire gotovo niso nepremostljive in železniška uprava bi storila neprecenljivo uslugo domačinom in izletnikom — ne nazadnje tudi sebi — če bi našla možnost, da bi ta izredni smučarski vlak, ali poletni turistovski ostal uveden sploh v vsej sezoni. Morda bi irek-venca vedno ne dosegala današnje, toda gotovo bi — po ogromnih množicah, ki danes hite v zimsko naravo — ne bila prešibka, pomenila pa bi velik korak v razvoju našega smučarstva in posredno tudi tujskega prometa. Otvoritev skakalnih tekem je bita določena na 10. uro. Skakalnica je svečano ozaljšana; z droga vihra državna trobo.inica, nad iztekom plapolajo majhne zastavice vseh udeleženih držav. Sodn šKi zbor je na mestu; na tribuni sodniki gg. Za-dak (CSR), Goreč in Kveder, starter, merilci itd. Zaradi precejšnjega mraza (zjutraj je živo srebro kazalo 14° pod ničlo) je sneg poledenel in bil trd, kar se opazi že pri prvih poskusnih skokih. Nalet nosi brez vsakega zaleta do skrajnih možnosti in zato se kar vrstijo padci. Na častni tribuni so navzoči v zastopstvu g. bana načelnik dr. Egon Stare, predsedstvo JZSS z dr. Pircem na čelu, župan g. Lavtižar, predstojnik sodišča dr. Bregar, predsednik ljubljanske sekcije Avtokluba g. Praprotnik, univ. prof. dr. Jesenko itd. ter nepogrešljivi novinarji. Dočim je tehnična organizacija tekme pod vodstvom g. dr. Berceta vzorna, je red pod skakalnico in v njenem okolišu zelo pomanjkljiv. Kakor čujemo, nosijo krivdo za to zmedo domači faktorji, ki pravočasno, oziroma sploh niso poskrbeli za potrebne rediteljske moči. Ce se upošteva, da je mnogo smučarjev že itak odšlo po svojih potih, in še onih, ki so hoteli blizu, ni bilo mogoče držati za borno vstopnino, je jasnv da je bil finančni uspeh — ki bi ga bili JZSS in najbolje tudi lokalni tuj-skopromet-ni faktorji tako potrebni — enak ničli. Za konkurenčne skoke je bilo prijavljenih 22 skakalcev, od katerih pa se je čez noč premislilo 8 tekmovalcev in se jih je javilo starteriu g. Hinku Širclju »samo« 15 in Avstrijec Franc Keglovitsch izven konkurence. Skakali so Bogner in Leupold (D. S. V.). Lukeš in Vrana (CSR) ter med našimi Jakopič. Šramel, inž. Janša, Oitzl, Juritsch itd. Največ zanimanja j& vladalo za oba Nemca, zaradi največ doseženih točk pri včerajšnjem teku (240 in 226.5). dalje za trojico Jakopiča. Janšo in Šramla kot edine resne konkurente v obeh disciplinah in oba Čeha, ki bi iima morala vsaj deloma uspeti revanža za neuspehe v teku. Na prošnjo inozemcev je jury po volii dovolila poskusne skoke nato oa ie odredita- Prvi skok v konkurenci Prvi starta Oitzl. ki doseže 28 m dolžine, toda pade zelo nerodno: smučka ie zabita v sneg. z "druge noge mu ie odneslo čevelj Za njim Nemec Bogner; šušljajo, da praz- nuje rojstni dan m mu bo sreča mila vsaj danes. Dolžina 33 m, toda takoj padec na glavo: ker ne more sam, mu pomagajo na noge. Težko, da bi šel drugič! Nato Zemva — 27 m: ne more vzdržati in gre na tla. Prvi Ceh Lukeš je prvi izvozil na 33 m: buren aplavz. Za njim včerajšnji zmagovalec Nemec Leupo'd. ki požene do 34 m. toda ne vzdrži in oblež; — morda bo celo ob prvo mesto. Jeseničan Ravnik, ki gre za njim. postavi 28 m. Ob splošni napetosti smukne čez most Jakopič, ki lepo obdrži 29 m; zopet aplavz. Morda bo še drugič in naš najvišji naslov bo ostal doma! Kar za njim se spusti Šramel — srečno in 31 m! Od včeraj ie za 34.5 točke slabši od Jakopča! Bervar ni skaki'ec in pade na 2=5 K m. Keglovitsch (O. S. D.) gre izven konkurence in postavi sigurno 31 ni. Nato je vrsta na inž. Janši, ki pride le na 26 m. nato pa zgrmi strahovito. Padec ie težak: ker se ne zave. ga takoi odnel'e''o na saneh. Po kratki oavzi gresta domačina Markelj in Bručan, oba na 29 m, prvi stoje. Kot predzadnji starta naj-boliš-: Ceh Vrana, ki doseže v krasnem stilu 33 m. Kot poslednji zdrči Juritsch in pride do 23 m, toda mora v sneg. Drugi skoki Bogner je kljub blezuri na startu; dolžina "je 32 ii pol m. toda ploskev ie pretrda in zopet je na tleh. Za njim Zemva; fant ie vztrajen in postavi celih 27 m. Nato L^eš — sigurnih 32 m: ker ima od včeraj samo 15. mesto in 80 točk manj od prvega, ne bo mogel dovolj pridobiti. Leupoldu gre za odločtev: pognal se je na 33 in pol m in _ dasi nesguren — obstoji. Šanse se boTiio! Raviik drugič nima sreče; gre na 26 in pol m, toda obleži. Sedaj zopet Jakopič: niemu gre še bolj za nohte. Slo je lepo in 8 m ie bila znamka! Nato se opogumi Šrnmel in zviša na 32 m; v stilu da'eko boliši od Jakopiča. Kako bodo neki točke? Nato - brez točk — Keglovitsca na 28 in pol m. Markeli in Brnčan gresta sedai oba stoje; prv' na 28. drugi na 24 m pol m. Sedai ie na vrsti Vrana, ki pokaže nailepši skok dneva z dolžino 32 in pol m; niegova drža je vredna občudovanja. Kot »konec« smukne Juritsch na 26 in pol m in — takoi nato se skakalnica zatvori. Mednarodne skakalne tekme Kmalu po obedu se je vsa številna >odeskana« armada vi la proti Koširju, odkoder zavije najudobneiša pot pod skakalnico. Sonce pripeka nekam pomladansko in na prostrani snežni ravnini r^d skakalnico ie vse živo. Kdor ne fotografira ali ne prestavi ia palic, se obrača kot martinček proti soncu in uživa mir in zrak te idil čne kot-linice v naših Alpih. Kmalu po pol 14. počnejo nnor.i» tiščati na bV»»Tno; še več ie seveda takšnih, ki iščeta bližine po drugih potih. Tudi tekmovalci se sem in tja že ooiavlVaio med ostalimi. Prireditev se kljub načelu točnosti, ki ga sicer JZSS nri?nava za svoie prve pravilo, ni mogla pričeti ob napovedmi url: prvi skakač je šel z mesta ob 14.15. Zamuda pa se v sotaš nem pi opaz'la. ker so ljudje po dobrem opoldanskemu okreočiln in na soncu že tako ali tako dobro raznoloženi. Huiše ie bilo no-zneta. ko ni bilo megnfo-ia in je vodstvo šele na glasno zahtevo nestrpne publike našlo modus, da še ?a s'lo lahko obveščalo pu-hliko o dogodkih, čudimo se, kam so Krimski gori izginita vse priprave, ki so b'le prav te dni še vse na razpolago. Pri tekmah, kakor je bila današnja, je treba tudi tem tako zvanim malenkostim posvetiti skrbno pozornost. V ostalem so se tekme — čim so stekle — razvile v prav dobrem tempu in nudile res vel častno sliko, s kako kreokimi koraki stopa nase smu čarstvo v mednarodne vrste. Potek Na startu se je javilo — nekaj tudi naknadno _ vsega 27 tekmovalcev, med njimi vsi inozemci. razen Avstrijca Kon ga. Med domačimi eo razen tekmovalcev za kombinacijo nastopili še štev lni mladi talenti v tei stroki, ki so imeli danes najugodnejšo priliko, da pomerijo svoje moči v mednarodni konkurenci. Med njimi sta naiboij zanimala nadarieni Palme in komaj loletn. Iliriian Priboršek. ki se za nobeno ceno ni dal prepričati, da ie za takšno ostro konkurenco še premtad. Dalie sta nastop a tudi dva člana zagrebškega Maratona, ki pa nista mogla slediti zmožnostim ostalih. Vsak tekmovalec ie imel dva skoka. V prvem kolu so ugnali Vrana z 32. Keglovitsch z 29. Leupold z 32. Palme r.26 in pol. Zupan Ivan s 26. Lukeš s 33 Sra-mel z 32 in neustrašeni Priboršek s 26 m. ki* iih ie moral plačati na trdi skorji. Vsem skakalcem "e ie videlo, da gredo z mosta z veliko večta si2-irno=tio. ker pac ni Ml več na tehtnici častni rmiv državnega prvaka. Tudi v reprzi so vsi napeli vse da bi nudili tisočglavi množici res nai več. kar ee je dalo na kramskogorski skakalnici Ja-kop ? je na 28 m Zgubil ravnotežje: Vrana ,> Se enkrai m 30 m pokazal vso eks^kt-nost svojega stila NemeckV ni mogel preko 26 m. tako da 'e točno, da po formi ni enakovreden svoiima roiflkoma Vertnu razpoloženi Keglovitsch ie še enkrat do- ■ i — nn to rvn niAm rw«. ral na tta. Dečman je imel z 29 m smolo že drugič; slična usoda je pri drugem skoku zadela tud: Palmeta na 29 m. Zdi se. da je v zadnjem času izgubil nekaj sigurnosti. Nato sta dvojica Lukeš — ftramel pokazaift dva krasna ssalta na 33 ozroma 3J m. U koncu Je jury dovolila še trem — kot fcl vedela, da so obenem trje prvoplasirant — izvenkonkurenčne skoke, v katerih sta Vrana in Lukeš dosegla 32 in 34.5 (najdaljši skok dneva), doč:m je moral Šramel kapitulirati, pieden ie bi' na ravnem Razglasitev rezultat®? Ob 16.30 ie vodstvo tekme določilo ij uglasitev rezultatov in razdelitev darl n3 vri« hotela »Slavec«. Tudi temu. razumliivo težko pričakovanemu dogodku so prisostvovali vsi oficie^ii zastopnik' s funkcionarji JZSS kakor tudi številno občinstvo. Obenem s proglasitvijo rezultatov je gen. tajn k JZSS g. Goreč ra7delil vsem olasiranim darila, ki jih ie bilo skupno 15. Najboli obdari"« in navdušeno pozdravljen je b 1 novi držav,it prvak Albin Jakopič, ki mu ie zastopnik n. bana načelnik dr. Stare osebno izrekal čestitke in izroč i še posebno darilo g. Lana. H kraju je predsednik JZSS g. dr. Pire izročil obema tekmovalcema iz Nemčije kot {»sobno odlikovanje savezna znaka. Rezultati kombiniranega tekmos'anja za državno prvenstvo (torej po skupni oceni teka na 17 km in skokov) so naslednii: 1. Jakopič Albin (Sni. ki. Dovje _ Mojstrana) 402.8 (državni prvak Jugoslavije za k 1932>- , _. , _. , 2. Šramel Bogo (Sm. ki. Ljubljana) 380.2. 3. Leupold Herbert (D. S. V.) 378 4. Lukež Jaroslav (S. L. - CSR) 372.9. 5. Markeli Leopold (Bratstvo — Jestmi-ce) 343 4 6. Vrana Rudolf (S. L. - CSR) 304.8. 7. Zemva Lovro (Sokol — Gorje) 272.4. 8. Juritsch Herbert (MSK) 209.5. 9. Bručan Vlad mir (Ilirija) 252.4. 10. Ravnik Joža (Bratstvo) 241.5. Mednarodne skakalne tekme so se ocenja- vsle popolnoma zase m za posebia darila, kakor sledi: 1. Vrana Rudolf (CSR) 221.6 <32, 30). 2. Lukeš Jaro (CSR) 220.9 (33, 33). 3. Šramel Bogo (Sm. k. Ljubljana) 209.8 4. Leupold Herbert (D. S. V.) 205.3 (32, £Q) i Keglovitsch Franc (5. S. D.) 193.7 (29, 29) 6. Zupan Iran (Bratstvo) 264.9 (26, 24). 7. P raček Ciril (Skata — Jesenic) 158.3 (22, 25). 5. Grossinaver R. (Bratstvo) 155.2 (?t, 23). 9. Zupan Jože (SPD Kranjska gora) 145.7 (15, 24). x . ,. 10 Palme Franc (Sm. ki. Ljubljana) 120.3 (28 in pol, 20). V vrstnem redu včerajšnjih rezultatov ie treba na 13. mesto vstaviti Leopolda Marklja, člana SK Bratstva z Jesenic s fesom 1:50:40, ki se je potemtakem plas ral pred Ljubana Mušiča in Jaroslava Luke~a na 14. ozir. 15. mestu. Letošnje državne prvenstvene tekme beležijo kvalitativno in kvantitativno zelo lep napredek morda večji, kot so ga pričakovali največji optimisti. Zmago je kljub precejšnji razliki (36 točk) pri teku in rutini njegovih tekmecev Leupolda in Bognerja, torej tekmovalcev srednjeevropskega -azreda, na skakalnici zasluženo odnesel ž lavi Albin Jakopič iz Mojstrane, ki je moral na dolgi in naporni poti do ponosnega naslova jugoslovenskega prvaka prenesti marsikatero žrtev in tudi razočaranja. Njegova zmaga je tem pomembnejša, ker je bila že na vratu nevarnost, da bi tudi letos to najvišje odlikovanje v našem zimskem soortu odšlo čez državno mejo. S pičlo razliko in takorekoč pri piki se je povzpel preko vse mednarodne konkurence na letošnjem prvenstvu tudi drugi zastopnik naših barv, neutrudljivi Bogo Šramel. Prav zavidljiv je tudi njegov uspeh v skakalnih tekmah zase. kjer je — das« z vidno raz'iko — vendarle zavzel častno tretje mesto in pusti za seboj imena kot Keglovitsch in Leupold. Sloki in simpatični Nemec Leupold, ki je snoči veljal za odločnega favorita, se je moral zadovolii-ti s tretjim mestom: ne rečemo, da ne bi bil lahko dosegel višiega. Pri prvem skoku je hotel morda dob ti rezervo za drugega, kar pa se mu je ponesrečilo- da ima kljub temu tudi z mosta svojo rutino, jc pokazal popoldne. Lukeš je četrti: njega je stalo boliši plasman včerašnje 15 mesto Pokazal je. da je -vozač, ki bi narim ob drugačnih pogojih naib-že še hudo križal račune. Požrtvovalni Jeseničani so dobili zadoščenje za svojo agilnost na z m-skosportnem polju z dosego pet^i mesta ki ga je zavzel njihov član M-rkelj. Skoda le. da se še Smnlei ni seznanil s skakalnico: sicer pa ie njegov uspeh v teku samem vreden darila, ki so mu ga Izročili. Za Čehom Vrano ki ie ostal kot žrtev včerajšnjega 47 mesta za trenr domačini. se vrst'io najbol? talentirani predstavniki mlade smučarske »eneraciie Med mirni sta po pravici boli spredai in Juritsch ki bosta — če bosta vztrajala — lahko kmalu še med boljšimi. Med tekmovale-, ki niso šli v kombinacijo. je omeniti odlični plasman Leona - - -----ibolj- se«re1 29 m. drža de«k pa ie pri njem po- Knipa. ki ie bil na tretjem mestu mankljiva žemva je tvegal 27 m in je mo- ši Jugosloven •• kom-' 5 minutno razliko od zmagovalca. Ce pomislimo, da smo pred nedavnim še odložili orožje, ko se je pokazal na startu inozemec, je to uspeh, ki ga morda cenimo celo preslabo Brata Janša sta mela to pot težka dneva. Dočim je Jože zaradi pomanjkanja Treninga slabih snežnih razmer in telesnega nerazpoloženja zasedel »le« 7 mesto. je njegovega brata, ki je imel celo izglede na ugodno mesto v skupni kvalifikaciji, doletela že pri prvem skoku nesreča. Padel je tako nesrečno da so ga morali nezavestnega odpeljati. Po zdrav-♦ škili zagotovilih mu je treba par dni miru. pa bo skoraj na nogah Tudi mi mu želimo sko^ajšniega okrevanja: naj mu bo v uteho, da ie storil svojo sveto dolžnost kot eden izmed naših najbolj znanih in zaslužnih tekmovalcev. Državni smučarski praznik je za nami? Kljub raznim neprilikam. katerim so se pridružile še razne druge na prireditvi sami, je vendar v celoti uspelo, tako da lah ko pred vsakomur položimo račune tn z zaupanjem gledamo v bodočnost Naj bi bili vsi uspehi n neuspehi in vse skušnje in razočaranja vsem ki so lih doživeli, samo nova pobuda za nadaljnje delo Temelji so na zdravi podlagi :n veliko drevo jugoslovenskega smučarstva se bohotno razrašča. Lake Placid Lake Placid, 7. febr. g. V hockeju ca ledu je nemško olimpijsko moštvo premagalo Lake Placid klub s 5:0, univerzitetno moštvo Montreala pa olimpijsko moštvo Kanade z 2:1. Nemški bob I s 4 sedeži je na treningu postavil z 1:51.3 nov rekord na tem sankali-šču. Bitka v šanghaju Kitajske čete v šanghaju se uspešno upirajo japonskemu navalu — Tudi Harbin so Japonci zavzeli šele po krvavih bojih Sanghaj, 7. febr g To večurnem odmo- j kritie str0ŠiK0v ;angha"iske eksped:ciie. ni so včeraj Japonci zopet pričeli bombar- Nanking, 7 febr. d. Splošno računajo, da Vzgoja kmefskih gospodinj Včeraj je bila v št. Juriju ob južni železnici slovesno otvorjena banovinska gospodinjska šola — Otvoritvi so prisostvovali številni odlični gostje z banom in pod- banom na čelu Celje. 7. febr. Danes je imei St. Jurij ob južni železnici izredno lep praznik. Ves trs in okolica sta h a okrašena z zastavami. Pred banovinsko kmetijsko šolo v Št. Jurju ie čakala na goste dolga vrsta domačinov, na čelu .'i ravnatelj g. inž. Petkovšek. Nekoliko po 10. se ie pojavil v oblaku prahu prvi avtomobil. \i katerega !e izstopil ban g. dr. Marusic. p ,c!ban dr. Pirkmajer, narodni poslanec g. h-an PrekorŠek in sreski načelnik g. dr Hubad. V drugem avtomobilu so se pripeljali ce'jski mestni načelnik g dr Goričan. tajnik g. dr. Brolii :ti predsednik Zveze mestnih, trških in zdraviliških občin g. Josip Drotenik. Med tem se ie zbrala tudi cela vrsta drugih povabljencev, ki iih je vodstvo kmetijske šole sprejelo zelo prisrčno. Prisotni so bili tudi g. inž. Kome! batiski inšpektor g. inž. Zidanšek. ravnatelj kmeti'ske šele g. inž. Lah. šet kmetijskega oddelka banske uprave g. inž. Podgomik celotni občinski za s top trške m okoliške občine z županoma gg Cretnikom in Klanj-šfcom ra čelu in pa gojenci kmetijske šole ■n gojenke novoosnovane gospodinjske šole. k: so sestavljali špalir. Ravnatelj kmetijske šolo g. inž. Petkovšek ie pozdravil došle goste, predvsem bana g. dr Marušiča ;n podbana g. dr Pirknia-;erja m se v daljšem govoru zahvalil ban-.sk: upravi za veliko pomoč pri dograditvi novega šoiskega poslopja, pri čemer ie poudaril veliko važnost novega zavoda za splošno izobrazbo na^ih podeželskih deklet Ravnateljev govor ie izzvenel v željo, naj naše bodoče kmetske gospodinje črpajo iz tega zavoda, kar najnujneje potrebujejo za pravilen razvoj kmetskega gospodinjstva. Se škof g. dr. Tomažič se ie nato še- enkrat zahvalil za pozdrave in poudaril potrebo nove ustanove. Govorili so nato še banovin-1 ski inšpektor inž Zidanšek. ki ie podal kru-: tek pregled našega gospodinjskega šolstva, j dalje narodni poslanec g Ivan PrekorŠek. ki je v svojem govoru očrta! žalostno zgo-: d o vino hudih borb za naše šolstvo v bivši Avstriji, ki se je povsod pokazala kot mačeha. Obenem je izvajal, da moramo danes čuvati novo pridobitev še s posebnim ozirom na sedanje hude gospodarske prilike. Ta šola nai nam bo nadomestilo za one izgube. ki jih moramo ulrpeti zaradi splošne štednie v celotnem državnem gospodarstvu. Sledlo ie še nekaj govornikov nakiu so si gostje podrobneje ogledali razne naprave v obeh zavodih. Ob pol t(> so se odlični gostih z g. ba- dirati kitajske postojanke v Cape ju in v okolici severnega kolodvora, Id fih Kitajci branijo z neverjetno odločnostjo Pri tem obstreljevanju so sodelovale skoraj vse japonske vojfte ladje. Zdi se, da je ta strašna kanonada pričetek nove velikopotezne ofenzive Japoncev Japonci so zadnje dni izkrcali močna oja^enja Zarpdi eksplozij granat v Cape j u in v okolici severnega kolodvora so nastali novi požari. čapej ie le še kup razvalin katerega branijo Kitajci z izredno vztrajnostjo. Čeprav so se včeraj na vsej fronti v mestnem delu Čapej vršili hudi boji med japonskimi in kitajskimi četami s strojnicami m poljskimi topovi, ni nobeden nasprotnikov priboril posebnega uspeha. Ogenj kitajskega topništva je bil včeraj tako natančen,, da menijo v nevtralnih krogih, da ga vodijo tuii vojaški strokovnjaki, najbrž bivši nemški častniki. Govori se tudi. da so Kitajci dobili za svoja letala inozemske letalce. Potrditve teh vesti ni mogoče dobiti. Šanghaj. 7. jan. AA. Zadnje dni io padlo pri obrambi utrdbe Vosung 30, ranjenih pa je bilo 50 kitajskih vojakov. Skupno je ostalo za obrambo utrdbe samo še 250 mož. Po pisanju japonskih listov so v dosedanjih bojih izgubili Kitajci okoli 5000 ljudi, dočim so imeli Japonci samo 49 mrtvih in 254 ranjenih, od teli 126 nevarno ranjenih. Tokio, 7. febr. AA. Japonska vlada ie sklenila izdati izredne finančne odredbe za bo japonsko vojaštvo napadlo Nanking. odkoder je že odpotovala večina Američanov s družinami. Harbin, 7 febr d. Kakor poroča posebni dopisnik >nIternational News Service«, Edvard Hunter, so Japonci zasedli Harbin po krvavih bojih, ki so se končali nazadnje s pokoljem Kitajcev. Izgube Kitajcev cenijo na 2200 mrtvih in nad 50 ranjenih. Na japonski strani je bilo po oficijelnih podatkih le 8 mrtvih in večje število ranjenih. To nesorazmerje pojasnjuje dejstvo, da so Kitajci večinoma neoboroženi in da razpolagajo le z malim številom strojnic. Razen tega je njihova pehota oborožena s povsem zastarelimi puškami Nasprotno uporabljalo Japonci razen bombnih letal najbolj moderno napadalno orožje. Kitajske čete so zašle v japonski ogenj strojnic, ki so jih na stotine pobile. Na vožnji po cestah Harbina je videl dopisnik cele množice ranjenih kitajskih ujetnikov, ki so čakali na zdravniško pomoč. Japonci so uvedli v zasedenem mestu s proglasitvijo obsednega stanja zelo strog režim. Policijsko oblast vrše vojaki generala Tamona. Na tisoče Kitajcev je zbežalo iz mesta v največji bedi in pomanjkanju. Begunci zapirajo ceste z dolgimi kolonami voz, nakopičenih z ra-znim blagom, ki v splošni zmešnjavi skoro ne pridejo naprej. Tokio, 7. febr. AA. Iz Harbina poročajo, da so po zavzetju Harbina krenile japonske čete, ki so taborile blizu mosta čez reko Noni, proti Cicikarju. itom poslovili ter se od nel št. Praznik, ki go ie danes praznoval Št. Juri i z vso ot\t>-Hi*o. bo ostal gotovo vsema prebivalstvu v najlepšem spominu Jutri, torek, srrandiozna premiera! toda v ;e se bo dalo po- nog >.v;:.i man. Kupno ureait;. Med tem je prispe! mariborski pomožni Ji.of g. dr. Tomažič, ki je po prisrčnih pozdravnih besedah blagoslovil poslopje in č.stita! k tako lepemu napredku. Po blagoslovitvi gospodinjske šole je blagoslovil vse one. ki so in ki še bodo na tem zavodu delovali za prospeh našega kmetskeža stanu Po posvečenju so se prisotni podali na ogled obeh šol. Predstavniki oblastev so b il izredno zadovoljni z vsem, kar so videli. V lepo opremljeni obednici, ki so jo po navodilih svojih učiteljev, predvsem voditeljice ge. Jele Premrouove, uredile novo-sprejetc gojenke nove gospodin ;ke šole. 20 po številu, so gostie sedli na svoia mesta. nakar ie sledilo skupno kosilo, ki so ga že skuhale nove gojenke. Med obedom se je zahvali! S. inž. Pet-kovšek škofu za posvetitev in ostalim gostom. predvsem banu in podoanu, za udeležbo-pri tej svečanosti. V svojem govoru je na kratko orisal hude. borbe za to šolo. Ze v bivši Avstriji so začeli zidati, toda Avstrija tej akciji ni bila naklonjena. Pozneje se je iz raznih razlogov gradba zavlačevala. Veliko zaslugo za dograditev šole ima g. inž. Zidanšek. ki ie izposlovai prvi kredit v znesku 300.000 Din, s čimer se je akcija prav za prav začela uresničevati. Spričo uvidevnosti banske uprave pa se je doseglo sedaj še mnogo več. kakor se je prvotno nameravalo. Kmetska ženska mladina bo našla v novem domu zadostno izobrazbo. Zatem je povzela besedo ravnateljica nove gospodinjske šole ga. Premrouova, za njo pa je govori! župan trške občine g. Cretnik V imenu gojenk novega zavoda je pozdravila odlične goste gdč. Vera Arlova. ki je g. podbanu izročila za gospo soprogo krasen šopek. Naposled je izpregovoriJ še ban g dr. Marušič in vpletel v govor več lepih naukov za kmetsko mladino in za vse naše kmetske gospodarje Mariborski pomožni ELITNI KINO MATICA Objave Na vsestransko zahtevo še danes ob 4., 7% in 9 Vi »Bela oooinost" Smučarji in prijatelji zimskega športa, oglejte si ta prekrasni film! Jutri nova senzacija TRADER IIOKN ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Nov grob. Po daljšem trpljenju je umrla v ljubljanskem Jožefišču ua Poljanski cesti gdč Emilija Gerkmanova, učiteljica v pokoju. Pogreb blage pokojnice bo danes ob 16. uri. Jadranaši! Ponovno opozarjamo na predavanje inž. L. Bevca: »Spomenik kralja Petra — izraz narodne volje«, ki bo drevi ob 20. v društvenem lokalu. Seja socijalno-gospodarskega odseka bo danes ob 17. v posvetovalnici. Točnost: Koncert komorne glasbe pihal bo drevi v veliki dvorani Ljubljanski dvor. Koncert se vrši kot IV. letošnja komorna prireditev »Sloge«. Spored, Ki je zelo zanimiv in za naše koncertne prilike novost, obsega: Mozartov kvintet za flavto, klarinet, fagot, rog in klavir, Rorichov trio za flavto, klarinet in fagot ter Rimski-Korzakov kvintet za flauto, klarinet, fagot rog in klavir. Iz vaja jo gg.: Savko Osterc, Gregorec Janko, Hauek Viljem, Lukas Robert (vsi člani orkestra Narodnega gledališča) ter g. Heri Svetel. Ta nova koncertna enota si je nadela hvalevredno nalogo, seznaniti naše koncertno občinstvo s komorno glasbo, ki ej drugod zelo razširjena ,pri nas pa malo znana. Vstopnina običajno nizka: parter: 6, 4 in 2 Din, balkon 8 in 6 Din, galerija 2 Din. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni in Pugljevi trafiki na Miklošičevi cesti. Zaradi velikega veselja in vseobčega navdušenja zu Pata in Patachona je ZKD obdržala film šc danes na sporedu! Včerajšnja ! matineja ZKD je dosegla popoln uspeh. Na-| tlačeno polna dvorana se je smejala od vse-5 ga srca in občinstvo se je poslavljalo od | svojih komiltov-junakov z obžalovanjem, da ' sta zapustila filmsko polje. Pat in Patachon sta pač tako prirasla širšemu občinstvu k srcu, da bo po njunem odhodu brezdvomno vrzel, ki jo bo občinstvo še dolgo občutilo. ZKD bo glede na splošno priljubljenost obeh »kraljev smeha« obdržaio njun film še danes na sporedu in ponovila svojo matinejo še danes v Elitnem kinu Matici ob U, 3. uri popoldne. Cene najnižje, tako da bo matineja dostopna najširšemu občinstvu. Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Frarc Jožefove« grenčiee. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franc Jožefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje ,kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v v^eh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. I Konferenca o produkciji olja Beograd, 7. febr AA Dne 15 februarja t. 1. i>b 9. dopoldne bo v ministrstvu za kmetijstvo konferenca o vprašanjih produkcija oljnih rasti n Na konferenci so poleg strokovna jkov ministrstva za trgovino in industrijo. ministrstva za promet, ministrstva za kmetijstvo m poedinih banskib uprav "povabljeni predstavniki zveze indiitsriHriti korporacij, delegati industrijskih po.ijet j. zveze srbskih zemljoradmškib zadrug ter kmetijskih družb Na konferenci bodo razpravljali m sklepali: 1. o potrebah sirovin naše oljne industrije. 2 o virih sirovin našf-oljne industrije, a) uvoz in b) domača pridelava. 3. o možnosti produkcij? tehle surovin v na»i zemlji: oljne repe. *olnrnice. lanu. maka. ricinusa in bučnega semena. 4 o pogojih za kulturo omenjenih rastlin v pn. edin h banovinah ir> S .zagotovitev trajne kulture omenjenih rastlin pri nas. Mirovna manifestacija v Ženevi Izročitev razorožitvenih peticij in apelov zasebnih mirovnih organizacij iz vsega sveta Ženeva. 7. febr. s. Na včerajšnji izredni seji razorožitvene konference so sprejemali privatne peticiie. Konferenčna dvorana ie nudila s F k o ve'ike svetovne manifestacije. Ob početku seje je prišlo v dvorano približno 100 zastopnic raznih ženskih organizacij iz vsega sveta, ki so predložile razne spomen:ce. v katerih se zahfeva splošna ramrnž/iev za zagotovitev miru. Hendeson je no otvoritvi nreč'tal nekaj izme-1 tisoč ev mircv.n ;h brzoia-vk -in s->omenic in izjavil. rta nričjrio kako ie vso svetovno javno mnenie zn razorož'tev. Po niosrovoin govoru so se vrstili" zastopniki orga.niza.ftiJ. Prva je srovorila eos^a Dingroan. ki ie konferenci izročila mirovno pet;c'jo ženske zveze, v kateri »e včlanjenih 45 miVonov žena. Spomenico ie nod-rvisaio 6 m M? ionov Pudi. med katerimi ie mnogo javnih de'avcev. duhovnikov, škofov1, profesorjev književnikov in državnikov Kot druga je govorila gosi a Sten-berghe-Engering i Nizozemska) v imenu 25 milijonov k a to! i ?k" h žen. V imenu zveze bojevnikov je govoril Johan Mu-1'er. Sl-e-dili so govor.; francoskih in ameriških dijakov Nato se je og'asil bivši belgijski m in "istrski predsednik Vanderveldo. ki je zastopal liigo za 5'oveške pravice. Zahteval je mir i-Ti razorožitev Njeiov govor jo novzročil senzacijo, ko je omonil, da ie priVomi odbor konference za razorožitev 5rtal fiel niegoveea srovora, v katerem je c..me>n'a 1 lanonskcnkita^aki s*>or Ožigosal je sitno oboroževanje posa.meztr-'ni'»m Tn-tifs^ir Stiitzlu za Hitlerja bavarsko državljan- dobil stvo. vendar pa ss je tudi ta poizkus po--lesrečil. Sedaj skušajo narodni socialist« tokazati v svoj h listih, da je Frick po stopal brez vednosti Hitlerja čemur pa nemška ravnost ne veriame. tem mani. ker apelirajo zopet od nacionalistične stran' na velikodušnost Hindenburga nai b: ven dar omogočil Hitlerju nemško d'žavljan stvo. da spravi zadevo za vselej s površja ■n da bi se olaiš-^1 preokre* narodnih so-i"ia!:stov v Hindenburtfovo fronto Berlin. 7 febr d Kakor poroča »Vor-\varts« ie bivši tUrinški notranj- in P'o-svetni minister Frick. k je skušal pridobiti Hitlerju nemško državljanstvo z ime-■lov^njem za orožniškega stražmojstra v Hildburghausnu. že prei podvzel slične ■>ozkuse Tako je nameraval imenovati Hitlcr;a za profesoria na državni višj' umetnostni šoli v \Ve marju: ni pa mogel izvesri svojega namena ker ie nalete' na odločen odpor tcdaniega finančnega ministra in. sedanjega predsednika turinške vlade Bauma. TiiršU zunanji ninpter v Moskvi Moskva. 7 februarja Turški zunanji minT ster Tevfik Ruždi bei ie na ovojem potovanju v Ženevo prispel v Mo«kvo Na kolo-ivoru so ga pozdravil n^rn^ejnik liud^keg^ kom saria in zunan'e zadeve Karahana. uradniki zunanjega knmisarijata ter turški. perziiski in faliianski poslanik P" =»preiemu se ie vršil razgovor ki mu pripisu eio v polil čnib krofih veliko važnost. Novi nrpdspdnik »vetrijske Morodn« *>3nVp Dunaj 7 febr d Zvezn1' predsednik ie snreiel demisjjo n^erfsedtuka avstrijske Varodne banke dr R;charda Rei«cha ter imenoval za nip^ovega naslednika bivšega ministra dr. Viktorja Kienbocka. ve. da se omeji pomorsko oboroževanje na 10 tisoč tonske vojne ladje, da se odpravilo težki tonov*, tanki in bombna letala Zahteval je mednarodno organizacijo letalstva t>od zaščito Društva narodov in popolno prepoved kemijske ki bakteriološke vojne Rumtmski delegat Titn'eseu. ki je bM v pretekli jeseni predsednik zborovanja DN je govoril kot zadnji. Nato so pristopali delegati in denutacMe privatnih organizacij k predsedniški m:zi in izrcča'1 Hem-deisonu s vole snomen^ce, nroklamafije, in T>os'a.nice. Na mizi se je nabralo toliko tega blaea, da je Hen-derson za n"mi kar izginil. Predsednik ob 13 uri zaključil sejo, se zahva'51 orea-nizaoijam za niihove navdušene mirovne tt» o -nir>":ter na^rvvf^- dal. da bo prihodnja seja jutri ob 10. uri. Francija in razorožitev Pariz, 7. febr. AA. Včeraj je republikanska zveza, ki predstavlja najpomembnejšo skupino vladne večine, imela državni kongres, na katerem je bil vnovič izvolie* predsednika zveze Louis Marin. Kongres je soglasno sprejel resolucijo, ki popolnoma odobrava vladno zunanjo politiko. Resolucija odobrava nadalje brez vsakih pridržkov vse poizkuse za ustvaritev mednarodne organizacije miru in vzajemnega sodelovanja med narodi. Resolucija tudi naglaša. da se varnost države ne sme žrtvovati nevarnim ideologijam, kakršna je n. pr. razorožitev brez prejšnjega jamstva za varnost in arbitraža brez zaresljivib jamstev. Republikanska zveza absolutno spoštuje mednarodne pogodbe v okvirju narodne varnosti in naglasa, da mora to biti vodilno načelo francoske zunanje politike. ženeva, 7. febr. AA. Francoski predlog, ki ga je Tardieu predložil mednarodni konferenci za splošno razorožitev o ustanovitvi mednarodne vojske in policije, ki bi bili v službi Društva narodov, je zbudil živahne komentarje med delegati omenjene konference. Z merodajnega mesta se doznava, da sta zlasti italijanska in sovjetska delegacija proti temu predlogu francoske delegacije in da se zelo skeptično izražata o njem. Zarota ruskih emigrantov proti Litvincvu Moskva, 7. febr Po oficijelnih vesteh sovjetske vlade so nameravali ruski emigranti izvršiti atentat na rusKega ljudskega komisarja Litvmova, ki se mudi na razorožitvo-ni konfererci v Ženevi. Namestnik zunanjega komisarja Krestinski je o tem obvestil 2. februarja generalnega tajnika Društva, narodov Erica Drummonda z brzojavko, po prejemu katere je Drummond naprosil švicarsko vlado, naj ukrene vse potrebno zn varstvo Litvinova. Brzojavka Krestinskega, ki se sedaj objavlja, se glasi: »Naša vlada je izvedela iz zanesljivega vira. da so gotovi ruski emigranti v Parizu pod vodstvom Millerja-Dra-gomirova in šatilova dobili nalog, naj izvrže atentat na Litvinova v prvih dneh razoro-žitvene konference Po informacijah sovjetske vlade naj bi se izvrši) umor s pomočjo nekega Urija Ladiševskega. ki se sedaj mudi v Švici. Ladiševski je bil za caristične vlade zastopnik ruskega Rdečega križa. Ker nimata Švica in sovjetska vlada nobenih diplomatskih zvez in se mudi Litvinov tamkaj te na povabilo Društva narodov, smatram za potrebno, da vas opozorim na informacije svoje vlade.« ® Bern. 7. februarja. Tajništvo Društva narodov je po političnem ddpartementu obvestilo švicarsko državno odvetništvo. -oiio v vvpvo / iro ndimim' švicarskimi in inozemskimi policijskimi instancami. Stvari posvečujejo veliko pozornost. vendar f*a dosedanja policijska poizvedovanja mso dognala ničesar, da bi mogla potrditi resničnost teh govoric. Belgija se ne odpoveduje reparacijam Pariz, 7. febr. d. Belgijski poslanik v Parizu je včeraj imel razgovor z Lavalom in mu je sporočil nazirar.je belgijske vlade o reparacijskem vprašanju. Belgijska vlada stoji na stališču, da Belgija glede na svojo finančno stisko ni v stanju odreči se svojemu deležu pri nemških reparacijskih plačilih Sprejem Mussolinija pri naoe/.u Rim. 7. febr. A A. Predsednik vlade Mussolini bo 11. t. m. zjutraj svečano sprejet pri papežu. Rusih — vettka ječa Moskva, 7. febr. Sovjetska vlada je izdala odlok, s katerim prepoveduje umetnikom potovanje v inozemstvo, ker se mnogi v inozemstvu niso pokorili navodilom sovjetske vlade. Dovoljenja za potovanja v inozemstvo bodo v bodoče dobili samo še umetniki,. ki jih smatra sovjetska vlada za popolnoma zanesljive. Povišanje nemške carine na uvoz lesa Berlin, 7. febr. AA. Vlada je izdala od redbo, po kateri se po 15- t. m. podvoje carinske takse r.a uvoz trdega lesa in na izdelke iz trdega les a. Snežni viharji na Madžarskem in v Rumuniji Budimpešta, 7- februarja, s. Iz madžarske nižine prihajajo poročila o silnem mrazu in o snežnih zametih. Zaradi mraza je prišlo veliko število volkov iz Karpatov do reke Tise. Pri Tisavldu so trije volkovi napadli kmetski voz. Bukarešta, 7. februarja, s. Zaradi snežnih viharjev, ki divjajo na jugovzhodu Sed-mograške. je mesto Brašov od snoči popolnoma izolirano. Telefonske proge so prekinjene. V bližini Bodoka je obtičal v snegu vlak. Ker snežni plugi ne morejo priti do njega obstoji nevarnost, da bodo potniki v vlaku, katerih je približno 60 do 70, zmrznili. Težkoče pri financiranju ruski«! nabav v Nemčiji Berlin. 7. februarja AA Financiranje ruskih nabav pri nemški industriji, za katere jamči nemška država z zneskom do 400 milijonov mark. je naletelo sedaj na resne zapreke. Trgovinski minister je sestavil zakonski načrt ki pooblašča nemško državno banko, da eskontira 120 milijonov mark za blago, dobavljeno Rusiji. Eksplozija v francoskem rudniku Cliarleroi. 7. februarja. V rudniku pri Monceau Font ne se je dogodila eksplozija strupenih plinov. Sedem rudarjev je bilo več ali m«nj ranjenih. Dva sta v bolnici umrla. IS rudarjev je še v rovu ter obstoji malo upanja, da bi jih res"1!. Stavka mornarjev v Londonu London, 7. febr. AA Mornarji londonskega pristanišča ki se že nekaj časa nahajajo v stavki, so z večino nad tisoč glasov sklenili stavko nadaljevati. V na hpn^alcJkf^a oruv^rnorfa Kalkuta, 7. februarja AA. Na sira Stan-leya Jacksona, bengalskega guvernerja je bil izvršen atentat. Atentator je streljal z revolverjem nanj. vendar pa ga ni za-de1 Ahmedabad, 7. februarja AA. Gandhijev tajnik je bil obsojen na 21 mesecev ječe. Svet napreduje. — Civilizacija povsod napreduje. Še ni dolgo tega, ko so jedli Eskimi loje-ve sveče. — Zdaj pa jedo menda električna žarnice ? Otroška £oologija. — Tebi manjkajo samo roge, pa bi bil popoln osel. — Osel vendar nima rog. — No, vidiš, da ti do osla nič na manjka. Trgovska politika. Bata se je baje na svojem noletu v Indije ustavil tudi ori oaoežu — Kai je Da hotel od mesra? — ProsiJ ga je. naj odpravi red bo-sonožcev Časi se izpreminjajo. Pred poroko ie govoril on, ona je pa poslušala. Kmalu nc noroki ie govorila ona. a nn ie t>o«lnšn! čez net let sta govorila oba in sosedje so poslušali. Pustna nedelja v Ljubljani je potekla mirno in dostojno ob krasnem vremenu Ljubljana, 7. febr. Pustna nedelja ie b;!a letos tako fletna •;or le redkokdaj. Seveda ne po veselja-•iu, marveč po krasnem solnčnem vre-•ui. k: nam ie zvesto že dva tedna. Silno črtno so io zatorej izkoristili Ljubljanča-Mnogo športnih prijateljev ]e pohitelo k k emu tekmovanju na Gorenjskem. Lepo vilo gostov so nadalje imeli okoliški grr r je solnce prigrevaio kakor pomladi. no ni v nrvih popoldanskih urah je b:'.o iških cestah vse živo. Prav nič se Malo. da e nekatere pobodel Pust. So- ■e prreu tve so Me za spoznanje slabše -kane kakor pre'šn!a leta. Za nedeljski .'er so posebno gostilne na perier;;i va-e z okrašenimi oboji in z vonjem po sve-krofh. toda vsega tega ie b:'o dovolj v renomirani nede oko-!:šk:h gostilnah, ki !: vsi tramvajski vozovi m v-obusi razen teh pa so preganjali pešce dv;"a!i orali številni zasebni avtomobili -V -ocikMi. Prelestno so v prvem mraku y.ev n-arrne. obZarjene od zahajajočega n KO tU L ena pustna nedelja je res zadovo-nne. ki riso čutili potrebe, da bi ■r polr'teii na poslednje predpustne pr.-tve potekla je mirno, brez posebnih ne-:n senznei. • polici ia ni imela opravka z razgra-, ..r ;e druga leta sicer običajen pojav ; na pustno nedeljo. Aretirala je tr • ke zaradi tajne prostitucije, nekega c/a, ki 'e bii zasledovan no policijskem ku. :n nekega berača. Dalje je bil po-prijavljen roparski napad, e izvrši: sinoči zvečer. Okrog 20.10 je neki Bogdan Berlot iz Rudnika .;! na vrata hišne posestnike Berte Za-ievs v Florijanski ulici 31. Zalokarjeva. Per:o:a poznala. je odprla vrata: tedaj . ie Berlot zgrabil za roko in zaklical: smr: Ko ie Zalokarjeva začela na nomoč in so prihiteli ljudje, jo je irtro odkuril. nes dopoldne se ie zgodila v Vrhovče-naslednja nesreča: 21 letna služkinja .•n čeva" pristojna v Mirno, uslužbena ;e Štefaniji Strasserjevi v Vrhovčevi i --kega občinstva, pa tudi gostov z deželi svojo navzočnostjo so prireditev poli tudi naSi najvišji predstavniki civil-in vojaških oblastev, CJnionska dvorana >la zopet z veliko iznajdljivostjo deko-v črnem in belem, dominirala pa je odru ogromna maska. Posebno original- ■ ie bil okrašen bar z izvrstnimi karika-.- :-ra- Nikolaja Pirnata. V glavni dvorani sriral orkester Odeon, doeim v baru or- ■ ter Emora, plese pa je vodil g. Ivančič. 1 v< tekmovanju mask je zopet odnesla prvo nagrado gospa dr. Enderjeva s Koli&evega, ki je zmagala tudi pred tednom na bohem-skem karnevalu SK Ilirije, a za najlepšo damo črno bele redute je bila proglašena Zagrebčanka gdč. Mady Gandussi-Demetro-vičeva. Razpoloženje je raslo od ure do ure, bilo pa je na višku okrog polnoči. Dohodek, ki je tudi letos prav zadovoljiv, bo v pomoč revnim izseljencem iz primorskih krajev. Pripadniki naše črne umetnosti so v soboto zvečer imeli svojo vsakoletno družabno prireditev v gornjih prostorih Kazine. Obisk je bil seveda zelo zadovoljiv, ker je žc njihov stanovski krog precej številen, razen tega pa imajo naši grafi-čarji mnogo zvestih prijateljev, ki se vedno radi odzovejo njihovemu vabilu Posebno je imponiralo izvrstno sviranje novega grafičarskega orkestra, ki je s to prireditvijo doživel svoj krst pred širšo javnostjo. Plesni spored je bii skrbno izbran: ni manjkalo modernih plesov, a v glavnem je gospodaril priljubljeni valček. Postrežba je bila dobra in tako je prireditev uspela v splošno zadovoljstvo. Zelo prijete o je bilo v soboto zvečer tudi na Taboru, številna družina Sokola I. je bila skoraj polnoštevilno zbrana v učinkovito okrašeni dvorani, prišle so tudi nekatere le-pe maske. Neutrudno je sviral domači orkester, ki je tudi tu ustrezal s številnimi valčki. Da pa so bifeji na Taboru vedno dobro založeni s cenenimi prigrizki in dobro pijačo, je pa itak znana stvar. Okrog 4. je ta prireditev, ki je imela povsem značaj prijetne domačnosti, bila zaključena v najlepšem redu. Delavni viški Sokol, ki vrši v najlepšem ljubljanskem predmestju v polni meri svojo nalogo na telesnovzgojnem in prosvetnem polju, je imel snoč' v dvorani Sokolskega doma na Viču prisrčno domačo zabavo, na kameri tudi ni manjkalo prav čednih mask Negodetov jazz je sviral neumorno do 3 uTe zjutraj mladim in starejšim plesalcem. Ker je bil večer posvečen bolj valčku, so torej to pot posebno starejši plesalci prišli na račun. Zabava ie bila lepo obiskana od domačinov iz vse vške obline in se je kot prava sokolska prireditev vršila brez pijančevanja in brez najmanjših incidentov. Vremenski nrecrled Mila zima traia dalie V nekaterih predelih Evrope, n. pr. v severrf Švici in po ravnem še dalje proti mnriu že 50 M nisn imeli tako malo sneera kot letos. Tudi pr> na« se ne mn^mo pritoževati. das^ ie temperatura vendar1«* po verni pod ničlo, tako da srednia temperatura niti ne bo kai posebno visoka Nimamo na? niti bivšega mraza, zalo na tud' ne pravih dni z iužrim vremenom Vreme ie nr: izredno enakomerno. tako malo spremenljivo, kakor nrav malokdaj: v tem ie prav za prav poglav'1-in t,fi=phnrw! letošnje zime. Večino Januarja ie gospodoval anticiklon nad srednio Evrono. i oči m ie vso severno Evropo in Rušim preplavljal pod vplivom severnih deoresii topli oceanski zrak. To je bila ona doba. ko se je pri nas mejla držala brez presledka na visoko v nižjih pr*»-de'ih. dočim so imeli na višinah povsem jasno Pred dobrim tednom se je eolosna vremenska situnciia spremenila v tem smislu, da se ie ant ciklon prestavil za nekoliko bolj proti severezanadu in tabori sedaj s svojim iedrom ravno med našimi krn.ii in severnimi vePkobritanskimi otoki. Mi sum s tem prišli bolj v obdobni predel visokega zračnega pritiska, kar ie važno šele. ako izgledamo. da so z odmaknilvijo anPciklona severne depresije dobile boli prosto pot za nrodiranie proti srednii in južnovzkodni Rusiji. V taki situaciji nastopi pri nas pretežno severozapadni veter, ki prinaša suh. ne mrzel, pa tudi ne pretonel zrak in kar je glavno, razžene meglo. Ko ie nastopila opisana situacija, je megla b-/. 'zginila in odtlej imamo najlepše jasne zimske dneve, kakor si jih moremo misliti. Depres\je so se sedaj bolj počasi pomikale čez Rusijo, zato so imele več časa m prilike, da so v svojem vetrovnem vrtincu potegnile nase tudi mrzli polarni in sibirski zrak Spričo tega se ie prav zelo shladi-io nad Rusijo; pod vplivom i i vaz je eibir-^ke^a mraza se je temperatura nad severno Rusijo znižala do 40° C pod ničlo, pa tudi v sredini in na iugu je nastop i mraz, tar-:o da imajo v Moskvi kot v Kijevu ali na spodnjem Donu 17 do 20° C pod ničlo, na spodnji Volgi pa še več. Potemtakem že ne b bilo čudno, če bi tudi k nam pljusknil inr/.li val od severovzhoda, ali za hujši m trajnejši mraz ni pogojev. ga načrta z njegove strani še ne more biti govor?.. al; značilno ie vendarle, da se načrt sedaj obiavlia v pravoslavnem službenem glasilu. Iz tega dejstva bi se vsekako mo<*V> sklenati, da ie trb«ka pravoslavna cerkev načrtu naklonjena. Po dr. Vuki?eyič" bi leto imelo mesecev. vsak mesec 2S dni odnosno 4 tedne po 7 dir. Pri navadnem letu se nostavP-a p-reostali dan na čelo leta kot začetni dan Novo leto, brez datuma, v prestopnem ie-tu i>a se dodajia med dnevoma 14. in 15. iidiia. ali pa na začetku drugega poletja tud:' dan brez datuma. Leto. mesec in tedni Pon. 1 S 15 oo T. o 9 Ifi 23 Sr. S 10 17 24 a maka' C. P._ Sob. N. 4 5 r, 7 11 m 14 10 ?o 21 25 23 27 28 I Film afriške divjine Ljubljana, 7. februaria. Alojzij Horn. dolgoletn potujoč trgovk na afriških rekah, se je odpravi! na nevarno potovanje v džunglo Spremlja g-a eru. še mlad »in južnega Ametičana. ki ie bil pred leti dober Homo-v oniatelj 'rodirata ob reki, k; je polna krokodilov in povodnih itoaj Mlad Peru ne more prav verjeti da bi bdo to potovanje akc nevarno A prav kmi-lu odkrijeta okostnjake, ki jima nazorno dokažejo, da domačini niso miroljubni m krotki ljudje, marveč hudo nevarni ljudožrei. Pustolovca prideta do nekega pol civiliziranega plemena, kjer ravno ponujata svoje blago ko zdajci začujeta iz praco«-d.a udarjanje bobnov To je znamenje, ki se z njim divja plemena sporazumevajo, ii se začno »žužu-<. divji plesi in daritve bogovom. Zato se naglo poslov ta oJ d^ia kov in kreneta dalje ob reki. da se "kri ieta pred ljudožrei Ravno se hočeta uta boriti, ko zajedata nrnsača F.d-t" Trendo. vc. vdove po miisiionarju ki i-ma pove da' potuje k krvoločnim isorgom. Pro i dvajsetimi leti je v boju z divjak' izgubila moža m hčerko, še dojci,ko vendar trdno veruje, da ji otrok še živi Izvedela je biia, da je pri Isorgih neko beb dekle, ki ga divjaki molijo kot «*vojo togi-njo, in zdaj gre k njim pogledat, ali nt to njena hči. Horn ji odsvetuje, naj nikar ne grc_ ^ Isorgom, saj še noben belec ni os-ta' živ ki je prišel k njim. O. teh divjakov oe boje celo afriški črnci! Ona pa se za vse n;ego ve nasvete ne zeneni in odkloni tud' nje govo sprenistvo. češ da se ji kot neoboro. ženi ženski ni treba bati, a če bi h> zagledali skupaj z ob orožen'm bekem. hi jo gotovo napadli. Horn sc vda. pove pa ji. da pride čez nekaj dni za njo, da ji pomaga. če bi sc ji kaj pripetilo. Res %'idifn j čez reka-j dni H orna in Peruja z orjaškim puškono-herjein v.a čelu kako iščejo njeno sled In nena doma jo zag.edajo cnrtvo ob z n ožja slapa — noeaci in spremhcvalci so sa očividno ustrašili Isorgov m pobegnili, njo pa prepustili J^o-di Naši prijatelji pridejo srečno čez slap ter se med boii z leopardi, m>-sorogi in drug:mi zvermi prctolčejo de vasi. Tatu pa jih Isorgi ujamejo m njihov poglavar zapove. nai jih mučijo. Baš takrat se prikaže »bela boginja«, ki se si'"no začudi ko zagleda drzne bolcc. Peru mir/ii da jih hoče rešiti, in pologi presek svoje rok-: na nj^ne. Ona pa se nad tem razsrdi -n ga začne pretepat' z biCem. Pcra oe Pf. zgane m nili ne trene z očmi. ker '. vče divjakom pokazati strahu m bolečin. Iludolf Kresal; Kam pa, kam? Ure so odbue sedem. Uiice so zaživele. — Ponekod je bilo vi- - i kakor bi se ljudje zbirali h kakemu aovanju. Ljudje iz vseh slojev, vseh po- cev. Tovarniški delavci, delavke, čev-'.rski vajenci s čevlji v rokah, pred nji-gospodične v velikih v 'mkih, uradni-:n uradrila, tu pa tai.. ^ak trebušast ■spod, bančnik ali trgovec ali pek drobit i pkance z bledim: obrazi in s sanjami" očmi. študentje vseh šol v ponošenih ■ kab in zmečkanih klobukih — ali pa "iirakani. ka.kor za ples. Vse je hitelo na ulice, se prelivalo iz :e v cesto preko trgov na promenado, zadnjih opravkih pred nočjo, domov ah morkoli. Bil je to bej Beg iz neznosne in dolga-me vsakdanjosti, beg od visokih miz, -g iz zatohlih zakajenih, po smoli ali nilu, po st-jah in starem papirju smrdeli delavnic m pisarn, beg od trušča stro-in bijočega požvižgavanja jermenikov v zadnji odtenek dneva po zadnje m mor-ia edino blazime kapljice življenja, ali po : ajgrenkejše, česar še more človeku nu-iiti ugašajoči dan. da se potem vse potopi - noč. da izgine v tisočerh sanjah ali v 'ivje razp!amenei;h strasteh v3ak spomin na preživljeni dan na vse tiste križe in tc-žave. ki jih od rojstva do smrti nosi -ak pošten človek cd ranega jutra do po- Znočilo se je Okna hiš so zažarela v medli luči. Po cestah so svetilke kakor trudne roke kazale poti. In krčme so oživele. Ljubljana. Tu pa tam je stala na izhojenem lesenem ali kamenitem pragu natakarica, debelušna .sladko se nasmihajoča natakarica ali lepo. vitko, rdečeustno dekle v čistem belem predpasniku. Bile so kakor živa znamenja. In kdor je iskal znamenj, kdor ni bil tako močan, da bi rasel le iz sebe, da bi se za svoj prihodnji trenutek boril z roko v roki z neizprosno voljo svoje usodnosti, je zamižal in se predal tem živim znamenjem, debeluškam vitkim dekletom, to-čajkam. strežajkam. zapeljivemu krčmar-skemu klavirju, ali pa. na vse zadnje, praznim vratom, izza katerih zaudarja po kislem vinu in slabem zraku. Prestopil je prag. In ko je bil na svetlem, v tzbi s slabim zrakom, se je v njem nekaj sprostilo, bolečina je postala lažja Ogledal si je vsako mizo posebej, si izbral svojo: pa mu je odleglo. Ljudi je ošinil s površnim, malomarnim kdaj pa kdaj z ostrim srditim pogledom, se za en trenutek zagleda) v lepo dekle, ki je bilo v družbi elegantnega gospoda, slabo oblečenega delavca, študenta ali rokodelskega pomočnika, pomislil malo ali se ne bi z njo spogledoval in njega zmedel, — in že si je glavo pod- D"kl.co ki drugače v divioeti prav n.č n« aao-.taia za Isorgi. to vendarle nef.ohk^J Takrat s° znčno p'esi »žužu« in d-via.^i priženejo Horna Rencheria m Peruja na sredo «v.»jega tabora ta jih M^o moč.':. Toda i c k'i ca je bila že sklenila reš't i:h. Svečenikom pove. 4a §e ni ur še' ča<- t* njihovo smrt in 'ako se ji p«-«eči Drego-vor-.n iih da jih sme p'epei'ati v čomJ čez lezero Ko <0 na oni strani požene čoln na sredo jezera n vsi trije z deklico vred pobegnejo v džunglo- Na begu moraio prenašati neverjetne težave in n''V2rnor^ti venomer 3o v ^Trah.^. da jih Lsorgi ne dobite N ih.TO edin> orožje so ošiljene palice Nap ^.e^ p^ črnci ie dohite Horn poš'jc P- ru-a m det !ico v eno smer :n naroči Reucherju na; pazi nanio. sam na se obrne v drugo sm^r. da bi »pehal Isorge na krivo s-<»-d Takrat šele Horn spozna, da ljubi dckl eo. ki se imenuje, kakor mu je bila nj-v.-.a mat' p<>-veck-a. Nina. Pa tudi Peru je zaljubljen vanjo Horn bi na:rtr:ši ostal uri njej ker pa ve. da b- jo tako samo oog"biga velefima. katcega premiero pr:naša Elitni kino Matica. kakor po vsem svetu, bo tudi v I> b_ se-nzac':a, o kateri mesto. jan i »Trader Horn tja bo t- dolgo /varilo ^ Mariborski ne Tako nnajo vsi m^Ki enako dni se začenjalo s nonedeli'*om in končnieio 7. nedePo. prazniki « stnlnimi dabimi dob vn'"o stalne tedenske dneve, prazniki s stalnimi teden=k:mi dnevi nwe«n dobiti stalne datume, dvomece^ia. t^onieseč1'! imaio v? i-isto število dni in te^'«' in dn^ovorieni roki so more;o to"no doJ^fP r-"> letih, mose-cih. tetinih in ubi&llUVls i-žt IckZueliiČ V JUiie Napoleon — dolžnik Francoski prosvetni minister Roustan je nedavno zahteval z* bivšo igralko Worms-Barette red Častne legije. Pri tem je prišlo na dan, da je francoska vlada bivši umetnici prav za prav precej dolžna. Leta 1793 je prišel Napoleon za nekaj dni v Avignon. Stopil je v restavracijo pradeda Mme Worms-Barette in je napravil za 60 frankov računa, ki ga pa ni piačal, ker ni imel denarja. Gostilničar je bil zaradi tega razkačen in je divjal, pozneje, ko je postal Napoleon cesar, pa se je bahal, da mu je storil veliko uslugo. Ta zgodba se zdaj kolportira širom Francije in Mme \Vorms-Barette žari od njene slave. Podzemsko čudo New Yorka Newyor3ka podzemrtka žaozmoca je dobila v Osmi aveniji železnico, ki je pravo oiado amer-blke tehnike in prometa. \«*a-k voz te železnice stane 38.000 dolarjev. Tvannrca, ki je prejela naroči'-© za cele garniture, je morala zgraditi mesečno po 40 voz To nr bila lahka nafoga. Za vsak vagon je namreč bilo treba 600 risb. za pri tile 'ime pa še drugih 300 risih. Samo en načrt, ki kaže tloris vagisna je 3.60 m ver/k in je vaijal toliko kolikor plačamo pri nas za avtomobil. Vsaik vagon. ki jc 18 m dolg, pa tehta 160 ton, ima 60 sedežev in sprejme v primeru sile lahko 280 oseb. Za vsak voz je bilo treba 6000 kosov, med drugim 12.300 v i.j< kov 22.558 zakovic, 451 koso v ce\i za dovajanje zraka in 69 km žice. Pri vsakem vajgctiu "so morali izvrtati nad 100 tisoč kkeaj. feak Babe! j: je po rotiu D ržav; ja.n3k e c cžil v icava- Pisatelj naši ruski Žid iz vojne v Rus:ji se j leri; armadi Semjona Bud j onega, sedanjega komandanta sov-jek-ke konjiče. Doživljaje i/ svoje vojaške službe je uporabil /a večino svojih naturalističnih povesti. ki so zbra-ne v knjigah »Konaimija« (Kavaler jska armade) in »Povesti iz Odese«, od katerih je zadnja prevedena tudi v srbo-hrvaš^no in je lani izš'a v Beogradu. Saška, junak naše novec je osebnost ki jo v njegovih povestih zeio pogosto sreča vam o. Op. prr.v S sik a. teko mu je bilo ime. Kristus so mu pravili zaradi njegove pohlevnosti. Bil je občinski paati-r v stanic' in že ^od štirinajstega leta daljo m opravlijač nob?-riegr težjega posla, od časa ko je zbolel -. -,-5 - bolezni. Vse pa se je zgodilo ra tisti tako: Tarakanič. Saškin očim. je na zimo od- v rne^to Groznyj in tam stopil v drago. Zadrugo so ustanovili rjazansk: tnužiki in dobro je uspevala. Tarakanič je opravljal zanjo tesarska dela. katerih se mu je toliko nabralo, da jih ni več zmagoval. Zato je pxl;a k sobi: sta-nie bo že kako čez zimo prebila brez Saške. Saška je teden dni dc'o! pn očmu. Potem je prišla sobota, popraznovala 'ani!a v <»obo. Stopica je k mizi in se priklonila do pasu. Tarakanič io ie zgrabM za k;to ootegnil kito navzdol in jo nog^dil po laseh. »Fu, ti, kakšen korenjak'in kako posta. f ven mu-žik si.« je dejala, »lep cirkus mora biti s teboj... Prosim nie nai se vama *ie studim,« je naglo šepnila ri z laz-'a na klop. Tarakanič se je pozabaval. kolikor .-e je mogel. Beračita je nagnila glavo nazaj in se smehjala. Zagledala je Saško, ki je za mizo pil čaj in se ni zmenil za ves božji svet. »Je ta fant tvoj?« je vprašala Tardka-nič? »Tako nekako.« je odgovoril Tarakanič, »prav z.a prav ie ženin.« ' »Glej ga. kako je iz-bu.ji-l oči.« je dejala ženska, »nu pojdi sem!« Saška je pristopil k njej in naleze! t:sto j bolezen. Toda na bolezen ni tisti mah nihče pomislil. Tarakanič je dal beračic; ostanke jedi in svetlo srebrno petico. »Očisti io s pe-kom. stara « je dejal Tarakanič. »na se bo še bolj svetila. V temni noči jo obljubi gospodu bogu in videla boš. sveti1'a ti bo nnnestu lune ...« Pro^akinh si je zaveza'a kito. pobrala kosti in odšla. Čez štirinajst dni je bilo nuižikoma vse jasno S'!no sta trpela zaradi bolezni, prebila z njo vso zimo in se zdravila z zelišči. Na pom'ad pa sta se vrni'a v sta nie o k svojemu kmečkemu delu. Staniča ie bila od Železnike proge oddaljena devet vrst. Tarakanič in Sa:ka sta šla po polju. Zemlja je ležala v apriski vlagi. V črnih jemali so blesteli emaragdi. Zelena trava je kakor prešita odeja preraščala zem'jo In od zemiie ie dehtelo kslo kakor od vojaškega dokleta ob zori. Prve črede so se pasle no hoimih in obrisi žre-bet so igrali v višnjevih prostranstvih obzorja. Tarakanič in Saška sta sa po komaj vidnih stezicah. »Pusti me. Tarakanič, med občinske s>a-»tirie« je dejal Saška »Kai?« »Pastirji 6e imajo tako lepo in ne morem si kaj. da ne bi postal tudi sam pastir.« »To mi pa ni po volji« je dejal Tarakanič. »Pusti me. za bo^a pusti me Tarakanič,« je ponavljal Saška, »vsi veliki sveče- Tujski del šanghaja — trdnjava Žične ovire in barikade na meji inozemske koncesije v sangbaju Eksplozija raztrgala kolesarja V Cosenzi, glavnem mestu Kalabrije, je raztrgala eksplozija nekega kolesarja. Mož si je bil privezal pod sedež zavitek smodnika, ki ga je hotel porabit* za razstre!je-vanje. Smodnik pa se je nenaaoma užgal in raztrgal kolesarja na kose. vrhu tega pa še ranil neko žensko na cesti. Razstava civilizacije v Parizu Predsedstvo francoskega senata je prejelo spomenico, s katero se daje pariški vladi pobuda za prireditev Razstave civilizacije« 1937 v Parizu. Razstava naj ne bi pokazala samo materiala ki s? nanaša na civilizacijo, ampak naj bi tud.i pričala, kakšnega pomena je duhovno sodelovanje med narodi. Pozabljena kuharica Sodnik v pariškem predmestju Neuiily-ju, je moral odločiti v redki zadevi. Kuharica, ki jo je gospodinja lani pozabila v Niči, je zahtevala pravico. Neka inozemska grofica, ki je več let bivala v Neuillyju, je lanskega septembra k iharico odpeljala v Nico, kjer je imela lastno vilo. Mesec dni pozneje so nenadno poklicali grofico v Biarritz k nevarno oboleli materi. V naglici je izročila kuharici ključe od vile. jo pustila samo v hiši, se odpeljala m izginila brez sledu. Zvesta kuharica je leto dni pisarila v Neuiliy in Biarritz. ker se ni upala zapustiti vile. A gospodinje ni bilo od nikoder. Kuharica je porabila vse skromne prihranke, se povrnila v Neuillv in v obupu izročila zadevo sodniku. Slednji je grofico v odsotnosti obsodil na plačilo zahtevanega zneska in od kuharice sprejel v varstvo ključe. Uradni list zdaj po-živa pozabijivo damo. da bi se spomnila na lastno Iršo in zapuščeno kuharico. Mlin na veter — spomenik Mlin na veter Charite, ki stoji še dan-na pariškem pokopališču Montparnas-bodo postavili pod zaščito za varstvo spomenikov. To je namreč mlin. ki je ost v Parizu ua levem bregu Seine. zgra ; pa ga je red bratovščine Chante. Svo čase so prihajale k temu mlinu na izle-cele družbe, posebno za vlade Ludov ka XV. je bil ta kraj zelo priljubljeno letišče. »Muller taceat in ecctesis« Univerza v Halleju na Nemškem je tos slavila važno obletnico svojega ob-ja. Pri tej priliki so se udeležili sver, sti profesorji in dijaki. Za slednje so 1 razpisane posebne nagrade za znanst" dela. Prvo nagrado je komisija prisc spisu iz medicinske stroke ki v ženo z geslom »Mulier taceal m eccl^sia Ko so izklicevalci sporočili to forum1 zbranemu dijaštvu, je nastal med t ' šalstvom pomenljiv šum. Kmalu nato je sledilo največje presenečenje. Ko so orli zalepko, da prečita jo ime na graje? se je izkazalo, da je vložila de!o z n: denim geslom — neka dijakinja. Mc? komilitenom so se pri ♦ m baje zelo daljšali obrazi, kajti nihče ni pričakt da bo odnesla prvo nagrado d;jakmj&. No v! poskusi t umetno tnefl-n V Toulonu so pred nekaj dnevi poskuse z novo umetno meglo, k-; likuje od dosedanje umetne megle po da napravlja vtis popolnoma pristne gle, ne pa črnih d.mastih štren. Poč nosti novega postopka so kajpada v ška tajna, strokovnjaki pa menijo, da meni ta pridobitev velik napredek za t doče vojevanje v zraku. KatastroSalen potres na Kubi Otok Kubo je obiskala grozna nesreča. Potres je skoraj docela razrušil mesto Sa: tiagu. Slika kaže cesto v Santiagu de Kuba nik i so bili pastirji.« * Soška — svečenk.« so je zakrohotal očim, »pri bogomolki je naleze! bo'ezen . Pri Rdečem' Mostu. ara prekoračila nol-mov hrbet minila gaj in potenj čredo, ki se je vračala domov in ugleda'a kri'ž na stan ion,i cerkvi. Zer. i-:e ho se še zverae po plotih, kazaki pa so sedeli pod bezgovjem. piii vodko in peli. Do Tarakaničcve izbe je bilo še pol vrste hoda. »Daj Bog. da bi se vse srečno iztek'o.« je dejal in se pokrival. Priša sta do hiše in pogledala .kozi okence. V hiši ni bilo nikogar. Saškina mati je mok'a kravo v hlevu. Mu-ži&a sta se n«-«'išno pr'kradla. Tarakanič se je zasmejal in zakričal za ženinim hrbtom: »Motja. vase visoko blagorodje, daj gostom večerjo!« 2ena se ie obrnila, zatrepetala, stekla iz hleva in ec zasukala po dvorišču. Potcin se je vnrk na svoj prostor se vrg-a 1 araxa-nieu na prsa in nepremično ob's>a a. »Glej. kako si umazana m ma'o vabljiva.« je dejal Tmkani-č tn jo laskavo od rinil od sebe. »Pokaži otroke...« , »Ni jih več najinih otrok.« je dewa žena vsa bleda, iznova stekla po dvorišču in 6e zgrudi'a na zmi'j°- »Ah. Aljošenka.« je divje zakričala, »odšli so najini otroci, z nogami naurej so odšli n Tarakanič je zamahnil z roko in odšel k sosedom Sosedje so mu povedali da je malčka in dekletce Bog vzel k sebi da čta oni teden umrla na tifusu Motja .nu je pisala, toda on pr.^v gotovo ni dobil pisem Tarakanič se je vrnil v hišo Njegov« žena je kurila peč. »Osto drugačna si postala. Motja.« je deial Tarakanič, » zaslužila bi jih ..« To je deial, sedel k mizi in žalost ga je prevzela sedel je prav do sna. jedel meso pil vodko in nič ga ni brigalo, kai pri hiši novega Smrčal je pri mizi. se zbudi! in spet zasmrča! Motja je sebi in možu postlala na postelji S ni še tako do'go od tega. ko seai spoznal Saško in preložil svoj kovčeg na njegovo telego. Neredko sva vkup sprejemala jutranjo zarjo nn spremljala solnčni zahod In kadar naju ie svojevoljno hotenje boja združilo, redaj sva vse'ei zvečer posedala na okopih ali pa po gozdovih kuhala ča; v sajastih kotličkih Ali pa *-va priveza'a koma k svojim nogam ter spala dru^ poleg drugega" ni pokošenih travnikih. Iz ruščine B. Z 0 .----- jzak Babe!j: Jgg^ Pisatelj naše novele je po rodu ruski Zid iz Odese. Državljanske vojne v Rusiji se je udeležil v kava-leri j fci armadi Semjona Bud j onega, sedanjega komandanta sovjetske konjiče Doživljaje iz svoje vojaške službe je uporabil za večino svojih naturalističnih povesti, ki so zbrane v knjigah »Konaunija« (Kavalerjska armade) in »Povesti iz Odese«, od katerih je zadnja prevedena tudi v srbo-hrvašc:no in je lani izš'a v Beogradu. Saška, junak naše novee je osebnost ki jo v njegovih povestih zelo pogosto srečavamo. Op. prr.v Saška, teko mu je bilo ime, Kristus pa So cnu pravili zaradi njegove polile vnesti. Bil je občinsiki pastir v stanic in že od štirinajstega leta daljo ni opravljal nobenega težjega posla, od časa ko je zbolel re tisti grdi bolezni. Vse pa ee je zgodilo tako: Tarakanič. Sa-škin očim, je na zimo od-žtel v mesto Groznyj in tam stopil v zadrugo. Zadrugo so ustanovili rjazansk: •nužiki in dobro je uspevala. Tarakanič je opraivljal zanjo tesarska dela. katerih se mu je toliko nabralo, da jih ni vee zmagoval. Zato je p! pri očmu. Potem je prišla sobota, popraznovala sta in sedla k čaju. Zunai je bil že oktober, toda vzdtuh je bil lahak Odprla 6ta okno in pristavi)1« dn-gi samovar. Mimo okna je šla beračica. Potrkala je na oknice in dejala: »Zdravstvujte drugomestni femetje! Poglejte me kakšna sem.« »Kaj ti pa je:« je dejal Tarakanič. »Noter stopi, sirota noter!« Berač;ca ie nekaj časa šarila okoli voglov potem pa namah o'anila v sobo Stopila je k mizi in se priklonila do pasu. Tarakanič io je zgrabH za kto potegnil kito navzdol in jo pogodil po 'aseh. *Fu, ti, kakšen korenjak'in kako poeta- ven mužik si.« je dejala, »lep cirkus mora biti s teboj... Prosim nič nai se vama ne studim,« jc naglo šepnila in zleaa na klop. Tarakanič se je pozabaval, kolikor se je mogel. Beračiea je nagnila glavo nazaj in se sm?h!"jala. Zagledala je Saško, ki je za mizo pil čaj in se ni zmenil za ves božji svet. »Je ta fant tvoj?« je vprašala Tardl.a-r.ie? »Tako nekako.« je odgovoril Tarakanič, »prav za prav je ženin.« »Glej ga, kako je izbu.jil oči,« je dejala ženska, »nu pojdi sem!« Saška je prisiopil k njej in nalezetl tisto bolezen. Toda na bolezen ni tisti mah nihče pomislil. Tarakanič je dal beračic' ostanke jedi in svetlo srebrno petico. »Očisti jo s pe-fcom. stara « je dejal Tarakanič. »pa se bo še bolj svetila. V temni noči jo obljubi gospodu bogu in videla hoš. sveti'"a ti bo nrmestu lune ...« Prosjakio ja si je zavezah kito. pobrala kosti in odšla. Čez štirinajst dni je bilo m.užikoma vse jasno. S lno sta trpela zaradi bolezni. preb'la z njo vso zimo in se rdravKa z zelišči. Na pom'ad pa sta se vrnlta v stanico k svojemu krškemu delu. Staniča ie bila od železnice proge oddaljena devet vrst. Tarakanič in Sa^ka sta šla po polju. Zemlja je ležala v apri'sivi vlagi. V črnih jemali so blesteli smaragdi. Zelena trava je kakor prešita odeja preraščala zenvjo In od zemlje ie dehtelo kslo kakor od vojaškega dekleta ob zori. Prve črede so se pasle po holmih in obrisi žre-bet so igrali v višnjevih prostranstvih obzorja. Tarakanič in Saška sta š'a po komaj vidnih stezicah. »Pusti me. Tarakanič. med občinske pastirje « je dejal Saška »Kaj?« »Pastiirji 6e imajo tako lepo in ne morem si kaj. da ne bi postal tudi sam pastir.« »To mi pa ni po volji.« je dejal Tarakanič. »Pusti me. za bo^i pusti me Tarakanič,« je ponavljal Saška, »vsi veliki sveče- niki so bili pastirji.« »Saška — svečenk.« se je zakrobotal očim, »pri bogomolki je nalezel bo'ezen ..« Pri Rdečem Mostu, sta prekoračila nol-mov hrbet, minila gaj in potem čredo, ki ee je vračala domov, in ugledala kri'ž na stanioni cerkvi. Žerdce so se še zvera'e po plotib, kajaki pa so sedeli pod bezgovjem. pili vodko Ln peli. Do Tarakaničeve izbe je bilo še pol vrste hoda. »Daj Bog. da bi se vse srečno izitek'o.« je dejal in 6e pokrižal. Priš'a sta do hiše in pogledala skozi okence. V hiši ni bilo nikogar. Saškina mati je molzla kravo v hlevu. Mužiika sta se ne--snšno pri c radia. Tarakanič se je zasmejal in zakričal za ženinim hrbtom: »Motja. vaše visoko blagorodje, daj gostom večerjo!« Žena se je obrnila, zacepetala. stek\a i z hleva in se zasukala po dvorišču. Potcm^ se je vrnMa na svoj prostor se vrg'a Taraka-nieu na pi«a in nepremično obdata. »Glej. kako si umazana in malo vabljiva.« je dejal Tarrfcanič in jo laskavo od. rinil od sebe. »Pokaži otroke...« < »Ni jih več najinih otrok.« je deisra žena vsa bleda, iznova stekla po dvoncon in se zgrudila na zem'jo. »Ah. Aljošenfca.« je divje zakričala, »odšli so najini otroci, z nogami naprej so odšli - Tarakanič je zamahnil z roko in odšel k sosedom Sosedje so mu povedali da je malčka in dekletce Bog vzel k sebi da sta oni teden umrla na tifusu Motja mu je pisala, toda on prav gotovo ni dobiJ pisem tarakanič se je vrnil v hišo Njegova žena je kurila peč. »Čsto drugačna si po6tala. Motja.« je dejal Tarakanič. »zaslužila bi jih...« To je deial. sedeJ k mizi in žalost aa je prevzela sedel je prav do ena. jedel meso. pil vodko in nič ga ni brigalo, kai ie pri hiši novega Smrčal je pri mizi. se zbudil in spet zasmrčaJ Motja je sebi in možu postlala na po®te'ji Saški pa po'eg na tleh Up'hnila je sveti'teo in legla k mofei Saška se je v svoiem koM premetaval po senu, oci je imel Široko odprte, ni<5 ni spal Otok Kubo je obiskala grozna nesreča. Potres je skoraj docela razrušil mesto Sar tiagu. Slika kaže cesto v Santiagu de Kuba in videl je — kakor bi bilo v snu — kočo, zvezdo skozi okno. vogal mize in kc«nats» nad materino posteljo. Vsiljeno bdenje ga je premagovalo, ves se je zatopi! \ sanjarije in vesel je bil svojega resničnega sna. Zdelo se mu je. da z tieba v:sita nizdol dva srebrna vlakna, se spletata v srebrno niDko, zanjo pa je privezana zibelka od rožastega lesa. Zib\je se visoko nad zemljo in daleč od neba. srebrna v'afcna pa se pregibajo in leskečejo. Saška leži v ziboL ki, "okrog njega pihljajo prijetne sapice. Vzduh je glasan kakor godba, prihaja s polj. in mavrica cvete nad nedozorelim žitom Saška rp je veselil svojega resničnega sna in mižal, da ne bi videl komatov nad materino posteljo. Potem je zaslišal sopenje na Motjinem lež:š5u in pomislil je. kakr» Tarakanič zdajle objema mater. »Tarakanič« je dejal glasno, »nekaj M ti rad povedal.« »Kaj mi imaš ponoči povedati?« se je srdito oglasil Taržicanič. »sipi, preide*!č duša...« »Tako mi boga. da ti moram povedati,« je odgovori' Saška »pojdi na dvorišče.« In na dvorišču, pod svetlo žarečo zvezdo je Saška dejal o;inu: »Ne dotikaj se matere, Tarakanič, ti si okužen.« »Ti me ne poznaš.« je dejaJ Tairaikauič. »Dobro te poznam in to te vprašam ali si videl mater in njeno telo? Njene r.oge io grudi so čiste. Ne dotikaj 6e je. Tarakanič. midva sva okužena.« »Lepa reč.« je odgovoril očim, »fant. pojdi od trše ip od mene Na. tu imaš dva rublja io pojdi prespi noč in strezni se . « »Čemu mi bo denar.« je zagodrn jal Saška »pusti me med občinske pastirje.« »To mi ni po volji. 6etn deial.« ie odvrnil Tarakanič. »Pusti me da grem za pastirja« je za-mrmral Saška »če ne bom materi povedal kakšna sva Čemu bi trpela s takim te'e . Tarakanič se je »krenil, odšel v skedeni io prinesel sekiro. »SveSenik-SaSka.« je dejal šepetaje. »glej, kaj bom storil, posekal te bom, sve- čenik ...« »Ne boš me posekal zavoljo žendke,« komaj slišno dojal dfček in se skloni: očmu, »smilim se ti in pustil me boš mr pastirje « »Da bi te vrag.« je dejal Tarakanrč vrgel sekiTO proč. »pojdi k pastirjem.« Vrnil se je v kočo in vso noe prespa • svojo ženo. Še tisto jutro se je Saška ed^el h kara kem udinjat in odsej zmerom živel v družb; pastirjev. Zaradi svoje prJ>stodir-nosti je postal slaven po vsem okraju, stani en Te i so ga krstili za »Saško-Kris^u«a« živel je kot pastir vse dotlej, dokler ¥ niso poklicali k vojakom. Kadar je gnal -paše so mu prihajati naproti stari muž in brusili jezike, ženske so se pred možmi zatekale k Saški in nič se niso jezile n Saško na njegovo ljubezen m na njegovo bolezen. K vojakom je šol v prvem let J vojne Štiri leta je prebil v vojni io f vrnil v stanico. ko so trm razsaja!) beli. Sr.šlco so pregovorili, da je odšel v 6>an'c<> Platovsko. kjer so proti belim zbirali odred. OdsVrženi stražmo:ster Semjoo H,-haij'!ovič Budjonvj je bil pove jnik tega odreda in pri njem so biil še trije bratje; Jemeljan. Luk jan in Denis. Saška ie odšel v Platovsko in tam se je odločila njegova usoda. Bili je v polku Budjonega. " njegovi brigadi, v d:vizijj in prvi kooie-n it fci armiji. Bil :e zraven, ko so osvojili heroiski Caricin. združil se je z deseto ar-mijo Vorošilova. se horil pod V7oronežom. pod Kostorno in pri Generalskem Mostu na Donou. V vojni s Poljaki je Seška služil pri komori zakaj ranjen ie bil in kot tak invalid Tako se je vse zgodilo in ni še tako do'go od tega. ko sem spoznal Saško in preložil svoj kovčeg na njegovo telego. Neredko sva vkup sprejemala jutranjo zarjo tn spremljala solnčni zahod In kadar naju je svojevoljno hotenje boja združilo, tedaj sva vse'ei zvečer posedala na okopih ali pa po gozdovih kuhala ča; v sajastih kotličkih Ali pa *va privez«'«! kooia k svojim nogam ter spala drug poleg drugega' n* pokošeniih travnikih. Iz ruščine B. Z DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Tofskl del šanghaia — trdnjava žične ovire in barikade na meji inozemske koncesije v šanghaju Eksplozija raztrgala kolesarja V Cosenzi, glavnem mestu Kalabrije, ie raztrgala eksplozija nekega kolesarja. Mož si je bil privezal pod sedež zavitek smodnika, ki ga je hotel porabit* za razstrelje-vanje. Smodnik pa se je nenaaoma užgal in raztrgal kolesarja na kose. vrhu tega pa še ranil neko žensko na cesti. Razstava civilizacije v Parizu Predsedstvo francoskega senata je prejelo spomenico, s katero se daje pariški vladi pobuda za prireditev »Razstave civilizacije« 1937 v Parizu. Razstava naj ne bi pokazala samo materiala ki se nanaša na civilizacijo, ampak naj bi tudi pričala, kakšnega pomena je duhovno sodelovanje med narodi. Pozabljena kuharica Sodnik v pariškem predmestju Neuilly-ju, je moral odločiti v redki zadevi. Kuharica ki jo ja gospodinja lani pozabila v Niči, je zahtevala pravico. Neka inozemska grofica, ki je več let bivala v Neuillyju, je lanskega septembra kuharico odpeljala v Nico, kjer je imela lastno vilo. Mesec dni pozneje so nenadno poklicali grofico v Biarritz k nevarno oboleli materi. V naglici je izročila kuharici ključe od vile, jo pustila samo v hiši, se odpeljala in izginila brez sledu. Zvesta kuharica je leto dni pisarila v Neuilly in Biarritz. ker se ni upala zapustiti vile. A gospodinje ni bilo od nikoder. Kuharica je porabila vse skromne prihranke, se povrnila v Neuillv in v obupu izročila zadevo sodniku. Slednji je grofico v odsotnosti obsodil na plačilo zahtevanega zneska in od kuharice sprejel v varstvo ključe. Uradni list zdaj po-živa pozabijivo damo. da bi se spomnila na lastno h;šo in zapuščeno kuharico. Mlin na veter — spomenik Mlin na veter Charite, ki stoji še danes na pariškem pokopališču Montparnasse. bodo postavili pod zaščito za varstvo spomenikov. To je namreč mlin. ki je osta? v Parizu na levem bregu Seine, zgrad pa ga je red bratovščine Charite. Svoj< čase so prihajale k temu mlinu na izlet« cele družbe, posebno za vlade Ludov ka XV. je bil ta kraj zelo priljubljeno i.:-letišče. »Mulier taceat in eccfesis« Univerza v Halleju na Nemškem je tos slavila važno obletnico svojega obs: ja. Pri tej priliki so se udeležili sveča-sti profesorji in dijaki. Za slednje so 1 razpisane posebne nagrade za znanstver dela. Prvo nagrado je komisija prisc.i spisu iz medicinske stroke ki je blio v' ženo z geslom »Mulier taceat in ecclesia Ko so izklicevalci sporočili to formo' zbranemu dijaštvu, je nastal med po šalstvom pomenljiv šum. Kmalu nato t. je sledilo največje presenečenje. Ko so prli zalepko, da prečitajo ime nagrajen-: se je izkazalo, da je vložila delo z najdenim geslom — neka dijakinja. Mcšk ~ komilitonom so se pri tem baje zelo podaljšali obrazi, kajti nihče ni pričakov da bo odnesla prvo nagrado dijakinja. Novi poskusi z umetno me^lo V Toulonu so pred nekaj dnevi del poskuse z novo umetno meglo, ki se n -iikuje od dosedanje umetne megle po ter da napravlja vtis popolnoma pristne nv-gle, ne pa črnih dimastih štren. Podre' nosti novega postopka so kajpada voska tajna, strokovnjaki pa menijo, da p meni ta pridobitev velik napredek za b d oče vo je vanje v zraku. Katastrofalen potres na Kubi Palica namestu trobila V drugi polovici januarja so uvedli pa češkoslovaških železnicah nov signalni znak pri odhodu vlakov Namesto trobila, s katerim so dajali vlakovodje in sprevodniki znamenje za odhod, rabijo zdaj signalno palico, ki se je s pridom uveljavila že na nemških železnicah. Ponoči nadomešča signalno palico električna svetilka modre barve. Baje se s tem pospešuje izstopanje in vstopanje potnikov in vlaki so mnogo hitreje odpravljeni kakor poprej, ko so se ljudje vedno zanašali na glas sprevodnikovega trobila. Vsakih deset let novi avtomobili Francoska avtomobilska industrija je pripravila zakonski osnutek, ki ga bo predložila parlamentu. V Periguexu so se namreč sestali vsi avtomobilski industrij-ci Francije, ki razpolagajo z mnogimi tvornicami in 500.000 delavci. Sprejeli so resolucijo, ki poziva vlado, naj uzakoni načelo, da se mora uničiti vsak avtomobil, ki je star 10 let. če bi tri predlog uslišan in bi vlada sprejela zahteve avtomobilske industrije, bi uničili v Franciji vsako leto približno 45.000 voz. To bi seveda močno poživilo francoske avtomobilske tvornice m bi močno zajezilo grozečo brezposelnost. Za vsak uničen avtomobil bi prejel lastnik nakazilo, ki bi ga upravičevalo do znatnega popusta pri nakupu novega voza. Lake Placfd V Švici so zgradili doslej največjo prevozno cisterno, v katero gre 70.000 litrov bencina Pomoč brezposelnim v Parizu Plaketa za 330 udeležencev zimske olimpiade 1932. Napoleon — dolžnik Francoski prosvetni minister Roustan je nedavno zahteval z* bivšo igralko Worms-Barette red Častne legije. Pri tem je prišlo na dan, da je francoska vlada bivši umetnici prav za prav precej dolžna. Leta 1793 je prišel Napoleon za nekaj dni v Avignon. Stopil je v restavracijo pradeda Mme Worms-Barette in je napravil za 60 frankov računa, ki ga pa ni plačal, ker ni imel denarja. Gostilničar je bil zaradi tega razkačen in je divjal, pozneje, ko je postal Napoleon cesar, pa se je bahal, da mu je storil veliko uslugo. Ta zgodba se zdaj kolportira širom Francije in Mme Worms-Barette žari od njene slave. Podzemsko čudo New Yorka Newyor3Ka podzemdka ž;i'ezm'.ca je dobila v Osmi aveniji železniico, ka je pravo čuido aimer>i;7:e tehnike in prometa. Vsak voz te železnice stane 38.000 dolarjev. Tvomrca, ki je prejela naročilo za cele garniture, je morala zgTaditi mesečino po 40 voz To mi bila lahka nafoga. Za voak vagon je namreč bilo treba 600 risb. za priti-kMne pa še drugih 300 rislb. Samo en načrt, ki kaže tloris vaigona je 3.60 m ver/.k in je veVjal tolilko kolikor plačamo pri nas za avtomobil. Vsatk vagon, ki je 18 m doig, pa tehta 160 ton, ima 60 sedežev in sprejme v primeru sile lahko 280 eseb. Za vsak voz je bilo treba 6000 kosov, med drugim 12.300 vi,jcf:ov 22.558 zakovic, 451 kosov cevi za dovajanje zraka in 69 km žice. Pri vsakem vatgcrau so morali izvrtartn nad 100 tisoč k Len j. Z razorožitvene konference Predsedniška miza razorožitvene konference v ženevi .Zgoraj predsednik Henderson X Največja bencinska cisterna Državno prvenstvo v umetnem drsanju Moško državno prvenstvo si je priboril Schwab (Ilirija), damsko pa ga. Kadrnka (Hašk) Včeraj dopollne se je vršilo na drsališču SK Ilirije državno prvenstvo v umetnem drsanju za gospcr'- in dame. Led je bil naravnost idealen in je omogočal brezhibno izvajanje vseh likov. Organizacija je bila s strani Ilirije brezhibno izvedena, tako da so vsa tekmovanja potekla popolnoma zadovoljivo. Poleg državnega prvenstva so nastopili tudi naši juniorji drsalci, in sicer dame in gospodje, dočim je bil tek na 1500 m priklopljen v propagandne svrhe. Takoj v začetku moramo poudariti, da so vsi nastopajoči pokazali veiik napredek in da smemo biti z nudenim nad vse zadovoljni. Posebno prosto drsanje je moralo zadovoljiti ne samo lajike temveč tudi stroge sodnike. Naši juniorji so pokazali. da se nam obeta v umetnem drsanju najlepša bodočnost. Tekmovanje se je pričelo ob 8. zjutraj z Obveznimi vajami. Najprej so nastopili juniorji gospodje, nato juniorke dame, nakar je sledilo državno prvenstvo za gospode in dame. Državno prvenstvo za dame si je ponovno osvojila kot edina tekmovalka dosedanja državna prvakinja gospa Kadrnka (Hašk) ter je dosegla od 144 dosegljivih točk 121. Njena močna stran so posebno obvezni liki, ki jih izvaja z minuciozno preciznostjo in lahko služi vsem moškim drsalcem za vzgled. Od 84 dosegljivih točk jih je doseg'a 74, kar je vsekakor zelo visok odstotek. V prostem drsanju njeni liki niso bili ravno najtežji, vendar je svoj šti-ri minut ni spored izvajala v dobrem tempu in 7. dobrimi vezavami zelo sigurno. Zapustila je odličen vtis. Naslov je vsekakor pripadel najvrednejši. Za prvenstvo gospodov sta nastopila samo dva tekmovalca, in sicer Schwab in Tbuma. oba SK Ilirija Avčin je bil zaradi izpitov preobremenjen in ni mogel trenirat ter zaradi tega ni nastopil. Prvak za leto 1932. je postal Seh\vab. ki je dosegel 192 točk od 240 dosegljivih, mestna številka 5. Thuma je dosegel 180 točk. mestna .'tevilka 10. Sclivvab je imel znatno pred-r v obveznem drsanju, nekateri liki so mu posrečili brezhibno, zlasti proti- trojki, protiokreta in trojka-vijuga-trojka. V prostem drsanju je Thuma prekašal svojega konkurenta ir je pokazal nekaj krasno izvedenih piruet. Zlasti je ugajal njegov tempo in pa skladnost z godbo. Dosedanji prvait inž. Bloudek zaradi prezaposlenosti ni mogel braniti svojega naslova. V konkurenci dam juniork so nastopile tri tekmovalke, ki so bistveno pripomogle k dobremu vtisu celokupnega tekmovanja. Po znanju so bile zelo izenačene, kar je tudi razvidno iz sodniških tabel. Ugajale so zlasti v prostem drsanju, kjer je na primer zmagovalka Severjeva pokazala nekaj lepih skokov in piruet. V obveznih vajah je vodila Kosova dočim je Luekmano-va pokazala izravnano znanje. Rezultati so bili: 1. Jelka Sever 66 točk od dosegljivih 96, mestna številka 5, 2. Sonja Kos 63 točk, mestna štev. 12, 3. Traute Luckman 61 točk. mestna štev. 13. Juniorji so pokazali pomanjkljivo pripravljenost. nekateri so celo drsali s tuii-mi drsalkami. Vsekakor pa sta pokazala posebno Košak ir žitnik velik talent, žitnik je vsekakor zaslužil drugo mesto in so mu tudi sodniki dali ^eč točk kot drugo plasiranemu Sernecu, ki pa ima nižjo mestno številko. Rezultati so bili: 1. Košak SI točk, mest. štev. 8, 2. Ser-nec 78 točk. mest. štev. 10. 3. žitnik 80 točk, mest. štev. 11, 4. Pavletič 50 točk, mest. štev. 20. V propagandnem teku na 1500 m je nastopilo 11 tekmovalcev. Zmagal je mali Avčin v času 3:20.6, ki je edini od vseh imel dirkalne drsalke; 2. Pavletič 3:43.8, 3. Gregorič 3:44. Vodstvo tekme je bilo v rokah razsodišča, kateremu je načeloval delegat JZSS dr. Vrtačnik, sodniški zbor so pa tvorili inž. Bloudek. Betetto Vissiak in Juvanc. Tekmam je prisostvovalo nad 50 gledalcev, večinoma zastonjkarjev Zvečer se je vršil v hotelu Bellevue družabni večer, kjer so bile zmagovalcem razdeljene diplome in plakete in so se jim obenem oficijelno raz-gjas;li rezultati. >»hni#nš del rubrike ufeiuje avtoinhaiesj eddelefe Vara h is Oil Cempaov A. £ Bofijsa ohranitev vozila in ponovna prodajna vrednost Da je boljša ohranitev vozi1'a z njegovo ponovno prodajno vrednostjo v neposredni zvezi, ni težko razumeti Lastnik motornega vozila bna seveda največji interes na teni da doseže kolikor mogoče višjo ceno, kadar proda svr>je vozilo, ker čim večja je cena. btn manjši je zr.esek za mesečrr odpis vrednosti v celotnem računu izda kov za vozilo odnosno po prevoženem ki.o-metru. Vr»zHo. ki ie skrbno negovano, nas do etai'o v pogonu eim manj in bo ostalo stalno v dobrem stanju, čeprav ga intenzivno rabimo. K negi avtcmoibila spada brezpogojno tudi uporaba visokovrstnih pogonskih sredstev, t. j. gor h-a in maziva Goriv« mora biti tako. da zgori popolnoma, ne da bi pustilo za seboj zogtenele zaostanke. čistoča goriva in njegova vedno enaka kakovost sta pri tem naivečie važnosti. Nečisto gorivo ne zamass samo dovodov, nit« m šobe upiinjača. arnrak onesnaži u-di prostor žgorenja in ventila motorja Zaradi tega nastale motnje, kakor nered, nost eksplozij zaradi neenake plinske zmesi. slabo zapiranje ventilov pn poman.ikbji-vem razvijanju mo<\ zaribanju cilmdrskih »t en zaradi zaostankov itd., povzročijo prezgodnjo obrabo posameznih delov motorja m znatno zmanjšajo učin motorja. Vpav »sredstev /« mazanje na ohranitev motornih vo/.il se ne more nikoli dovolj oceniti. Visokovrstno mazivo tvori tned teročmr-se p.onami t-r.ko. nepredirno plast in Wi. preči kovinsko treni".. Obraba posameznih etro nih delov os-tame normalna odnosno se zmanjša na minimum. fovečana zamašitev batov zaradi boljšega oprijemanja olja. kakor tudi dejstvo, da visokovrstno olje izdrži največje pritiske, cmogocu, da di>bimo iz vozila največjo močene da preveč obremenimo mc-tor. Motur se tudi mnogo boljše obvaruje. CM j j odgovarja tudi pri najv šjib temperaturah ne niiSča za seboj smo'as tih in lepljivih zaostankov, teko da ga izhajajoči p'ini lahko odstranijo iz prostora za zgo. renje Na ta način zaostanki ne onesnažijo ol:a ki se ie nanovo vlilo v karter. Motri je zho-< zaribanja zoglenelih zaostankov, ki dospe med bat rn c« uidrovo steno_ ah pa v 'eža-e se s trni zanesljivo preprečijo. Visok o vrstna maziva za diferenci jal in menjalnik za peresa m zglobe so popolnoma brez kislin Zdržijo zelo dolgo svojo mazilno sposobnost in se ne zgostijo ^predčasno Občutljivi zobniki se kar najboljše varujejo, moč motorja se popolnoma izkoristi in vs' deli vozila ki se gibljejo, -se ohrani jo v dobrem stanju. Mazivo pokrvie v^e \ov;n*ke plohe ki se morajo možat' s plastjo ki prepreči dostoo vlage. Rja In niene posedice. t. j. da postanejo poet-mir«ni deli kmalu neuporabljivi. so ukliu-čene. * S pazljivo nego se varujejo vsi deli motornega voz;!a tako de se zmanjšajo repa-rature i.n obnovitev posameznih delov na minimum. Če hoče vozač svoje vozilo po neko iko letih prodati, oo opaziti, da je ostala prodajna vrednost še zelo visoka. Stroški za mazanje z najboljšim oljem znašajo komaj 3 odet celotnih pogon«ftih stroškov, ki se izplačajo s tem da zmanjšalo draga popravila na minimum in povečajo vrednost vozile v primeru ponovne prodaje. Nemška avtomobilska industrija v lanskem letu Če primerjamo produkcijo nemških avtomobilskih tovarn s produkcij-kimi številkami v drugih industrijskih panogah do mo videli da prav za prav nazadovanje v lan kem letu nasproti 1930 še ni tako veliko. Lani se je produciralo vsega skup a« j okrog 76-000 motornih vozi"! nasproti 93.000 v letu 1930. Nazadovanje iznaša torej le 19 odst V tej produkcijski količini so všteti vsi avtomobili, ki so se prodajcirali v čisto nemških tovarnah in v montažnih delavnicah inozemskih tovarn Zgolj v domačih tovarnah se je proizvedlo 65.800 motornih vozil nasorot' 71.000 predlanskim; nazadovanje je torej za 5200 vozil ali za 7.3 odst V montažnih delavnicah inozemskih družb se je pa lani izdela'o mnogo mani kakor predlanskim 1931 je znašala produikcira 10 250 vozi-:, 1930 pa 22.750. To perneni nazadovanje za okrog 55 odst in je torej esto domača industrija mnogo manj občuti''« splošno produkcijsko krizo. Nemške tovarne same so izdeVe ck'03 56.300 osebnih (v 1930: 61.150) in 3500 (v 19.30: 9950) tovornih avtomobilov. Kriza je bila pa v industriji motornih koles mnogo hujša V letu 1931 «» je produciralo 14.400 težjih in 25.SOO a ž jih motornih koles nasproti 35.300 in 41.000 v letu 1930 To bi bile le prodaici rane količine Mnogo .mamiša pa je bila vrednost te produkcije iin se je posebfio pri malih in srednje velikih avtomobl'1 iih opaižalo nazadovanje v cenah. Skupna vrednost produkcije motornih vozil je bila lani nekaj nad 500 milijonov mark nasproti 700 milijonom v predlanskem letu. • Poljska zvišuje carino. Pc/jska vlada pripravlja novo carinsko tarifo po kateri se bodo carinske postavke pri uvozu avtomobilov znabno povečale. Tako bo n or. treba plačati za male avtomobile nad 100 odst. od vrednosti Tudi za srednje in velike avtomobile je carina povišana in sicer bo tr-%ba sedaj pacati dvakrat toliko ka-r kor prej. ravno za toliko je povišana carina na tovorne Avtomobile. Po novem načrtu bodo povišali carino fud' na motorna kolesa. S tem bo prav za prav vsak uvoz motornih vozil 6 Poljsko onemo^očer in na ta način upajo pospešiti produkcijo domačin avtomobilov Najvažnejše športne prireditve v tem in prihodn jem mesecu bodo: 28 t. m. Givud Prix Švedske za avtomobile. 18 do 24 marca avtomobilska vožnja Pariz—Ni z^a. od 27 marca do 2 amrila š^dnevna vožnja avtomobilov na Niirburgringu. Nedeljski nogomet v Ljubljani Včeraj bi se morali vršiti na igrišču Her-mesa dve nogometni tekmi, vendar je prva med Hermesom in Olimpom iz Celja odpadla, ker je Olimp gostovanje brzojavno odpovedal. V zameno sta nastopila A in B team Hermesa, ki sta odigrala prijateljsko tekmo, ki se je končala s 7:1 za A moštvo. V drugi tekmi sta se srečala IPrija in Svoboda. Belo-zeleni so nastopili z močno kombinirano postavo, v kateri je bilo pet juniorjev, vendar je to moštvo v vsakem pogledu prekašalo nasprotnika in je sigurno zmagalo s 5:1 (3:0). Edini gol za Svobodo je padel iz enajstmetrovke. Pri Iliriji se je zlasti odlikovala ožja obramba z vratarjem Maličem na čelu, v napadu pa leva stran s Pipanom in Dobrletom. Ostale nogometne tekme Beograd: Včerajšnjo prijateljsko tekmo med beograjskima rivaloma BSK in Jugoslavijo so pričakovali z izrednim zanimanjem. Na igrišču se je zb-alo nad 10.01X) ljudi. Zmagala je Jugos'«vija z 2:1 (1:1). Obe moštvi sta nastopili kompletno.' le BSK je imel na levem krilu Krsto Popov,iea. V 2. min. je Miloševic dal žogo z glavo prosto stoječemu Bori Nikoliču, ki je iz sedmih metrov poslal žogo v mrežo ter dosegel vodstvo za Jugoslavijo. V S. min. strelja Tirnan č kor-ner proti Jugoslaviji. Pred golom Jugoslavije nastane gneča, iz katere potihne Gliševič pol metra pred golom žego v mrežo ter izenači. V drugem polčasu je dosegel zmagonosni go! za Jugoslavijo Miloševic. Dobro je sodil budimpeštanski sodn k Klug. Zagreb: Včeraj se je pričelo prvenstvo Nj. V. kraljica na dobrodelni prireditvi Beograd, 7. februarja p V oficirskem domu je dobrodelno društvo »Srpska majka« organiziralo danes razprodajo raznih ženskih ročnih del in drugih predmetov. Cisti dobiček te priredHvt je namenjen za podporo siromašnih slojev Razstavo je pose-tila tudi Nj. Vel. kraljica v spremstvu kneginje Olge in dvorne dame gospe Loza-ničeve. Nj. Vel kraljica je sama poklonila več dragocenih darov in se je zelo pohvalno izrazila o organizaciji cele prireditve. Zakon o brezplačni <^daji lesa iz državnih gozdov Beograd, 7. februarja p. Odbor, ki je razpravljal o zakonskem načrtu o brezplačni oddaji lesa iz državnih gozdov, je danes dokončal svoje delo in izročil svoje poročilo Narodni skupščini Odbor je predlagal nekatere izpremembe zakona med r drugim doaattk. da imaio pravico do brezplačne dobave lesa in drv ;z državnih gozdov tudi delavci pod pogojem, da tega lesa. odnosno drv ne smejo prodajati dalje. Razen tega je odbor predlagal nekatere stilistične popravke. Minister za šume in rude je na te predloge pristal. Zakon bo prišel v razpravo na eni prvih prihodnjih sej Narodne skupščine. Pravilnik o odstranjevanju peska iz plovnih rek Beograd, 7. febr. AA. Prometni minister je predpisal pravilnik o odstranjevanju peska iz plovnih rok, po katerem je odstranjevanje peska in drugega materijala na j plovnih rekah, in sicer iz rečnih strug, z otokov in bregov dovoljeno samo po ....... — r------- , . . ! poprejšnji dovolitvi prometnega ministr- zagrebškega Ia razreda. Rezultati so^ bili: j stva, odnosno uprave pomorskega in reč- i nega prometa. Uprava pomorskega in reč-' nega prometa da dovoljenje samo tedaj, j če odstranjevanje materijala na plovnih I rekah ne ovira plovbe. Za izdajanje dovo-I Ijeuj lahko uprava pomorstva in rečnega Gradjanski : Viktorija 0:0. Hašk : Železničarji 4:0 (1:0), Concordia : Jugoslavija 2:1 (0:1). Novi Sad: Prvenstvo. NAK : Mačva 2:0. Dunaj: Včeraj se je pričelo spomladansko prvenstveno tekmovanje Rezultati so bili: BAC : WAC 4:2 (2:1). Vien-na : FAC 2:0 (1:0), Nicholson : Slovan 3:2 (1:1), Sportklub Rapid 5:4 (3:0)!, Admira : Austria 1:0 '(1:0). NVacker : Ha-koah 1:1 (1:0). Praga: Sparta : Bohemians 4:0 (2:0), Slavi ja : DFC 4:1 (0:1), Liben : Teplitzer F C 2:1 (1:1). ASK Primorje (nogometna sekcija). Dre-sobi kavarne sEmona«. Radi važnosti se vi ob 20 seja sekcijskega odbora v posebni prosi za polnoštevilno udeležbo. Plavalna sekcija SK Ilirije. Seja načelstva danes ob 18.30 v posebni sobi restavracije »Emona«. Tovarne leta! Bleriot so ustavile obrat. Francoske tovarne letal, ki so v zadnjem času delale samo še s I3j delavci, so eedaj popolnoma ustavile obrat. Ustavitev se motivira s tem. da :nw tovaraa za o veliko odprtih terjatev, med drug "m tudi nasproti državi, in da ne. more priti do evojega denarja. • Razstava motornih koles v Londonu. Zaradi eplosne denarne krize je odločijo društvo tovarnarjev moto ni,h kolos na An-i»'eškem, da v prihodnjem letu ne priredi več razstave motornih kot'es v Londonu, ki je znana pod imeivrm Olvmma Shmv. V ČSR so znižali davke na motorna vozila. S 1. januarjem je stop"'la v veljavo nova odro-iba, s katero so znižala davke na avtomobile za celih 30 odst. To znižanje vsekakor kaže razumevanje vadniih krogov za potrebo povečanja avtomobilskega panka. V Ameriki na vs*»k km 2 bencinski črpalki. V Zedinjenih državah severne Ame-r ke pridejo na vsaiko aruglesko mil jo (1600 m) dobre ceste 3 bencinske čr-oalke. torej na 1 km skoro 2. Vrednost teh črpalk in podzemeVslkih rezervoarjev se ceni na 13.369.000.000 dinarjev. V šviei nimajo več maksimalne hitrosti. Kakor znano, so na Aneleskem že pred časom preklical' zakoniti predpis o miksimil-ni h;tresti avtomobilov na cestah. Temu primeru hoče sedai slediti tudi Švica, ki bo odpravila omeHev bitro°ti na nodežel-skib cestah in zahteva edino, da vo^ač v vpi-kem trenutku popolnoma obvlada vozilo. Po našem mneniu ie ta ukrep res prav koristen in odgovarja svrhf moio-neodjetniki, se morajo obrniti za dovoljenje na upravo pomorstva in rečnega prometa preCto (pristojnega pristaniškega kapetaa-stva. Pravi,Inisk nadalje prinaša določila glede vlaganja prošenj za dovoljenja, fci morajo biti opremljene s taksnimi znamkami. Dovoljenje se izda samo za določeno mesto. Odstranjevanje materijala na plovnih rokah brez dc/oljenja, ki ga predpisuje ta pravilnik, se mora taikog ukiniti, osebe in ustanove, ka bi to delale, pa se kaznujejo z globo do 300 Din in morajo plačati tudi Tiroiptsano takso. Ce bi se s takim de'om napravila škoda javnim interesom, odgovarja zanjo oseba, k! je to deta vršila Ta pravilnik velja za te-le ti lovne reke: Dhnav. T'sa. Sava, Drava. KuV*a. Morava, Drina. Tamiš, Vel. strug, Bosut, Spačva in Studva. Dovoljenja, izdana, preden je ta pravilnik ste~<:l v veljavo, večajo do poteka roka. ki ;sra rlaie dovo^enje. Prav^n.ik stooi v ve ja-vo. ko se razglasi v >Službeiti5h novinahr. Dopusti prometnega osobja Beograd. 7. febr. AA. Prometno mini-strstvo je glede na vprašanje, cl« se sme ! dopust iz privatne potrebe s pravico do nagrade šteti kot upravičeni letni dopust, dalo tole nojasnilo: Po čl. 178. zakona o državnem prometnem osobju se dnevničarjem lahko dovo.i plačan dopust za privatne posle največ do 15 dni: ta dopust je v skladu z letnim dopustom reguliranega osobja. beseda ! »lahko« se more razumeti ta*:o, da dnev-ničar lahko prosi l.x dopust, vendar je izključna pravica železniške uprave, da mu ta dopust dovoli, v kolikor to služba dovoljuje, in v mejah z zakonom dovoljene maksimalne dobe. Glede bolezenskega dopusta pride v po-štev čl. 179. zakona o državnem prometnem osobju in se zato ne more šteti v plačin dopust. , To velja tudi za kontraktualne nameščence. le s to izpremembo, da se pn njih določi trajanje plačanega dopusta s po- fi°Zbzakonom ni predpisan rok službe po ^ilNUlia ------- I ^ , osobju, temveč je prepuščeno zeleznisk' upravi, da ravna po svoji uvidevnosti in v interesu službe tudi v tem pogledu tcm bolj ker se s kontraktualnimi namescenci dela''o pogodbe navadno na leto dni m zato' ni mogoče določiti točnega roka. po ka'ercm se jim lahko dovoli dopust, dnev-ničarji pa so p-av tako nastavljeni JUTRO« ponedeljska izdaja Ponedeljek, 8. februarja 1932 ŽENA V SODOBNEM SVETU ■M- Kriza družine IV. Ko jc naraščalo bogastvo v rokah posameznikov, je postal monogamen zakon ekonomska iu genecnomska potreba: mož si je hotel zasigurati legitimne dediče svojega premctfeDja. Tem zahtevam je ustrezajo krščanstvo v polni meri s tem, da je prepovedalo po ligami j o in zabranilo ločitev zakona. Vendar se je pa zakonska zvestoba zahtevala samo od žene in se njeno stališče ni prav nič izboljšalo v praktičnem življenju. O nizkem in ponižajočem ženinem stališču nam najbolje pričajo izreki sv. Pavla in cerkvenih očetov (n. pr. ženske so peklenska vrata in vir vsega zla itd.) in poznejših cerkvenih dostojanstvenikov, ki 30 na nekem koncilu celo razpravljali o tem, ali ima tudi ženska neumrjočo dušo Pozneje je postal zakon cerkvena institucija in od 1. 15G3. je veljala vsaka zakonska zveza brez cerkvenega blagoslova kot konkubir.at in je bila torej neveljavna. Družina je imela strogo patrijarhalno obliko. Skozi ves srednji vek je zavzemala očetova avtoriteta nečuvene dimenzije, isto-triko pa tudi mcževa oblast nad ženo. žena ni smela razpolagati z lastnim premoženjem, ničesar ni smela ukreniti brez moževega dovoljenja. Vobče pa je bila srednjeveška družina trdna in neomajna socialna edinica; ta skupnost je bila utemeljena predvsem v gospodarski potrebi: družina je bila tudi v srednjem veku produkcijsko središče najnujnejših potrebščin življenje. Torej je bil zakon predvsem gospodarska institucija, kar je tudi ostal, dokler se žena ni za-fela gospodarsko osamosvajali. primorana r to zaradi gospodarskega napredka. O kaki etični" bazi pri večini srednjeveških sakono\ ne more bili govora. Kako je sodila tedanja družba o zakonu, nam pri-ra izjava grofice Champagr.e (1174): s-Po posvetovanju z nešteto ženami in po temeljitem razmišljanju sem prišla do zaključka, da je ljubezen v zakonu nemogoča, kajti dva, ki se ljubita, se prostovoljno da-"leta dni g drugemu, dočim sta zakonca v to prisiljena zaradi dolžnosti, ki ju veže.« Vsa lepa romantična ljubezen srednjeveških vitezov ni veljala zakonski ženi, temveč ljubici. Z razvojem kapitalističnega gospodar-n»a je bila odtegnjena družim druga gospodarska funkcija za drugo. Z obrati, ki so nastali s uvedbo stroja, ni mogla tekmovati domača obrt. Tako je postopno izgubljala družina svoj pomen kot gospodarska zajednica. ženin delokrog v družini se je čedalje bolj krčil. Kapitalistični gospodarski sistem je pognal ženo nižjih plasti r tovarne in delavnice, ženo višjih in delno tudi srednjih piasti pa v brezdelje. Toda zaradi napredka kapitalistične gospodarske organizacije, katere »blagoslov« za človeštvo je v tem, da združuje čedalje več bogastva v rokah maloštevilnih posameznikov, dočim proletanzira natgirše plasti, je morala tudi meščanska žena sa zaslužkom. S tem trenutkom se pričenja tako zvana ženska emancipacija, osamosvojite? žene, i .snovana na gospodarski neodvisnosti od premoženja staršev m od moževega zaslužka. ženska emancipacija ima v svojem bistvu yj\ vse kulturno življenje človeštva ta- ko dalekosežne posledice, da jo moremo smatrati kot priče_ek nove dobe v kulturnem življenju. Ce premotrimo posledice, ki jih prinaša gospodarska osamosvojitev žene v sožitje ljudi, vidimo, da morajo te posledice vplivati zlasti na družino, ki je kakor vse drugo podvržena izpremembam. Gospodarska samostojnost prinaša ženi tudi osebno svobodo in s tem enakopravnost spolov, kar bo postopno povzročilo omajanje in padec moške nadvlade. Ker je bil mož doslej edini, ki je vzdrževal družino in tudi ženo, je bila žena od njega odvisna in se je morala v vsem pokoriti njegovi volji. Sena je bila doslej pravno izročena samovolji moža v taki meri, da se ta odvisnost nikakor ne more spraviti v sklad s človeškim oostojanstvom odrasle osebe. Nekateri so zaradi tega stavili reformni predlog, na podlagi katerega naj bi sc zakonito določila vsota ki bi jo moral mož plačevati ženi za njeno gospodinjsko delo (Marijana Weber, prof. Forel). Toda ta reforma bi pomenila odvrnitev ali pa vsaj zavlačevanje' ženske diferenciacije, ki edina more prinesti ženi svobodo. Pri današnjih razmerah bi bilo pa to tudi nemogoče, ker je mnogo mož. katerih plača nc zadostuje niti za preživljanje družine, kaj šele za to. da bi plačevali še ženino delo v gospodinjstvu. Gospodarska osamosvojitev prinaša ženi tudi duhovno in socialno emancipacijo in s to v zvezi izpremembo naziranja o morali m zakonu, kar je važno za razumevanje današnje zakonske, oziroma družinske krize 2ono pretekle in polpretekle dobe so vzgajali v prepričanju, da je dolžna svoji -»poštenosti«, svoji »ženskosti«, da je v vseh spolnih zadevah čim bolj nevedna in nepoučena Privzgojili so ji mnenje, da se ženska bitnost protivi spolnemu občevanju ter da je za ženo edino spodobno, če je v tem pogledu njeno obnašanje čim bolj pasivno ženska frigidnost je veljala kot čednost. Toda današnje prevrednotenje mnogoče-sa dosedaj veljavnega je prineslo temeljit prevrat tudi v naziranju v seksualni morali. in ta prevrat se ni omejil samo na eno državo in en razred temveč se je raztegnil na vse države in n.i vse ljudske plasti. Kakor omenjeno, sta veljala v srednjem veku in še dalje do diferenciacije žene ljubezen in zakon običajno kot nekaj nezdružljivega, kajti zakon je bil za posameznika predvsem ekonomska zajednica. za državo pa naprava za vzdrževanje rase. odnosno potomstva Dokler sta sta1: ti dve komponenti v ospredju, je pomenjala zakonska zveza relativni enostavno razmerje z določno opredeljenimi dolžnostmi in pravicami. Z gospodarsko osamosvojitvijo žene pa je zakon izgubil svoj ekonomski značaj, z ženinim duhovnim podvigom je dobil novo etično bazo: postal je harmonična zveza dveh enakovrednih partnerjev, pri katerih je prvi pogoj ?a združitev medsebojna ljubezen. G temeljiti izpremembi etičnega vrednotenja nam pričajo naslednje besede Ellen Keyeve. »Ljubezen je nravna tudi brez zakona, toda zakon je nenraven brez ljubezni.« S temi besedami označuje Ellen Keyeva ljubezen kot edino etično bazo za zakonsko in za vsako spolno zvezo vobče. Razvrednotenje dela Naša kultura je doslej zaznamovala le moža v tem smislu, da je postal za njega sozvok »delo in radost« in »delo in sreča« nezdružljiv pojem. Delo. ki ga mora izvrševati, da služi denar, je za njega neizbežno: v kateremkoli obratu zavzema mesto, ki zahteva od njega izpolnjevanje katerihkoli funkcij, ki mu ničesar ne pomenijo, ki jih mora izvrševati, ne oziraje se na svoje interese in oseone zmožnosti, da se more preživljati. Zaveda se, da nima možnosti, da bi si po svojem nagnjenju izbral poklic, ki bi ga izvrševal s tistim notranjim prepričanjem in tisto prizadevnostjo, ki zahteva vse sile celega človeka. Tako pa spozna le del celotnega obrata, v katerem je zaposlen. Samo tam naj se izkaže, drugače postane nadležen in moti sistem. Le kdor ima protekcijc ali kapital — a kako maia peščica ljudi ima na razpolago eno ali drugo — se lahko udejstvu-je po svojem nagnjenju. Doslej je bila torej predpravica moža. da je trpel zaradi razkola med »zaslužkom in človečnostjo«, medtem ko je od žene odvrnil to dilemo nimbus, s katerim je ozar-jala svoje delo v gospodinjstvu in iz katerega je črpa.a svojo važnost in neutrp-Ijivost. Današnja žena pa, ki se poklicno udejstvuje ali pa je navezana na urejevanje gospodinjstva, ni v ničemer več na boljšem od moža; tudi v njej sta zasebni in poklicni človek včasi tako močno ločena. da živi vsak od njiju svoje posebno življenje. Zato hrepeni gospodinja po drugem udejstvovanju ki bi jo notranje povsem izpolnilo poklicna žena pa se nadeja, da se bo v zakonu, od katerega so dekleta prejšnjih časov pričakovala spoznanje doslej jim nepristojnega ^življenja«, vendarle oprostila nadležnega in mehaničnega dela. katero je morala izvrševati. Sicer ostane zdravnica tudi poslej rada zdravnica, na socialnem polju delujoča žena ostane tudi v zakonu zvesta svojemu poklicu, tudi učiteljica ostane v svojem delokrogu, prav tako šivilja, prodajalka, direktorica — sploh vsaka žena, ki ima kakršnokoli samostojno, tvorno delo. Sceno-tipistka. kontoristka, delavka pa rada opusti svoje delo, čim prej, tem bolje, *er ji njeno delo ne da občutka ustvarjaj >čo razvijala dalje, do občega gospodarskega poloma Vse to so glasni in daleč vidni pojavi sistema, ki ga pacifizem izpodbija. V tej tekmi v oboroževanju ni možen kakršenkoli ugoden rezultat: le propast ali vojna In tud: tej bi sledila v najkrajšem času ekonomska propast vseh soudeležencev in neudeležencev Videli smo, kako je že sama vojna pripravljenost na avstrijskih mejah za časa zadnjih zmed na Balkanu gospodarsko uničila neštevilno rodbin in trgovcev In z grozo smo videli, kakšne ekscese gorja in grozovitosti so morale utrpeti dežele na Balkanu v pravkar končani vojni Ne samo v pacifistih, temveč v večini sodobništva je vzbudil ta bojni pohod globoko grozo Militaristično usmerjeni pa so seveda črpali iz njega nove nauke kako voditi bodočo vojno Posebej izkušajo iz dejstva, da so v neposredni preteklosti nastale take vojne, izvajati dokaz, da je vsako pacifistično delo zaman. Toda pacifisti se ne puste begati z napačnim zaključkom, da je pobijanje zla brez pomena in brez nade na uspeh in nadaljujejo z vnemo svoje delo: zbirajo se na kongresih, otvorijo palačo miru v Haagu, organizirajo nemško-francosko zbli-žanje. podpirajo avstrijsko-rusko antanto. prisluškujejo predlogom ameriškega državnega tajnika Bryana glede na mednarodne preiskovalne komisije, bavijo se z na-rodnopravnimi in statističnimi študijami, tvorijo nova društva, predajajo vladam načrte in prošnje za mir, predavajo na potovanjih. zbirajo se v vedno širših krogih, prodirajo v učiteljstvo, v duhovništvo. v trgovski svet v publicistiko, v literaturo. Od vseh uporaoljenih metod za vzpostavitev mednarodnega mirovnega stanja naj nobena ne velja za edino. Nobena naj druge ne omalovažuje ali celo izkuša izločiti, zakaj tako široko svetovno zadevo pospešujejo vse razpoložljive sile. če mislijo narodnopravni znanstveniki« pacifisti, da lahko z omalovaževanjem gledajo na mirovne apostole, ker oni — juri-sti in učenjaki — ne operirajo 3 sentimentalnimi, temveč z znanstvenimi sredstvi, tedaj pozabljajo da je podlaga za sklepa« nje pogodb in postavljanje zakonov potrebna volja, ki ne bo kršila pogodb in bo zakone upoštevala. Napisana morala mora temeljiti na čustveni morali. Javno vest je treba zbuditi. Mnoga pota vodijo v Rim, toda h o t e t i moraš, ker žele tedaj sc boš podal na pot. Linčanfe v Ameriki Od leta 1889 so v Zedinjenih državah linčali 3639 črncev. Na leto odpade povprečno 115 žrtev. V zadnjih Šestih letih sc je ta sramotni postopek belega plemena nekoliko ublažil. Justitflkacije so sc skrčile ea 16 primerov letno. Sokolske cigarete češkoslovaška tobačna režija pripravlja za letošnji sokolski kongres v Pragi posebne cigarete. Kadilcem bo znamka »IX. Slet« na razpolago v dveh vrstah. Prve sokolske cigarete pridejo v promet že me« seca marca. Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. MALI OGLASI Službo dobi Vt»> sa sa ta B?w> pa 8 Dia. (i) e Seseda S> psrj ■sn takoj pod zelo •igodtrimi pogoji. Naslov oglasnem oddelku ».lati _ Vajenca jm fir> v trgovino T"1-- .tiče« blivca. Lastnoročno ?:aaae ponolbe na naslov: fijnk' čeme, Iladeče. 3707-1 Služkinjo •«drav«>, čisto m hitro, s letnimi spričevali, sprejmem na vsa gospodinjska dela v vili r Coeiori ulici 15 — .f.jaMjaaa. 391-1-1 Službe išče Vsaia beseda 50 fir: sa dajanje naslova «Ji s* Šifra ce 3 Kc. (2) Boljša mladenka pošteca, išče namešče-nja začetue natakarice. Nastopi takoj. Ponudbe na oglas. odd. sJutra 8ia!no službo %ask »Poltena in marljiv«.« na osrl. oddfil-sk »Jutra«. S&š-S Dekle pridne- in poš-teno, s dalj-š-lnti spričevali, i »če mesto bišne aii posoodmoe v go-»podinjstvo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Vr-pod šifro »Vestna« S.O70-Č Dekle staro let, * '*' v kakšen botcl v Varaždln aii Split, kjer bi se izucna v kuhi. Xas!ov pove ogi. oddelek »Jutra« v Ljubliani 3515-2 Pouk Prodam Ogsi.su trg. ina&aja p« l [Ma beseda; is da j ar. je otslova tli ca žifr« 3 Din. — OjUal »obalnega snač&ja vo» ka 50 pu; ta dajanj« &a»!i za dajanj« naalsva S Dia. (4) Camernikova šoferska šola Llnbljana. Dunajska c. M Prva oblastveno koncesijo Tirana. Prospekt 15 zastonj — pošit* ponjl U 6 e d e e sprejema vsak 6as. 251 Pekarno dobro idočo, t velikim okolišem, s stanovanjem vred odda v najem Nemec Janez, M irska Sobo ta. Prokmurje. 3913-17 Stanovanje Vaaka beseda l Din: oa dajani« ah aa Šifro pa t Dio. (31) Stanovanje parke tira ne sobe in kuhinje, £ elektriko oddam s 1. marcom. Naslov v ogi. oddelku »Jutra«. 3691-31 Stanovanje enosobno oddam s 1. mar cem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 384S-3! Stanovanje s 6 sobami in vsemi prit' klinami oddam. Naslov v lglasnem oddelku »Jutra« 2796-21 Lokali Vsaka bttsMla 1 Din, aa dajanj« naslova ali u fcitr® pa 6 Dia. (19) Gostilno in trgovino lepo. v bližini mesta na prometnem kraju pi odam aii dam v najem. Naslov v oarlasnem oddelku »Ju ta-a«. 3790-10 Opremljeno sobo na Taboru oddam. Naslov v ogtasoeai "ddeJku Jutra 8G97-23 Prazno sobo solnč-no. posebnim vho-lom. takoj oddam v con tru. Naslov v oglasnem ■ddelku »Jutra«. 3S40-33 Sobe išče Vss&a tmeeda 50 par: •a dajanj« naslova ali sa iifro 3 Dia. (2S-a) Sobico šč-e gdč na za takoj afc > 15. t. m. Ponudbe na o-glasDi oddelek »Jutra« ood »Mirna in snažna«. S867-23a n VnjJij beseda | Din j aa dajanj« aa«!orm ali . sa ttfr« pa S Dia. (2U) I Trgovsko hišo v mestu na Gorenjskem prodam. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod - iro »Djbra nr-loiiuv kapitala« 3654-2C Parcela ob Dunajski ceoti naprodaj Ponudbe na ogUs. oddelek »Jutra« pod značko »Nizka cena«. 3S83-20 Stanovanje dveh sob, kuhinje, i vsemi pritiklinami v podpritličju oddam s 1. majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3632-31 Lepo stanovanje 4 »b, siKižoo in rubft, v mirni iogi, oddam stranki odraslih oseb. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3721-21 Sobo odda Vsak a r*»»d« SO par; sa dajanj« dmi*ts ali sa titi« S Kn. (3») Sobo s posebnim vbodom v bližini utriverte oddam eni ali dvema gospodičnama. Eventuelao z oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. &Ž33-23 Razno Vsaka beseda 1 Din. ia dajanj« naslova aii ia iifro pa 5 Din. (37) Telefon 2059 PREMOG suha drva Pogačnik, Bohoričeva štev. 5. Din 125 f »• sdraTih bukovih drv prima kakovosti nudi Ve-lepič. Sv. Jerneja cesta 25 — telefon 2706. 3730-15 Med vseh vrst, sajami«*« pri *?en nudi Društvena Seh* iaraa v Ljubljani. Vožnja kova 4, pri evangelijski cerkvi. Glavna taloga vseh čebelarskih potrebščin tn pristnih satnic. Cene brw k' .k urenc*. 3272-6 tat »Ju» dnnras itZtLMMSb o«. /*onocč& «r tf&tjovii js*^ KLIŠEJE Čevlji na obroke