3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 2. februarja 2011  Leto XXII, št. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 2. februarja 2012 Porabje, 2. februarja 2012 STOPINJE PA EVANGELIČANSKI KOLEDAR STR. 3 PAUT V STARO DOMOVINO STR. 5 Za pomladitev stari djablan Razvojna agencija Slovenska krajina je 28. januara organizirala na Gorenjom Seniki delavnico, stera de pomagala pri tom, ka bi se staro sadno drejvdje po Porabji obnauvilo. Po naši vesnicaj, sploj pa po bregaj dosta taši stari djablani geste, na šteraj več samo edna vejnka rodi, druge so posüšene, sprnjene ali pa betežne, na njij rastejo košče (bela omela). Steri se na tau razmejo, tak pravijo, ka je škoda pistiti, ka bi stare djablani na nikoj prišle, ka so stare sorte djabok zdrave, dobre za sok (lé) ali za kloce. Razvojna agencija Slovenska krajina je partner v projekti Upkač (upak), steri naj bi pomago pri tejm, ka se kulturna krajina ohrani, obrani, pavarge pa sadjarge do pa meli baukše pogoje za delo. Eden od cilov tauga projekta je, ka naj stavi zaraščenje krajine. Zatok pa trbej tam, gde ešče gauška nej zarasla travnike, kositi pa čistiti. Če je tam staro sadno drejvdje tö, je trbej pomladiti, obnauviti. Zatok de si pa razvojna agencija iz projekta priskrbela za strojni park, küpili do traktor s prikaulico, mulčar (szárzúzó), kosilnico, balerko (bálázó), teleskopsko žago, je povedala vodja agencije Andreja Kovač. Na delavnico je prišlo kauli 20 sadjarov pa pavrov z Gorenjoga Senika, Sakalauvec, Varaša, Števanovec pa Andovec. Ništrni so prišli z Goričkoga tö. Dopodneva so poslüšali predavanje, po obedi sta pa sodelavca Kmetijsko gozdarskoga zavoda iz Maribora Zlatka Gutman Kobal pa Andrej Soršak v praksi tö pokazala, kak trbej drejvdje dobro obrezati. Gospa Zlatka Gutman je najprva pokazala v mladom sadovnjaki, zakoj je nej dobro tau, če se preveč rasov pisti pa pregauste vejnke njajo. Na parceli, stero je Razvojna agencija Slovenska krajina odküpila za »Ižo porabski djabok«, sta strokovnjaka pokazala kak se obrejžejo stare djablane. Zlatka Gutman je večkrat taprajla, ka pri tom deli trbej trno skrb meti, zatok ka se vejnke, če je ne rejžemo pravilno, leko zasüčejo pa koga ranijo. Zatok je tanačivala, naj s teleskopskov žagov bole samo tisti dela, steri ovak tö ma šegau z motorno žagov delati. Njeni kolega Andrej Soršak je pa pokazo, ka se vejnka najprva vsigdar od spodkar vrejže malo pa samo potistim od vrkar. Steri smo gledali, se nam je tak vidlo, ka skurok vse dojzrejže, vej je pa največkrat samo eno ras njau. Gda so se porabski sadjari taužili, ka bi nji srce bolelo drejvo tak oklestiti (megkopaszít), jim je raztomačila, ka če ščejo, da de stara drejva zdrave mlade poganjke pognala pa za tri lejta rodila, go ne smejo šanjalivati, go morajo drastično obrezati. Zdravi sad de se pa predelavo v »Iži porabski djabok«, gde de iz njega sok, marmelada ali kloce. Kak je Zlatka Gutman pravla, naj se ta iža vse prva zozida, ka de se potistim leko na parceli sadilo sadno drejvdje. M. Sukič Zlatka Gutman Kobal kaže, kak trbej obrezati djablano Andrej Soršak kaže kak se obrejže stara drejva Na stičišču narodov, kultur in jezikov Lani novembra so v Pomurskem muzeju v Murski Soboti izvedli uspešno delavnico v okviru čezmejnega evropskega projekta »Doživetje prostora – A megélt táj – Sense of Place«. Sodelovanje med muzejskimi ustanovami v Sombotelu, Monoštru, Murski Soboti in Lendavi poteka v duhu priprav na muzejski pedagoški program, med katerim bodo šolarji z obeh strani meje spoznavali gmotno in duhovno dediščino obmejnega (prekmursko/porabskega) prostora, ob tem pa usvajali osnovni besedni zaklad v slovenskem in madžarskem knjižnem jeziku ter v porabskem slovenskem in hetiškem madžarskem narečju. 26. januarja so v monoštrskem Muzeju Avgusta Pavla priredili drugo delavnico, tokrat v organizaciji madžarskega projektnega partnerja. V dopoldanskih urah je bilo srečanje namenjeno spoznavanju razvojnega stanja projekta, medtem ko je bila popoldanska delavnica namenjena praktičnim vedenjem. Prireditve se je udeležilo skoraj 60 zainteresiranih, predvsem učitelji z obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šol in monoštrskih srednjih šol. Prvi je predaval projektni menedžer na madžarski strani dr. Sándor Horváth. Po navedbi osnovnih podatkov (partnerji, sredstva, cilji) je predstavil najnovejše pridobitve monoštrskega muzeja. S pridobljenimi sredstvi (ok. 110 milijonov forintov bruto) so do sedaj ob muzeju dozidali prizidek, ki zajema stopnišče in skupni veliki prostor v pritličju za namene delavnic, kupili so tudi potrebne tehnične naprave in opremili kuhinjo. Ne smemo pa seveda mimo razstavnega prostora, ki je bil zgrajen v obliki kroga s steklenimi vitrinami in opremljen s pohištvom. V njem je nova stalna razstava, ki je temelj muzejskega pedagoškega programa. O vsebinski zasnovi projekta je spregovorila etnologinja Marija Kozar. Na straneh tega časopisa smo informacije navedli že večkrat, naj tukaj sledi povzetek: program je namenjen šolarjem in vsem, ki se zanimajo za dediščino obmejnega območja; izvaja se v muzejih, na šolah in na spletu; učenje je podprto z delovnim zvezkom in zgoščenko z bolj obširnimi informacijami (besedili in avdio-videoposnetki); nastala je igra »spomin na drugačen način«; osrednje teme izobraževanja so ljudska prehrana, ljudsko stavbarstvo, ljudska noša, ljudske šege, ljudske otroške igre ter ljudska glasbila. Vse našteto je seveda povezano z otroki, ki bodo nosilci prihodnjega medkulturnega dialoga. Zgoraj omenjena igra s kartami spomin je namenjena za od dva do štiri igralce, ki z njo spoznavajo in utrjujejo besedišče za izbrane predmete kulturne dediščine obmejnega območja, je povedala muzejska pedagoginja Tamara Andrejek iz Murske Sobote, ki je bila sama dejavna pri oblikovanju pravil igre. V igralni škatli je 4-krat po 16 igralnih kart, vsaka ima vodilni izraz za obravnavani predmet v enem od štirih jezikovnih inačic. Pravila enostavnejše igre so skorajda enaka kot pri klasični igri spomin, le da se v našem primeru iščejo ustrezne slike in poimenovanja predmeta v drugih jezikih. Pri alternativni različici igre se zbirajo četverčki, medtem pa mladi kvartopirci na glas izgovarjajo besede v vseh štirih jezikovnih zvrsteh. Namen je torej tudi tukaj urjenje jezikovnega znanja – seveda ob spoznavanju dediščine. Zaradi odsotnosti avtorice je bil prispevek višje pedagoške svetovalke mag. Valerije Perger prebran. V svojem sestavku piše o lastnih izkušnjah pri (jezikovnem) vzgajanju svojega dvojezičnega sina. Poudarja pomen vztrajnosti pri metodi »en človek, en jezik«, opaža pa opuščanje drugega (slovenskega) jezika pri mešanih porabskih družinah. Majhni otroci pa se lažje učijo jezike, zato je zanašanje na poznejše učenje na šoli zamujena priložnost. Avtorica poudarja »ohranjanje jezika v rabi«, za to pa so pogoji komunikacijska zmožnost, lojalnost in priložnost za rabo. Višja svetovalka nato oriše položaj narodnostnega izobraževanja od vrtca do srednje šole, v njih pa pogreša pogostejše sporazumevanje v slovenskem jeziku. Avtorica konča z mislijo, da se skupnost ohranja le z govorjenjem in posredovanjem materinščine. Predavanjem je sledil preizkus igre spomin, pri katerem so sodelovali vsi udeleženci. Sodelujoči (predvsem učitelji) so na kartah z veseljem iskali ustreznice poimenovanja predmetov v različnih jezikovnih zvrsteh. Lahko pa so spoznali tudi »črno škatlo« muzeja. To je zaboj, ki ima dve odprtini, skozi kateri lahko pogumni raziskovalec seže do skritega predmeta. Tega mora – na podlagi dotika – narisati, opisati ali celo poimenovati. Popoldanska sekcija se je začela s predavanjem predsednice kuratorija Fundacije muzejev in obiskovalcev iz Budimpešte Anikó Korenchy Misz. Predstavila je mednarodni projekt o določitvi vloge muzejev pri medkulturnem dialogu, v katerem so izvedli šest programov na Madžarskem, med njimi tudi v Sombotelu. Poudarki so bili na dediščini narodnosti, vedenju različnih generacij in skupin z istimi stališči. Kriteriji so se nanašali predvsem na dialog, aktiviranje skupnosti in dolgoročno zavezanost. Najbolj interaktivni in zanimivi del tokratne delavnice je v sodelovanje vpletel vse udeležence. Najprej so se pomešali s pomočjo sestavljanja razkosane fotografije. Nato so se morali vsi predstaviti v svojih novih skupinah in dati sosedu neki pomemben osebni predmet (kuli, očala ali celo denarnico). O tem predmetu so morali sodelujoči zaupati svojemu sosedu, zakaj je pomemben. S podobnimi dejanji so se tako skupine zlile v prave delovne skupnosti. V drugem delu delavnice pa so si skupine izbrale muzejski predmet z razstave, o katerem so morali člani zapisati čim več vprašanj. Vprašalnice so si skupine nato izmenjale in sledila je najbolj ustvarjalna naloga. O določenem predmetu so morali udeleženci napisati vest, sestaviti dokumentarni film ali skeč, najbolj iznajdljivi pa so bili »igralci«. V eni od skupin so odigrali prizor iz televizijske limonade na temo »leseni krožnik«, medtem ko so drugi pričarali pustno vzdušje z maskami in plesom. Voditeljica delavnice je na koncu opozorila na pomen otrokovih vprašanj, saj mora pedagog ravnati na njihovi podlagi. Poudarila je pomen različnih načinov predstavitve nekega predmeta. Popoldne se je končal s tiskovno konferenco, na kateri so napovedali pilotni otroški tabor v juniju, in sicer na štirih lokacijah s po 10 otroki z obeh strani meje. »Otroci morajo z užitkom pogoltniti vse to, kar smo skuhali,« je povedal dr. Horváth in dodal, da bo projekt končan 31. julija letos. Sledila bo sklepna konferenca, ugotovitve le-te in obeh delavnic pa bodo objavili v zborniku. Muzejski pedagoški program se bo izvajal najmanj nadaljnjih pet let. -dm- Tako so učiteljice pričarale pust Stol-stolec-szék-szék Galerija Murska Sobota Novi publikaciji BREZPOTJA – SKUPNO V RAZLIČNEM STOPINJE IN EVANGELIČANSKI KOLEDAR Konec minulega leta sta, kot že nekaj desetletij, izšli publikaciji Stopinje in Evangeličanski koledar, nekoliko prej še Evangeličanski list, ki je s posebno izdajo zaznamoval štiridesetletnico izhajanja. Murskosoboški škof dr. Peter Štumpf je v uvodniku O kam, Gos-pod, gre tvoja pot, stopinje kam peljejo? … tudi napisal: »Vsako leto se veselim Evangeličanskega koledarja in katoliških Stopinj. Obe Cerkvi v Pomurju, evangeličanska in katoliška, izdajata ti publikaciji vsaka zase, vendar pa so jima skupne dedne časti; jezik, Sveto pismo in ljubezen do gospoda.« In nekoliko pred tem: »Katoličani bi morali pristopiti k bratom in sestram evangeličanom ter jih zaprositi za pomoč. Oni nam-reč imajo častivredno tradicijo branja in razlage Svetega pisma.« Škof Evangeličanske cerkve na Slovenskem mag. Geza Erniša pa je ob predstavitvi Evangeličanskega koledarja poudaril željo, naj publikacija postane prostor za dialog o različnih vsebinah, od politike do umetnosti. Z iskrenim prizadevanjem za skupno dobro, kajti priče smo izginjanju nekaterih pomembnih vrednot: »Cerkev mora, ob božji službi oziroma svoji osnovni dejavnosti, podpirati ustanove in institucije, ki se trudijo v dobro človeka.« Stopinje 2012 sta uredila Lojze Kozar ml. in Robert Brest. Vsebina je, po že omenjenem uvodniku, razdeljena v koledarski del in poglavja oziroma razdelke: Stopinje svetih; Škofijske stopinje; Stopinje duha; Oddaljene stopinje; Stopinje za mejo; Stopinje k tebi; Stopinje mladih; Stopinje srca; Jubilejne stopinje; Odhojene stopinje; Tiskane stopinje ter Moje in tvoje stopinje. Ob verskih vsebinah je objavljenih tudi nekaj pesmi in številne fotografije kot dopolnitev besedil. Na naslovnici je župnijska cerkev sv. Petra in Pavla na Hotizi. Le malenkost manj kot 300 strani zanimivega branja in informacij. Stopinje za mejo prinašajo prispevke generalnega vikarja Franca Režonje: Slovenska maša v Monoštru; Erike Köleš Kiss: Versko življenje v slovenskem maternem jeziku v Monoštru na Madžarskem; Lojzeta Kozarja ml.: Poslušajte vsi ljudje o predstavitvi pesmarice z istim naslovom urednika Cirila Kozarja; mag. Suzanne Weitlaner: Slovensko govoreči na avstrijskem Štajerskem; mag. Norme Bale: Na avstrijski gimnaziji matura iz slovenščine?! in pogovor Janeza Puclja z dr. Zvonetom Štrubljem: Jubilej slovenske župnije v Stuttgartu. Publikacija evangeličanov se začne s koledarskim delom, v katerem so nekatera imena, ki jih ni več v drugih koledarjih, celo Stopinjah ne več (tudi podpisanega avtorja), je na predstavitvi povedal glavni in odgovorni urednik mag. Geza Erniša, ki je za biblično vodilo 2012 izbral: »Jezus Kristus pravi: Dovolj ti je moja milost. Moč se dopolnjuje v slabosti.« Ob tem še navedek iz Predgovora Novega zakona Števana Küzmiča (1771): »Kdo bo branil našim med Muro in Rabo živečim Slovencem prevajati te svete božje knjige v njihov jezik, kajti edino v tem jeziku razumejo Boga, ki je govoril po svojih prerokih in apostolih ...« V koledarju je kronika pomembnejših dogodkov v Evangeličanski cerkvi, predstavljena so življenje in delovanje cerkvenih občin, mladinsko delo, žensko delovanje, delovanje spominskega doma Števana Küzmiča v Puconcih, nekaj je lažjega branja, pozabili niso na mlade, pišejo o slikarstvu Igorja Banfija, o prvi evangeličanski cerkvi v Bodoncih; več strani namenjajo vernikom madžarske narodnosti v njihovem jeziku, za konec pa je nekaj govorov ob pomembnih dogodkih, recimo ob dnevu reformacije in 20-letnici samostojnosti Slovenije. Zelo pestra je slikovna oprema: fotografije s pomembnejših dogodkov in reprodukcije likovnih del slikarske kolonije Primoža Trubarja v Moravskih Toplicah. Naslovnico koledarja, ki je izšel v 2400 izvodih, je tudi letos, kot kaže že štiridesetič, narisal akademski slikar Nikolaj Beer. In kot je dejal škof Geza Erniša, v marsikateri prekmurski družini so na mizi tako Evangeličanski koledar kot katoliške Stopinje, kajti število mešanih parov je iz leta v leto večje. Konec lanskega leta je ob 40-letnici izšla jubilejna številka Evangeličanskega lista z naslovnico prve številke, kjer je članek, posvečen 200-letnici Küzmičevega Novega zakona. Časopis, ki izhaja mesečno, je dolga leta urejal duhovnik Ludvik Jošar, zdaj je urednik Evangeličanskega lista duhovnik Vili Kerčmar. Ernest Ružič »Skupno nam je, da smo različni, iz različnih svetov,« je o sedanji razstavi v soboški Galeriji, kjer pod naslovom Brezpotja svoja dela predstavljajo Sandi Červek, Ignac Meden, Franc Mesarič in Mirko Rajnar, povedal eden izmed sodelujočih akademskih slikarjev. Prva letošnja razstava bo odprta do 21. marca, vmes, 16. februarja, pa bodo predstavili obsežen katalog, ki ga oblikuje akademski slikar Franc Mesarič. Pobudnik tako raznovrstne in zato še posebej zanimive razstave je bil Mirko Rajnar, izbor so pripravili avtorji sami in se odločili za naslov Brezpotja. O tem podrobneje Ignac Meden: »Brezpotje se izriše še toliko jasneje, sega toliko globlje pod vsak korak, ki mora biti toliko bolj brezkompromisen, če je na voljo toliko izraznih možnosti v polju prostorsko-vizualnega kot danes. Hočeš nočeš stopiš po izbranih koordinatah konceptualnega, čemur se preprosto ni mogoče izogniti, saj so to vprašanja in zagate, ki pogojujejo in opredeljujejo sleherno relevantno početje v risu prakticiranja umetnosti prostora.« Ignac Meden se predstavlja z novejšimi deli, s katerimi je sodeloval tudi na razstavi v Sombotelu. V istem, največjem prostoru Galerije so tudi dela Mirka Rajnarja, nastala po samostojni razstavi leta 2006 v Soboti. Dela Franca Mesariča so razstavljena samostojno v manjšem prostoru, medtem ko je Sandi Červek za sodelovanje na skupni razstavi v galeriji pustil del zadnje lanske samostojne razstave slik manjšega formata. Hkrati z odprtjem skupne razstave v Murski Soboti so veliko retrospektivno razstavo del Sandija Červeka odprli v Mestni galeriji v Ljubljani. Razstave, kot so Brezpotja, so zmeraj zanimive za ogled, kajti le štirje avtorji, v primerjavi z množičnejšimi skupinskimi razstavami, se predstavljajo z dovolj širokim izborom, ki omogoča kar dober pogled v njihovo umetniško delavnico. Hkrati razstava ponuja pregled ustvarjalne pestrosti uveljavljenih akademskih slikarjev različnih generacij, konkretno od najmlajšega Sandija Červeka do starejšega Franca Mesariča. E. Ružič Pogled na dela Ignaca Medena in Mirka Rajnarja. Naslovnici katoliških Stopinj in Evangeličanskega koledarja. Murskosoboški škof dr. Peter Štumpf je v letošnjem uvodniku Stopinj napisal: »Vsako leto se veselim Evangeličanskega koledarja in katoliških Stopinj«. Škof zmeraj prebere tudi Evangeličanski list, mesečno glasilo evangeličanov v Sloveniji. OD SLOVENIJE… PLAN PROGRAMOV DRÜŠTVA PORABSKI SLOVENSKI PENZIONISTOV za leto 2012 Dosta karažnosti, komejdije pa dobre vole Predsedstvo (elnökség) Drüštva porabski slovenski penzionistov je pod vodstvom predsednice Elvire Mešič, svoj letošnji prvi djilejš melo 16. januara, gda si je znauva pa končno zgoučalo plane letošnji programov. Od letos do probali eške več menši programov pripravlati, ka pri cajti dajo na znanje svojim lidam, za stere pride v poštev. Konkretno so se pa pripravlali na Fašenski karneval pa bal. Tau je že tradicija, ka furt na fašensko nedelo držijo, letos de 19. feb-ruara v Slovenskom daumi v Varaši. Fašenki slovenski penzionistov so v Varaši že poznani, leko povejm, hirejšnji o tejm, kakšen karažen fašenek vejo oni naprajti. Sprvoga so samo za svojo drüštvo delali komejdijo, po tistim so se vöpokazali Varašancom kaulek Slovenskoga dauma, po malom varaši. No, lajnsko leto so se pa oprvim pokisili špancejrati po velkom varaši, popejvali so, djukali pa vsakši svoje komejdije delo z lidami, stere so srečali med potjauv. Po tistim, ka se je kazalo na televiziji vse tau, je dosta lüstva prosilo, aj tau drüdja lejta na velko damo na znanje, ka bi tau sami v živo tü radi vidli pa preživeli. Leko bi pa bilau eške dosta baugše, pravimo sami, če bi naš fudaš nej bijo tak vözmantran pa bi emo eške kakšne padaše vcuj, ka so vanej po varaši ene fude rejsan malo. Kak pravijo, človek se furt nika vči, nauri s svojoga kvara, čeden pa z drügoga kvara. No, ranč zatok se drüštvo letos tak napelava, ka nej samo glasne fude, liki eške boben z bobnarom vred do tü meli. Od Lipe de se kraj šlau zadvečerek v 14.30 vöri po pauti Móricz, Hunyadi pa gora v center, gde se fašenki redno leko vöpokažejo, nazaj pa malo po drügoj pauti. Sto šké, fašenke leko sprvaja tü skaus po pauti. Zdaj samo tau trbej, aj se vse več penzionistov ma volo nota naravnati, fašenske norije delati tak, kak je tau bila stara navada. Indasvejta so plastične lafline nej nüjcali, zdaj tü tau prosi predsedstvo, aj se fašenki namesto laflinov bola vöpofarbajo, vönamažejo, gnesden tau naleki dé. Vcuj smo pozvali svoja partnerska drüštva iz Murske Sobote, Püconec pa Šalovec tü. Med tejm, ka do fašenki odli po Varaši, de ma Ludvig Nemec davo pod peté valaun za tiste, steri ostanejo v Lipi. Fašenski bal se pa začne po istini, gda nazaj pridejo fašenki iz Varaša. Med počivanjom fudaša, čakamo lidi, steri do nam pripovejdali kakšne dobre, smejšne hištorije, stere so gdasvejte prživeli ali čüli od drügi v fašenskom cajti. Klara Fodor Janez Janša postal mandatar za sestavo vlade Predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS) Janez Janša je v soboto v državnem zboru uspešno prestal kandidaturo za mandatarja za sestavo nove slovenske vlade. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 51 poslancev, proti jih je bilo 39. Razprava o novem mandatarju je trajala dobrih sedem ur, v njej so podporo Janši izrekali poslanci strank, ki so prej podpisale koalicijsko pogodbo, in sicer SDS, Liste Virant, Slovenske ljudske stranke, Demokratične stranke upokojencev in Nove Slovenije. Podporo sta mu napovedala tudi oba poslanca narodnih manjšin, medtem ko so mu nasprotovali v Pozitivni Sloveniji in Socialni demokrati. Kljub napovedanim 52 glasovom podpore, jih je Janez Janša prejel 51. Iz katere stranke prihaja poslanec, ki ga ni podprl, ni znano. Po izvolitvi je Janša povedal, da so pred državo veliki izzivi, zato je vsem strankam ponudil sodelovanje. Rezultat glasovanja je po njegovih besedah v okviru pričakovanega, enako velja tudi za razpravo poslancev. Ponovil je, da ga veseli, da so se stranke poenotile glede ocene stanja v državi in da bo na tej podlagi lažje iskati in usklajevati rešitve. Napovedal je še, da si želi, da bi Slovenija vlado dobila do 10. februarja, in dodal, da upa, da ne bo prišlo do nepotrebnih zapletov, ker lahko to čas oblikovanja vlade podaljša, tega časa pa ni. Janši je kmalu po izvolitvi uspešno delo zaželel predsednik republike Danilo Türk. Slednji izvolitev mandatarja ocenjuje kot pomemben korak na poti k oblikovanju nove vlade, ki jo Slovenija nujno potrebuje za uspešno reševanje težav, ki jih povzročata finančna in gospodarska kriza. Predsednik republike ob tem pričakuje, da bodo člani prihodnje vlade učinkovito pristopili k reševanju problemov in uresničevanju zavez, ki so jih koalicijske stranke dale v času volilne kampanje, in da bo pri tem zagotovljeno spoštovanje ustavnih načel pravne in socialne države. Ministrov nove vlade bo predvidoma 11, saj je državni zbor že sprejel novelo zakona o vladi, s katero je število ministrstev s 15 skrčil na 11, obenem pa ohranja še ministrstvo brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu. I. Programi za cejlo drüštvo: FEBRUAR fašenska nedela, 19. februar Slovenski fašenki (iz Porabja, Šalovec pa Murske Sobote) dejo po Varaši na željo Varašancov. Karneval pa ples v maskaj v Slovenskom daumi. Pripovejdanje stari fašenski hištorij, navad. Fašenske fantje (krofi) pa skaldje do se pekle v porabski küjnjaj v Slovenskoj vesi pa v Varaši. MAJUŠ pondejlek, 21. majuš Prauška s slovensko mešov v Turnišče v Sloveniji. Zadvečerek izlet v Dobrovnik (orchideje) pa okaulico. Srečanje s predstavniki DU Šalovci v Šalovci. AVGUSTUŠ nedela, 5. avgustuš Veseli zadvečerek v kulturnom daumi na Dolejnjom Seniki. Kratke gledališke komedije v domanjoj rejči, piknik pa ples. NOVEMBER srejda, petek,14. pa 16. november Delavnica/műhelymunka: Pripravlamo božični dar (adventne vejnce) za dröjštvo v Slovenskom daumi. Medene figice do se pekle v porabski küjnji v Sakalauvci. nedela, 18. november Srečanje pred veltjimi svetki v Varaši. Slovenska meša pa adventno-božični koncert z Ljudskimi pevkami ZSM iz Števanovec pa Varaša v katoličanskoj cerkvi. Soorganizator Slovenska narodnostna samouprava Varaš-Slovenska ves. Občni zbor/veltji djilejš. Pozdrav več kak 75 lejt stari penzionistov. Vesela slobaud od staroga leta. II. Programi za tiste, STERI DOBIJO VOLO Februar/marciuš/apriliš/majuš: Löjpanje tikvini goščic v Trauščaj, na Tromejnik leko démo iz vsakšoga kraja, do Gorejnjoga Senika z busom, od taum tadale pejški. September, oktober, november: Brali pa löjpali mo kukarco v Slovenskoj vesi, brali pa prešali mo grauzdje v Varaši pa v Šalovci, gobovi piknik v Varaši, z biciklini v Otkauvce-Števanovce (sodački muzej, üta, mala kapejlica, srečanje z domanjimi penzionisti). III. Za cejlo leto: - Varašanci smo doužni bola za resnico vzeti, ka mo tak lepau odli k s slovenskoj meši kak Slovenčardje, stero nam omogauči Slovenska samouprava Slovenska ves-Varaš. - Vzememo se, ka mo tadale tak redno pa veselo odli na vse kulturne pa cerkvene programe, razstave v Porabji. Nisterni se podamo, ka mo odli na literarne večere, steri do v domanjoj rejči pri Slovenskoj zvezi. - So ženske, stere redno pišejo za novine Porabje, Porabski kalandar, letos pa eške za Shojene poti 8 za leto 2012 prejk Drüštva penzionistov Murska Sobota. - Tadale mo aktivno delali v kulturni skupinaj Slovenske zveze - Vküper mo delali (zvöjn Slovenske zveze), mo odli na programe eden drügoga, mo na pomauč eden drügomi z drüštvi penzionistov Murska Sobota, Puconci pa Šalovci IV. Vodenje delavnic: - tadale mo z veseldjom nota kazali, pripravlali, vöpostavlali indašnjo djesti pa stare meštrije Djilejši predsedstva (elnökség): pondejlak, 16. januar, torek, 24. april, torek, 3. julij, torek, 16. oktober Klara Fodor … DO MADŽARSKE Paut v staro domovino (1) Stara domovina prejk dejdekovi oči Marciuša leta 2007 je naja goraziskala Diana Sukič, stera žive v Meriki pa po svoji stari starišaj ma slovenske korenjé, ka bi rada več zvejdla o svoji korenjaj. »Gda je človek ešče mladi, ga dosta ne briga odkec je prišo,« je pravla Diana. »Tau je velka škoda, ka gda si ešče mladi, poznaš dosti starejši lidi, steri bi ti leko informacije dali o tvoji prednikaj (ősök), o šegaj, navadaj tvoji prednikov. Dapa največkrat samo te gorapridemo, ka bi radi več vedli sami o sebi, o svoji familiji pa korenjaj, gda so starejši v familiji pa stari stariške že pomrli.« Diana je bila srečna, ka je pitanja o svoji familiji leko postavila te, gda je ešče živo njeni stari oče, steri je leko njej pripovejdo. S tau prpovejstjo se je začnila duga-duga paut Dianine familije do stare domovine, v stari kraj… »Moji stari stariške po očinom pokolenji so bili slovenski korenin,« je pravla Diana, stera je o tom samo telko znala, gda je mala bila, ka ji je tak pravla edna starejša žlata. Dapa stari oče je na gausti probo raztomačiti, ka je Slovenska krajina bila kak kakšen trikotnik (háromszög) v nekdenešnji Avstro-ogrski monarhiji, stera je kesnej prišla pod tri rosage; pod Vogrsko, Avstrijo pa Jugoslavijo. »Kak deteti, je meni tau nej bilau léko razmeti, zatok če me je sto pito, od kec sem pa ka sem, sem nigdar nej vejdla, ka naj odgovorim: sem Austrijka, sem Vogrinka ali Slovenka,« je pripovejdala Diana. Dapa stariške so o tom nika nej gučali mlajšom, zatok so Diana pa bratke pa sestre nej razkapali, odkec so oni ali ka so oni. Mogauče zatok, ka so ime njine familije pisali z nemškimi literami – Sukitsch – so mislili, ka so vejndrik Nemci (Avstrijci). »Gda si mali, daš valati tisto, ka ti drugi pravijo, dapa gda sem gorazrasla, te sem že razmejla mojoga dejdeka, ka smo mi sploj nej Nemci (Avstrijci).« Med drugim je Diana zvejd-la, ka dejdek ma dva nečaka (unokaöccs) pa edno šaugorco v Sv. Martini (St. Martin) v Burgenlandi, sterim tü pa tam pošle kakšno pismo, pa oni ma tö pišejo. Diana se je na univerzi včila nemško rejč, zatok je sama tö začnila pisati žlati. »Na žalost je naš dejdek nej svoje mlajše, pa vnüke tö nej navčo nej slovenski pa nej nemški,« je pravla Diana pa tau trno šanjalivala. Na začetki devetdeseti lejt je Diana začnila redno pisati svoji žlati v Avstriji pa je tak vse bole spoznala svoje bratrance pa sestrične (unokatestvér). Etak so meli vse več kontaktov s familijov v Europi. 1997. leta so se Diana, njeni oče pa njena dva strica tak odlaučili, ka pridejo na gledanje v Europo, ka bi bole spoznali žlato v Austriji. Te so si pa tak zmislili, ka ešče dejdeka tö s sebov pripelajo. Dejdek je te že bijo več kak 80 lejt star, pa od 21. leta starosti je več nigdar nej bijo v Europi. »Se pravi, moj dejdek je po 69 lejtaj prišo v Europo, prišo nazaj ‘domau’.« Dianini dejdek pa dejdekova sestra sta se narodila v Meriki. Njuni oče je bijo mesar. Kauli leta 1913 je dejdeka dejdek doma v Martinji slejpi grato, zatok se je familija tak odlaučila, ka z mlajši vred nazaj pride v stari kraj. »Moji prastarši (dédszülők) so nej bili merički državljani (állampolgárok), bili so državljani Avstro-ogrske monarhije, zatok so pradejdeka leko potegnili k sodakom.« Med tejm časom, ka so Dianini prastariške bili doma na gledanji, je vövdarila prva bojna, njeni pradejdek je mogo rutjivati k sodakom v vojsko monarhije. Prababica je med tejm časom z dvöma detetoma živala v Martinji pa na Rönöki, ka je prababica bila iz te vesi. Med bojnov je dejdekova sestra mrla. Gda je bojni konec bilau, so se Dianini prastariške tak odlaučili, ka v Europi ostanejo, šli so živet v Sv. Martin (St. Martin) v Burgenlandi, gde se je njima rodilo eške edno dejte. Dianin dejdek, zatok ka se je rodijo v Merki, je emo meriško državljanstvo. Če bi do 21-oga leta starosti nej išo tanazaj v Meriko, bi ma državljanstvo vkrajvzeli. Na žalost so stariške pa menkšo dejte nej meli meričkoga državljanstva, zatok je stau pred težkov odločitvijov, če de tanazaj v Meriko, mora tü njati stariše. Kauli leta 1928 je sam išo tanazaj v Meriko. »Dejdek je nigdar več nej prišo nazaj v Europo, nigdar več nej vido svoje stariše pa svojo domovino, gde je gorraso.« Dianin dejdek je probo pisma pisati domau, kesnej telefonirati starišom. Pošilo njim je pake tö, »dapa nam je pripovejdo, ka je nikdar nej zvedo, ali so pake doma dobili ali nej.« Kasneje je komunikacija bila že bola težka, s tistimi, steri so živeli na Vogrskom pa v Jugoslaviji, več nej emo nikši kontaktov. Dejdekovi stariške so mrli v Sv. Martini, dapa on je nigdar nej vido grob svoji starišov pa brata. »Ranč zatok smo se tak odlaučili, ka dejdeka tö pripelemo v stari kraj, ga pripelemo ’domau’, ka bi prejk njegvi očaj spoznali, kakša je bila njegva domovina, gde je gorraso. Kakšna fantastična paut je tau bila, nigdar nemo pozabila, vse ka sem vidla, moram tadala dati naslednjim generacijam. Zvünredno potovanje je bilau, ka nas je po tej pauti vodo moj dejdek.« (Se nadaljuje…) Tibor Horvat in Joël Gerber EU je Budimpešto opozorila še na spoštovanje medijske svobode Madžarski premier Viktor Orbán je stališče Madžarske do po mnenju številnih sporne ustave in zakonov branil v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Tam je bil tarča kritik levice, Evropska unija je Madžarsko znova opomnila na spoštovanje svobode medijev. Evropska komisarka za digitalno družbo Neelie Kroes je madžarskemu pravosodnemu ministru Tiborju Navracsicsu prejšnji torek poslala pismo, v katerem ga je opozorila na težavo medijske svobode, potem ko je v preteklih dneh dobila več skrb vzbujajočih informacij. Med njimi je bila informacija, da madžarske oblasti niso podaljšale licence komercialnemu radiu Klub-rádió, ki je poznan po kritičnem stališču do vlade. Poleg tega se vrstijo mednarodne kritike na račun madžarskega medijskega zakona. Kroesova je Budimpešto v pismu tudi pozvala, naj spoštuje mnenje ustavnega sodišča, ki je presodilo, da medijski zakon omejuje svobodo tiskanih medijev, in zahtevalo nekatere ukrepe. Ekspertiza komisije za preučevanje medijske svobode v EU Madžarski očita predvsem to, da ima medijski svet preveč pooblastil, ta organ namreč imenuje direktorje javnih medijev, hkrati pa odloča o globah, ki jih unovči prek davčne uprave še pred potekom pritožbe. Posebna komisija za predsednikovo doktorsko disertacijo Do 28. marca bo petčlanska posebna komisija pregledala doktorsko disertacijo predsednika države dr. Pála Schmitta, ki jo je zagovarjal leta 1992. V zvezi z 215-stransko študijo se je namreč pojavil sum, da je kakih 180 strani disertacije prevedenih ali prevzetih iz znanstvenega dela bolgarskega znanstvenika s področja športa Nikolaja Georgijeva. Nekateri drugi deli pa naj bi bili prevodi dela nemškega strokovnjaka Klausa Heinemanna. S tem je novinarje seznanil dekan za šport in športne vede univerze Semmelweis, ki je poudaril, da se bo univerza po prejetju ekspertize odločila, kako naprej, sam se sicer v zadnjih desetletjih ne spomni primera, da bi komu odvzeli doktorski naziv. Diana Sukič pri kamni na tromeji leta 2007 zveza.hu Vekšoga veseldja mena od tauga nej trbej, kak gda grbanj najdem Irena Tenczel, po domanjom Šauštrski Iren (izgovarjeno Ajrin) v Varaši žive, ovak je pa iz Andovec. Istino ka v Varaši žive, dapa od sprtulejti do konca jeseni gda ne dela je v Andovci. Bola povejdano po andovski goščaj go leko srečamo, zato ka den-nauč gobe beré, gda kaj malo časa ma. Kak je meni pripovejdala, ona bi nikdar nej z vesi odišla, če bi tistoga reda baukši pogoji (feltételek) bili za žitek, zato ka njej je na vesi dosta lepše. - Irena, tebe v Andovci zaka zovéjo tak ka Iren (Ajrin)? »Iz Merike je žlata doma bila pa so oni zvali tak mojo mater, zavolo tauga, ka englišči je Irena, Iren (Ajrin), od moje matere sem pa te tau ime tadala erbala.« - Irena, rejsan leko tau povejmo, ka poleti den-nauč si v Andovci, sploj pa te, gda gobe rastejo. Zaka si te v Varaš odišla? »Zato, ka tistoga reda je ešče tak bilau v Andovci, ka nišo življenje je nej bilau. Z busom sem se domau pripelala, doma, ka sem delo mejla, sem tanaprajla, pa zvün tauga nika nej bilau v vesi. V soboto pa nedelo sem samo vö na okno gledala, zato ka nej bilau nej krčmé pa nej baute, gde bi se mladina malo leko srečala. Zavolo tauga sva se z možaum tak odlaučila, ka v Varaš prideva, pa tü va zidala. Potistim gda si že ti grato župan, se je tau spremenilo, zato ka so bili vaški dnevi pa dosti drügi programov. Te smo mi dosta nazaj vöodli z možaum pa z mlajši, ka zdaj mena pa fali, ka nika takšnoga več nega. Tau mena zdaj fejst, fejst fali.« - Nej bilau špajsno, gda si v Varaš prišla? »Pa vejš, ka je špajsno bilau. Dosta lüstva, šteri si zato malo ovak zmišlavajo kak Slovenci pa drüga je mentaliteta tö. Tak vidim, ka Slovenci smo bola potrplivi kak Vaugri, če mamo kakšne plane, tiste do konca spelamo, če ranč se dosta mantramo. Medicinska sestra sem, pa tau vidim na betežnikaj tö. Moj prejdjen šegau ma prajti, ka če rešilec Slovenca pripela v špitale, te je že rejsan velka navola, zato ka Slovenec najprvin doma spolaga, vse tanapravi kauli rama, pa samo potistim dé v špitala. Ranč tak, če z Verice, iz Števanovec ali iz Andovec dobimo telefon, te doktora silim kak najprvin aj tavö dé, zato ka je velka navola, če od tistec stoj po telefoni nas zové. Tau samo za Slovence vala, nej za tiste, steri so tü po tej vasnicaj kučo küpili.« - Tistoga reda, gda si v šaulo odla, dosta se je vas glasilo za medicinsko sestro? »Dja sem vejn zato dobila volau za tau delo, ka je moj oča na rešilnom avtoni delo kak rešilec. Tistoga reda si nej dosta prilike emo gde si se leko tadala včijo. V Varaš si üšo na gimnazijo ali si üšo za slaščičara, kelnerco ali za tkalko v židano fabriko ali kak dja, za medicinsko sestro. Od tec, iz Varaša pa iz porabski vasi nas je dosta odlo v Sombotel v medicinsko srejdnjo šaulo.« - S kakšni betegom pridejo največkrat betežniki k vam? »Najbola s srcaum, s krvnim pritiskom (vérnyomás), pa ka gnesden že vsigdar več geste, tau so tisti, šteri dep-resijo majo.« - Gde si začnila delati, gda si končala šaulo? »V varaškom sanatoriji pau leta, zato ka sem po tistom rodila. Tri lejta sem doma bila na porodniškom, ka sta se narodila sin pa hčerka. Potejm sem štiri leta delala v Varaši na zdravniški ordinaciji, te šriti leta v Števanovci, v fabriki Opel devet lejt, pa zdaj že pa znauva štiri lejta sem tü v Varaši.« - Kak odiš v slüžbo, kak maš delavni čas? »Gnauk sem dopodneva, te brž tanapravim administracijo, po tistim pa dem vö k betežnikom, šteri ne morejo s postele. Če sem pa dežurna, te sem ranč tak kak zdaj, samo te na štrto nazaj pridem pa drugi den do pau ausme sem tü, od ausme naprej pa delam tadale kak vsigdar.« - Leko ka za volo tauga ti je tö više prišlo, ka v Andovci ostaneš, ka si dosta odla pejški v šaulo? »Tau gvüšno, ka sem dosta odla pejški, zato ka sedem pa pau lejta je nej bilau avtobusa, zato sem pejški odla v šaulo. V tejm je bilau dosta dobroga tü, ka smo pejški odli, ka smo se pozimi čujskali po ledej, gda je lejpo vrejmen bilau, te smo se pa po gauški sprvajali. Dapa tau je tü istino, ka dosta blata pa snega sem sklačila te sedem pa pau lejt, ka sem pejški v šaulo odla. Tau nede med mojimi najlepšimi spomini, če mo si nazajmislila na ta lejta. Leko, ka zavolo tauga mi je tö više prišlo, ka bi tam ostala. Dobro, če bi znala, ka moji stariške tak hitro marjejo, te gvüšno ka bi v Andovci ostala, nej bi zidala tü v Varaši.« - Leko ka v Varaši živeš, dapa gda gobe rastejo, od majuša do novembra, pa ti delovni čas dojpreteče, te si že v Andovci. Vejm, ka ešče te se vöpripelaš, če samo dva grbanja najdeš. Ka tebe tak žené? »Zadnje dni majuša, gda že začnejo gobe rasti, te sem dja že vanej v gauški. Gda sem dja ešče mala bila, moj dejdek pa baba sta dosta odla v gauštjo gobe brat, zato ka so je odavali. Name so vsigdar s seuv pelali, zato ka sta oča pa mati v Somboteli živela. S konjskimi kauli smo šli v gauštjo, onadva sta gobe brala, namé sta pa na kauli njala dočas. Ka gob sta tri dni nabrala, tiste sta v Šopron pelala pa sta tam odala za restavracije pa za Avstrijce. Tak ka dja, gda sem ešče samo tri lejta stara bila, se že gobe odla brat. Tak mislim, od tec je tau, ka tak rada odim goba brat. Meni od tauga vekšoga veseldja nej trbej, kak gda grbanj zaglednam. Edni se drogerajo, edni pijejo, meni so pa gobe ostale.« - Stere gobe bereš? »Sirautice, lisičice, marele, vse, ka so za djesti, dapa če rastejo, te najbola samo grbanje. Dapa žau, zdaj že dvej leta trno ne rastejo.« - Ti je samo rada bereš ali je pogejš tö tak rada? »Dja je rada mam, dapa po pravici je tak, ka gda začnejo rasti, te na keden trikrat, štirikrat je napravim, dapa konci junija že na keden samo gnauk djejmo, ka nam više pridejo. Dočas ka je zmrzovalnik nej puni, dočas vse taskladem, gda več nega mesta, te pa že na odajo berem.« - Tak pravijo, ka ti ešče te tö najdeš grbanje, gda sploj ne rastejo, istina je tau? »Tau je zato tak nej istino, dapa če tü pa tam eden naprej pride, te ga dja najdem, zato ka vejm mejsta pa vejm, gda začnejo rasti. Mejsec fejst vpliva na grbanje, pa tau sem dja že vöspoznala v tej tresti lejtaj, ka gobe odim brat. Dja tak dem gobe brat, ka vejm mesta, pa samo ta dem, mena nej trbej cejlo gauštjo gorazopodti, aj grbanj najdem. Vejm, ka gde začnejo najprvin rasti, pa gde sledkar, pa tašoga reda samo ta dem. Tau tö nej vseedno, ka zazranka deš v gauštjo ali zadvečerek, zato, ka sonce tö vsigdar ovak sije.« - Ka bi bilau, če bi več nej rasle gobe ali bi več nej mogla v gauštjo? »Tak mislim, te bi se mi zmejšalo, zato ka zdaj že tresti lejt tauma ka gobe odim brat, tau namé veseli, tau je moj hobi.« Karči Holec MRAVLAK LEJKI OTROŠKI KOTIČEK Pleli smo »cekare« 20. januarja smo imeli na Gornjem Seniku v Küharjevi spominski hiši delavnico, na kateri smo pleli »cekare«. Težko smo čakali, da bi se naučili to staro opravilo. Popoldne ob enih smo se zbrali v kuhinji, kjer nas je že čakala Marija Ropoš. Pokazala nam je, kaj vse moramo imeti, če hočemo plesti cekarje. Najprej smo »kukarčno lupinje« dali v vročo vodo, potem smo ga trgali na ozke trakove in ga zrezali. Potem smo lahko začeli delo. Nekateri učenci so samo gledali in opazovali, drugi pa smo tudi pleli. Na koncu so nas že malo boleli prsti, ampak zelo čakamo, kdaj bomo lahko nadaljevali delo, ki smo ga začeli. Bilo je zelo zanimivo in smo veseli, da so nam pokazali to staro opravilo. Upamo, da bomo v prihodnje še imeli take delavnice. Alexandra Hajba, Milan Lazar, David Škaper, 5. razred, DOŠ Gornji Senik Foto: A. Kovač V velkom mravlinjeki je bilau dosta mravel. Depa, ednoj mravli je v tistom mravlinjeki nej dobro bilau. »Ge sam nej mravla! Ge sam moški! Ge sam mravla, nej pa mravla. Ge sam mravlak Lejki. Pa zato, ka neškem mravla ostanoti v etom mravlinjeki, dem ge po svejti vcejlak po svoje,« je strauso svojo mravlečo glavau. Pa je tak tö bilau. Mravlak Lejki je odišo na svoje. Kak mravlišče Mravlak Lejki je emo za seuv trno žmetno nauč. Pa je emo tö trno žemetn den. Kak se je v njegvi pen nut znoso tisti škürec, več ne more spati. Vnoči ne spi, takšen sneni pa ne more ojditi vcejlak po svoje po svejti. Škürec pa li samo šrgeče pa škrgeče nauč pa den. »Takšen saused je nika nej vrejden. Sausedge si pomagati moramo, se moramo poštüvati. Té moj saused pa dela vcejlak po svoje,« je mravlak Lejki nej vedo, aj se čemeri ali pa aj se djauče. Tisti njegvi saused črv, ka se je prvi znoso ta nut v stari sprenjeni pen, je ranč tak biu cejli nevaulasti. »Aj bi ostano v tistoj lüknji v zemlej, nej pa, ka si je ranč v tom peni lüjknjo najšo,« si je brodo cejli sneni. Mravlaki Lejkomi je nej ostanolo nika drugo, kak ka je odišo tavö iz pena. Šou je nikan vkraj, samo, aj ga več ne čüje. Tam bole daleč vkraj se je potegno pod eden posenjeni rastov list. Škürca je več nej bilau za čüti. Tak nagnauk je zaspo pa ja spau pa je spau cejli den pa skur cejlo nauč. »Vaaaaaaaj, kak sam laaaaaačeeeeeeeen!« je bilau prvo, gda je gora stano. Strauso je svoje tenke mravleče nogé pa šou v svojo lüknjo v peni. Tam so ga čakale krüjove drtine. Že davnik si ji je nut znoso. Pa bole kak je biu skrak pena, bole na glas je škürec tiro tisto svojo nauto. Depa, bole na glas pa bole krepko se je čülo vse vküper. Tam pri peni se je es pa ta cejli nevaulasti vlačo saused črv. »Mravlak Lejki, tau več ne morem strpeti. Nej eden, nej dva pa ne trgé! Cejla velka držina škürcov se je potegnila v vse lüknje tvojga pena. Tau ne more biti istina,« bi se črv najraj prijo za glavau, če bi roké emo. Ranč v tistom je sunce gor stanolo. Pa gda je sveklina na pen posvejtila, je nauta škürcov eške bole krepka gratala. Tak so škrgetali, ka se je pen začno trausiti. Mravlak Lejki je nika nej pravo. Samo si je zdejno pa šou vkraj od pena. »Kama deš?« ga je pito črv. »Kama, kama, kama? Vej pa tau je gé, kak bi iz mojoga blajženoga pena kakšo nauvo mravlišče gratalo. Ge pa škem bole sam biti. Dem tadale vcejlak po svoje po tom svejti. Leko, ka nin najdem kakši nauvi pen, ka de samo moj pa samo za mene.« Tak je povedo mravlak Lejki pa tak je naredo. Črv pa je cejli postrašeni samo gledo, ka ga kakšen ftič ne zaodi. Miki Roš Žaba, klobasa pa müš Bila je ednouk daleč v drügoj krajini ena žaba. Žaba je srečala müš pa klobaso, tej trgé so se začnili pogučavati i so se odloučili, da oni bodo vekivečni prijatelje. Dali so müš za pometača (sepregető), žabo za nabavljača (beszerző) pa klobaso za küjara. Tak je šlou eden mejsec. Klobása je takšo dobro (h)rano küjala, ka sta druga dva na veke lizala svoja lampe, kelkokoli sta gela, nejsta se mogla napuniti, ár je fejst dobra bila ta (h)rana. Gda je preteko mejsec, je pravla klobasa: - Na, če tou tak dobro ide, što boude zdaj küjar? - Naj bou žaba! – je odgovorila müš. Djala sta žabo za küjara. Začnila je žaba delati, tak je sküjala pa etak je sküjala, sküjala je takšo pa etakšo (h)rano, da pa takšo nej mogla sküjati, da bi njima žmano bilou. Küjala je eden ali dva dni pa te se je odpovejdala küjanji. Tou sta pravla: - Ej, nejsi dober küjar! - Vej teda, što bi küjo? – pita žaba. Klobása je tou pravla: - Dejva müš! Ona je tüdi küjala dva ali tri dni, ali tüdi nej mogla kaj dob-roga sküjati. Pravla sta zato klobasi: - Küjaj samo ti! – tak müš. - Kvak kvak kvak! Küjaj samo ti! – tak žaba. Da pa klobasa je do konca samo li tou velejla: - Jes sam svoj mejsec doli sküjala, pa če vüva neščeta küjati, raj püstimo eto prijatelstvo! Dönok sta nikak zaprosila klobaso, pa je küjala ešče kakša dva dneva. Žaba je brodila, dočas de se ona navčila, kak küja klobasa. Vö je üšla za (h)üto i nutri gledala na okno. Gda je župa bila že sküjana, klobasa jo je vkraj potegnila i za eno malo cajta, gda je vidla, da nikoga nega nin nej, je sebé nutri ličila v župo. - Hop! Kvak, kvak ! Zdaj že jes tüdi vejm, ka trbej včiniti. Za toga volo je tak dobra ta župa, ár sebé je nutri ličila! Tedaj se je žaba priporočila njima. - Na! Zdaj jes bom küjar! Kvak, kvak, kvak! Zdaj ži jes tüdi vejm küjati! Pa je začnila: djala je eden velki pisker vodé na ogenj. Velki ogenj je napravla, pa küjala i küjala. Gda je tak vidla, ka so že sküjane te vsakšeféle potrejbščine, ka so nutri bile, nej je čakala, dokeč se malo razladi ta župa, liki gda je najbole vrauča bila, nutri je skočila. Komaj je mogla vö skočti, se je vse poparila, vküp ji je stek-la kouža po plečaj. Od tistoga mao je krapanca. Vkraj je stoupila od küjanja, komaj se je mogla gibati. Klobása pa müš, gda je jima povejdla, ka se je zgodilo, sta se ji smejali. Konec je bilau prijatelstvi, odsegamao so vsi posaba živeli. Do denešnjoga dneva poseba živéjo pa merjéjo. V domanjo rejč prevedo: Akoš Dončec KAUT KOTIČEK PETEK, 03.02.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PIŠČALKARJEVA AMINA, RIS., 10.15 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 10.25 PALČEK SMUK IN ZVEZDE, RIS., 10.30 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.40 NOČKO: ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV, 10.55 GREMO NA SMUČI, 11.20 SANJSKA DEŽELA: NOVO MESTO, 12.00 POROČILA, 12.05 SVETO IN SVET: VERA IN KULTURA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 SLOVENCI V ITALIJI, 16.30 BABILON.TV: ZAČIMBE ŽIVLJENJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 VEST IN PLOČEVINA, TV-NAN., 18.20 KARLI, RIS., 18.25 BALI, RIS., 18.35 ZORAN IN ŽARKO: GLASNO IN TIHO, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NOČ MODRIJANOV 2011, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: ŽIVLJENJE BREZ FIZIČNEGA DELA, 0.15 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 1.00 POSEBNA PONUDBA, 1.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL PETEK, 03.02.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.25 DOBRO JUTRO, 11.50 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUK (M), 13.15 DOBRO JUTRO, 14.45 GLASNIK, 15.10 EVROPSKI MAGAZIN, 15.30 OSMI DAN, 16.00 MOSTOVI – HIDAK, 16.35 CIRCOM REGIONAL, 17.00 LYNX MAGAZIN, 17.30 ČRNO-BELI ČASI, 17.45 KNJIGA MENE BRIGA, 18.10 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUK (M), 19.10 SEM CIGAN - PREKMURSKI ROMI, DOK. FILM, 20.00 POPOLNI SVETOVI NAVIDEZNE RESNIČNOSTI, DOK. ODD., 20.55 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 21.45 IZDAJALEC, AM. FILM, 23.35 1914-1918: TRUŠČ IN BES, DOK. ODD. 1.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 04.02.2012, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: BINE: ZIMSKO VESELJE, 7.15 ODDAJA ZA OTROKE, 7.35 NOČKO: ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV, 7.45 STUDIO KRIŠKRAŠ: VESOLJE, 8.35 RIBIČ PEPE: O TREH UMETNIKIH, OTR. NAN., 8.55 SMRKCI, RIS., 9.15 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.00 MOJ SVETILNIK, DOK. FILM, 10.15 V DOTIKU Z VODO: IN BILE SO ŠTIRI, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 10.45 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 BILO JE …, 14.40 POIROT: SKRIVNOSTNE URE, ANG. FILM, 16.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.25 NA VRTU, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 18.30 OZARE, 18.40 OLIVIJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 20.30 ZGODBE IZZA OBRAZOV: HELENA ŽIGON, DOK. SER., 21.00 KJER JE DENAR, KOPRODUKCIJSKI FILM, 22.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.00 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 23.20 MARCHLANDS, ANG. NAD., 0.05 OZARE, 0.10 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFOKANAL SOBOTA, 04.02.2012, II. SPORED TVS 7.15 SKOZI ČAS, 7.30 LYNX MAGAZIN, 8.00 SLOVENCI V ITALIJI, 8.30 POSEBNA PONUDBA, 9.00 POGLEDI SLOVENIJE, 10.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 13.15 UMETNOSTNO DRSANJE - EVROPSKO PRVENSTVO: REVIJA, 15.55 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 17.45 ROKOMET, LIGA PRVAKOV: KRIM MERCATOR – OLTCHIM, 19.40 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 20.10 JUDO: GRAND SLAM, 21.00 NA LEPŠE, 21.25 SOBOTNA GLASBENA NOČ: AMERIŠKA KRPANKA: DEŽELA, KJER JE NASTAL BLUES, 22.25 SEM CIGAN - PREKMURSKI ROMI, GLASBENO-DOKUMENTARNI FILM, 23.05 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 05.02.2012, I. SPORED TVS 6.35 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKA ODDAJA, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE NOVA CERKEV, 10.55 IZVIR(N)I, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.20 NOČ MODRIJANOV 2011, 15.20 PRVI IN DRUGI, 15.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.05 Z BRUCEOM PARRYJEM PO AMAZONIJI, DOK, SER., 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENEC LETA 2011, 21.40 INTERVJU: MARIJANA SUKIČ, 22.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 23.40 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFOKANAL NEDELJA, 05.02.2012, II. SPORED TVS 7.55 SKOZI ČAS, 8.05 GLOBUS, 8.35 UNIVERZA, 9.05 M. POPOVSKI: POSTAJA, PLEŠE PLESNA SKUPINA KAZINA, 9.50 GRIMMOVE PRAVLJICE: GOSPA PEHTRA, NEMŠ. FILM, 10.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 13.25 ŠPORTNI MAGAZIN, 13.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 14.50 LONDONSKI VRTILJAK, 15.20 ŠPORTNI IZZIV, 15.55 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 18.15 JUDO: GRAND SLAM V PARIZU, 19.15 SLOVENCI PO SVETU: SAKSOFONIST OTO VRHOVNIK Z DUNAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 20.50 IVAN HRIBAR - ŽUPAN ZA VSE ČASE, DOK. FELJTON, 21.20 PARIZ 1919, DOK. ODD., 23.00 OBISK, KRATKI FILM, 23.25 ZA ZAPRTIMI OČMI, KRATKI FILM, 23.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 06.02.2012, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 BALI, RIS., 10.20 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 10.35 BACEK JON: PASJA UTA, RIS., 10.40 IZ POPOTNE TORBE: DRUŽENJE Z ŽIVALMI, 11.00 POLNA HIŠA ŽIVALI: DEBELOKOŽCI, 11.30 SPREHODI V NARAVO, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.55 NA LEPŠE, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PRVI IN DRUGI, 16.00 INTERVJU: MARIJANA SUKIČ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DUHOVNI UTRIP, 17.40 POGLED NA ..., 17.50 VEST IN PLOČEVINA, TV-NANIZANKA, 18.20 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNOST IGRE, 23.35 GLASBENI VEČER, 23.35 GORIŠEK LAZAR – 2 KLAVIRJA: ŠTEFBET TRILOGIJA ŠT. 1, 23.50 GREENWICH TRIO, 0.55 DUHOVNI UTRIP, 1.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 06.02.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.55 DOBRO JUTRO, 13.45 SEM CIGAN - PREKMURSKI ROMI, GLASBENO-DOKUMENTARNI FILM, 14.25 POPOLNI SVETOVI NAVIDEZNE RESNIČNOSTI, DOK. ODD., 15.20 SOBOTNO POPOLDNE, 16.35 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 17.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, ROMSKA ODDAJA, 17.25 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.00 GREMO NA SMUČI, 18.30 PREDANI LJUDEM, DOK. FILM, 18.55 PEKLENSKI IZBOR, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: SÉRAPHINE, FR. FILM, 22.00 NA UTRIP SRCA, 22.10 B. IPAVEC: TEHARSKI PLEMIČI, POSNETEK OPERE IZ SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA CELJE, 23.25 PEKLENSKI IZBOR, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 07.02.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ROLI POLI OLI, RIS., 10.20 ANČINE NOGICE, RIS., 10.30 PENELOPA, RIS., 10.35 RISANKA, 10.40 PINGU - PINGVIN, RIS., 10.45 STUDIO KRIŠKRAŠ: VESOLJE, 11.30 IZ POPOTNE TORBE: PRIJATELJSTVO, 12.00 POROČILA, 12.05 PRVI IN DRUGI, 12.20 UMETNOST IGRE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 STUDIO CITY, 14.30 BABILON.TV: ZAČIMBE ŽIVLJENJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KNJIGA MENE BRIGA, 16.00 SVETO IN SVET: VERA IN KULTURA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.00 VEST IN PLOČEVINA: DIVJI LOV, TV-NAN., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PRENOS PROSLAVE OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU, 21.20 PREŠERNOVI NAGRAJENCI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.40 POTOP LADJE ANDREA DORIA, DOK. ODD., 0.35 UGRIZNIMO ZNANOST: ODVISNI OD KOFEINA?, ODDAJA O ZNANOSTI, 0.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 1.10 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL TOREK, 07.02.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 13.05 PEKLENSKI IZBOR, 13.55 BLEŠČICA, 14.25 IZVIR(N)I, 14.55 ZGODBE IZZA OBRAZOV: HELENA ŽIGON, DOK. SER., 15.25 NA VRTU, 15.55 KOŠARKA (M), EVROPSKI POKAL: SPARTAK - KRKA, 17.55 GLASNIK, 18.20 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 18.50 BILO JE ..., 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO: CUBISMO, 20.30 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 20.55 RUŠEVINE, SLOV. FILM, 22.35 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 08.02.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 ZLATOLASKA IN TRIJE MEDVEDI, LUTK. PREDSTAVA, 7.25 DEŽELICA PIMPAN, ANIMIRANI FILM, 7.50 MARČI HLAČEK, RIS., 8.15 RIBIČ PEPE: O TREH UMETNIKIH, OTR. NAN., 8.35 IZGUBLJEN IN NAJDEN, RIS. FILM, 8.55 DARILO ZA SELIMA, RIS. FILM, 9.25 ZVERJASEC, RIS. FILM, 9.50 ČAROBNI CIRKUS, 11.20 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 11.50 GRIMMOVE PRAVLJICE: TRNULJČICA, NEMŠ. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 NEPOPISAN LIST, SLOV. FILM, 15.00 ODDAJA ZA OTROKE, 15.20 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 UGRIZNIMO ZNANOST, 16.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.25 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 TURBULENCA, 17.50 VEST IN PLOČEVINA, TV-NAN., 18.15 POGLED NA ...: ROBBOV VODNJAK, DOK. ODD., 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, 19.30 DNEVNIKOV IZBOR, VREME, ŠPORT, 20.00 POD NJENIM OKNOM, SLOV. FILM, 21.30 POGLED NA ...: PREŠERNOV SPOMENIK V LJUBLJANI, DOK. ODD., 22.00 POROČILA, 22.25 KULTURA, 22.35 PRAVA IDEJA!, 23.10 TURBULENCA, 23.40 ZDRAVNIČIN DNEVNIK, NEMŠ. NAD., 0.30 DNEVNIK, 1.00 DNEVNIKOV IZBOR, VREME, ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL SREDA, 08.02.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.00 DOBRO JUTRO, 14.00 Z BRUCEOM PARRYJEM 7.00 INFOKANAL, 10.40 SKOZI ČAS, 10.50 BILO JE ..., 12.00 TEDNIK, 13.00 DUHOVNI UTRIP, 13.15 ČRNO-BELI ČASI, 13.35 Z BRUCEOM PARRYJEM PO AMAZONIJI, DOK. SER., 14.30 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 15.45 MUZIKAJETO, 16.30 POSNETEK PROSLAVE OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU, 17.50 PREŠERNOVI NAGRAJENCI, 18.20 KONCERT GIMNAZIJE KRANJ: NOSTALGIJA S SLOVENSKO POPEVKO, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 ŠPORTNI IZZIV, 21.00 ŠPORT, 22.00 BLEŠČICA, 22.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 23.30 BIG BAND RTV SLOVENIJA, STEVE KLINK, TADEJ TOMŠIČ IN MIA ŽNIDARIČ, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 09.02.2012, I. SPORED TVS 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PALČEK DAVID, RIS., 10.35 MAMA MU IN VRAN, RIS., 10.40 KARLI, RIS., 10.45 ALEKS V ŽIVALSKEM KRALJESTVU, RIS., 10.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.35 MOJ SVETILNIK, DOK. FILM, 12.00 POROČILA, 12.10 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 12.35 UGRIZNIMO ZNANOST, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 JESENICE : DETROIT, DOK. FILM, 14.20 IVAN HRIBAR - ŽUPAN ZA VSE ČASE, DOK. FELJTON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: TEŽIŠČE, 15.45 TURBULENCA, 16.15 PRAVA IDEJA!, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 BABILON.TV, 17.50 VEST IN PLOČEVINA, TV-NANIZANKA, 18.15 MINUTE ZA JEZIK, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 PUTINOV REŽIM, DOK. ODD., 0.35 DNEVNIK, 1.00 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL ČETRTEK, 09.02.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.50 DOBRO JUTRO, 13.50 SLOVENEC LETA 2011, 16.00 M. POPOVSKI: POSTAJA, PLEŠE PLESNA SKUPINA KAZINA, 16.45 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 SRČNE VEZI, FR. NAD., 18.15 EVROPSKI MAGAZIN, 18.30 UNIVERZA, 19.00 GUČA - SRCE BALKANA, GLASBENI DOKUMENTAREC, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 NOČ AKADEMIJ - TRIADA 2012, 0.05 KAM IN NAZAJ: SANTA FE, AVSTR.-NEMŠ. NAD., 2.10 ZABAVNI INFOKANAL- SVETOVNI POKAL: SPRINT (M IN Ž), 14.30 BOB LETA 2011, 15.50 MLADI VIRTUOZI: PROKOFIEV GUITAR DUO: NEJC KUHAR IN MAK GRGIĆ, 16.25 MOSTOVI – HIDAK, 16.55 SRČNE VEZI, FR. NAD., 17.55 EVROPSKI MAGAZIN, 18.10 UNIVERZA, 18.40 NORDIJSKO SMUČANJE – SVETOVNI POKAL: SPRINT (M IN Ž), 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 GOSPA BÖHM JE REKLA NE, NEMŠ. FILM, 21.25 FRANCOIS VILLON, TAT, MORILEC, POET, FR. FILM, 22.55 KAM IN NAZAJ: V NAS BOG NE VERJAME VEČ, AVST.-NEMŠ. NAD., 0.55 ZABAVNI INFOKANAL