FERDO KLEINMAYR mestni učitelj PRIROČflfl VSEBINA: Slovnica, praktične vaje, besedni zaklad, z 2500 izrazi, razgovori, pisma. ZALOŽIL: J. ŠTOKA TISKARNA: SILVIO SPAZZAL TRST, 1919. \ PREDGOVOR Pričujoča knjiga naj pojasni nekoliko obširne¬ je, a vendar praktično posebnosti italijanskega jezika. Vsa tvarina je razdeljena na štiri dele. Prvi d e 1 obravnava slovniška pravila s posebnim ozirom na italijanski glagol in je temu primerno tudi razpre- deljen,. tlako da postopno uvaja v sprego pravilnih in nepravilnih glagolov. Slovniška pravila sprem¬ ljajo številni izgledi tier petdeset nalog, ki naj se izdelajo ustmeno in pismeno V prvih poglavjih tega dela in tudi pozneje je, kjer potrebno, označen nag¬ las. Naloge se zopet naslanjajo na «Besedni zaklad», ki tvori drugi del knjige. Priporočal bi, da si vsak one italijanske izraze, ki jih je v prejšnjih vajah že doznal, izpiše v poseben zvezek, da mu bodo pri poznejših vajah takoj pri roki za slučaj, da bi mu bila ta ali ona beseda izpadla iz spomina. Drugi d e 1 obsega po predmetih v 33 skupin razvrščen «Besedni zaklad«, ki podaja krog 2500 v abecednem redu sledečih si izrazov. Ta «Besedni zaklad« naj 4 — nadomešča za prvo potrebo obširnejši slovar. Tretji del prinaša trideset kratkih ital.-slov. raz¬ govorov, kakor nam dnevno rabijo. Namen jim je uvesti učenca V živo govorico ter hkrati pojasniti marsikatero slovniško pravilo Četrti del vsebuje zbirko prijateljskih in trgovskih pisem, ki naj na¬ vajajo k pismenemu izražanju v ital jeziku. Knjig-a je namenjena brez razlike vsakomur, ki želi priučiti še italijanskemu jeziku, vendar sem pri spisovanju iste jemal nekoliko več ozira na potujoče občinstvo in trgovske kroge. Dosedaj nam¬ reč spajata narode še vedno promet in izmenjava duševnega ter miaterjalnega blaga. Sklepčno si štejem še v prijetno dolžnost, da se na tem mestu najiskreneje zahvalim šolskemu ravnatelju in italijanskemu pesniku g. Luigi Cro- ciato - Krischami, ki je blagovolil pregledati rokopis pričujoče knjige pred njenim natiskom. FERDO KLEiriTMAYR. PRVI DEL - PARTE PRIMA SLOVNICA - GRAMMATICA 1. Italijanska abeceda. — L’alfabete. A a, Bb, C c, Dd, Ee, F f , Gg, H h/ Ii, L 1, M m, N n, O o, P p, Qq, Rr, S s, Tt, U u, Vv, Z z. Teh 21 črk služi italijanščini za vse glasove. Črke, ki imajo drugačno izreko negoli v slovenščini so: c, g, h, i, q, s, z, ter soglasniške zveze: gl, gn, sc. Italijanskemu pravopisu služijo tudi dvojni soglasniki, ki se izgovarjajo kakor en sam, vendar zelo razločno. Samoglasnik pred dvojnim soglasnikom je redoma kratek. Izgled: II padre lavora. La madre ama il bambino. Prevod: Oče dela. Mati ljubi dete. Izgled: Ii fabbro batte il ferro col martello. Prevod: Kovač kuje železo s kladvom. Črke z različno izreko so : c, ki se pred e in i izgovarja kakor naš č: Izgled: il cervo (jelen), i! cibo (jed), il bacio (poljub), Beri: il červo , il čibo , il bačo , Izgled: la faccia (obraz), il ciuffo (čop las). Beri: la fača , il čufo V vseh drugih slučajih se bere c = k: Izgled: il cane (pes), il colore (barva), il cuore (srCe), Beri: il kane , il kolore , i! kuore , 6 Izgled: la creta (kreda), il clamore (vpitje). Beri: la kreta , il klamore Hočemo li podati črki c pred e in i trdo izreko tedaj vrinemo za njo npmi h. Izgled: il fico (figa), i fichi (fige), 1' amica (prijateljica), Beri: il fiko , i fiki , lamika , Izgled: le amiche (prijateljice). Beri: le arnike h je vedno nem : Izgled: io ho (jaz imam), tu hai (ti imaš), hanno (imajo). Beri: io o, tu aj, ano. g se pred e in i izreka kakor naša zveza d i, samo bolj mehko: Izgled: i! giorno (dan), oggi (danes), il germe (kal), Beri: il džorno , odži , il džerme , Izgled: il giardino (vrt). Beri: il džardino V drugih slučajih beri g = našemu g: Izgl. il gatto (mačka), la gola (grlo), il guanto(rokavica), Beri: il gato , la gola , il guanto, Izgled: grande (velik). Beri: grande. Hočemo li podati črki g pred e in i trdo izreko, tedaj vrinemo nemi h: , Izgled: 1’ ago (igla), aghi (igle) ; il luogo (kraj), Beri: lago , agi ; il luogo , Izgled : i luoghi (kraji). Beri: i luogi. gl v zvezi z i se izreka kakor naš Ij: Izgled: egli (on), il figlio (sin), la figlia (hči). Beri: elji , il filjo , la filja. (Izvzetih je iz tega pravila le malo besed, kakor: glicerina (glicerina), negligente (len), ki jih beri: glicerina, neglidžente). gn = našemu nj: Izgled: il compagno (tovariš), il legno (les), ogni (vsak). Beri: il kompanjo , i 1 lenjo , onji. i se izreka vedno kakor naš i, vendar se čuje v zvezi z drugim samoglasnikom, posebno pa med dvema samoglasnikoma kakor naš j. Izgl: il vino (vino), il piano (nadstropje) il bottaio (sodar) Beri: il vino , il pjano , il botajo. V zvezah cia, cio, ciu; gia, gio, giu pa ga ni slišati, (ča, čo, ču; dža, džo, džu). qu = našemu ku : Izgl.: quattro (4), cinque (5), qui (tukaj), l’acqua (voda). Beri: kuatro , činkue , kui , lakua. s, ki stoji pred samoglasnikom ali pred c, f, p, q, t, še izreka kakor naš s. Tako tudi ss. • , Izgled : il signore (gospod), il servo (hlapec), Beri : il sinjore , il servo Izgled : la stella (zvezda), essa (ona). Beri : la stela , esa. s, ki stoji med dvema samoglasnikoma, ali pred drugimi, zgoraj ne navedenimi soglasniki, beri kakor naš z: Izgl.: la rosa (vrtnica), la cosa (reč), lo sguardo (pogled), Beri: la roza , la koza , lo zguardo , Izgled; snello (vitek). Beri: znelo. sc pred e in i se izreka kakor naš š : Izgl.: la scintilla (iskra), il pešce (riba), lo sciallo (ruta). Beri: la šintila , il peše , lo šalo. - 8 V drugih slučajih se bere sc kakor naša zveza sk: Izgled : la scuola (šola), lo scolaro (učenec), Beri : la skuola , lo skolaro , Izgled : scrivere (pisati). Beri: skrivere. z — našemu c: Izgled: il prezzo (cena), lo zio (stric), la calza (nogavica) Beri: il prečo , lo cijo , la kalca. Le redkokdaj se z izreka podobno naši zvezi dz. Izgled: mezzo (pol), 1' orzo (ječmen), azzurro (sinji)# Beri: medzo , lordzo , adzuro Izgled: lo zero (ničla). Beri: lo dzero. Pregled izreke: Italijanski jezik pozna dva naglasa : ostri (acuto) in težki (grave) naglas. Prvi se označa z naglasnico drugi z naglasnico ' . Težka naglasnica (». ) se stavlja vedno le na zadnji zlog besede, ako je ta zlog naglasen: Izgl.: la iiberta, la citta, la virtu, šaro. Prevod: prostost, mesto, čednost, bom. — 9 - Stavlja se pa tudi na enozložne besede, da se jim opredeli smisel: Izg!.: e, e; si, si; da da; di di. Prev.: in, je; da, tako; od, daja; od, dan. Slednjič služi ta naglasnica tudi pri mnogih eno¬ zložnicah, da varuje pravo izreko. Izgl.: piii (več), giu (dol), gia (že). Beri: 'pju , džu , dža. A ne beri: piju , džiju , džija, Ostra naglasnica se redko rabi in le tedaj, če bi brez nje nastal dvom o pravem smislu besede. Izgl.: ancora,'ancora; balia, baba, Prev.: sidro, še; sila, dojilka- V obče se v ital. jeziku naglasa pri večzložnicah predzadnji zlog. 3. Opuščaj. — L’apostrofo. Opuščaj označa mesto, kjer je izpadel radi bla- goglasja kakšen glasnik. Izgled : dov' e (dove e), un po' (un poco) Beri : dove, un po, Prev. : kje je, nekoliko, Izgled: 1’albero (lo albero), nell occhio (nello occhio). Beri: Ialbero, nelokjo. Prev.: drevo, v očesu. 4. Spoinik. — U articolo. Italijanščina rabi pred samostalniki spoinik, ki je določen ali nedoločen. Spoinik označa spol dotičnega samostalnika, ki je moški ali ženski, ker srednjega spola ital. jezik ne pozna. Nedoločni spoinik za moški spol se glasi: un, uno; za ženski 10 - spol: una, un’. Določni spolnik za moški spol se glasi: il, lo, 1’; v množini: i, gli, gl’; za ženski spol: la, F; v množini.: le, F. Obliko spolnika določa glasnik, s katerim pričenja samostalnik. Lo (množ. gli) se stavlja pred samostalnike moškega spola, ki pričenjajo z glasnikom z, ali pa z glasnikom s, kateremu sledi kak drug soglasnik (s impura). Nedoločni spolnik za take samostalnike je: uno. Izgl.: lo zio, lo zucchero; lo scolaro, lo specchio, Prev.: stric , sladkor ; učenec , zrcalo , Izgl: lo stivale, lo Sloveno, uno zio. Prev.: čevelj , Slovenec , nek stric. L’ (množ. gli) se stavlja pred samostalnike, ki začenjajo s samoglasnikom. Je ta samoglasnik i-, potem se v množini rabi mesto gli okrajšana oblika gF. Nedoločni spolnik za take samostalnike je : un. Izgl.: latinico, 1’uovo, 1' osso, 1'Italiano, un amico. Prev.: prijatelj, jajce , kost ,'Italijan, nek prijatelj, V vseh drugih slučajih služi za moške samostalnike spolnik il (množ. i) in nedoločni spolnik un. Izgl.: il padre, il libro, il sole, il servo, il šale; Prev.: oče , knjiga , solnce, sluga , sol ; Izgl.: un padre. Prev.: nek oče. Pred ženske samostalnike, ki- pričenjajo s samo¬ glasnikom se stavlja F oziroma un’, v množini služi spolnik le, oziroma F, če samostalnik pričenja z e. Izgl: 1'amica, 1'ora, 1'uva, 1'erba ; un’amica. Prev.; prijateljica, ura, grozdje, trava; neka prijateljica. Pred ostalimi ženskimi samostalniki stoji la (množ. le) oziroma nedoločnik una. Izgl.: la madre, la scuola, la donna, la časa; una madre. Prev.: mati , šola , žena , hiša ; neka mati. 11 Pregled- spolnika: Ednina: Množina: (un) il libro (uno) lo zio (uno) lo scolaro (un) 1'amico (un) 1 Italiano (una) la madre (un') 1’amica (un ) 1’ erba Mnogo vaje vtem pogled ( — ) i libri (—) gH zii (— ) gli scolari ( —) gli amici (—) gl ltaliani (—) le madri (—) le amiche (—) 1' erbe ti ponuja Bes. zaklad. 5. Spol samostalnikov. — II genere dei nomi. Samostalniki s končnico —- o iso, izvzemši prav malo njih, moškega spola (gen. maschiie). Izgl: il libro, il cappello, 1'ombrello, lospecchio-vendar: Prev: knjiga, klobuk , dežnik , zrcalo , „ : Izgl.: la mano. Prev.: roka. Samostalniki s končnico — a so ženskega spola (gen. femminile), Se ne pomenijo, kakor je to tudi siuSaj v slovenščini, že po naravi moške osebe. Izgl.: la tavola, la sedia, la stufa, la sera-vendar: Prev.: miza , stolica , peč , večer- „ : Izgl.: il duca, il poeta. Prev.: vojvoda, pesnik. Samostalniki s končnico — e so deloma moškega deloma ženskega spola. Izgl: il pane la parete, il monte, la valle. Prev : kruh , stena , gora , dolina. Samostalniki s' končnico — i so po pretežni večini moškega spola, oni s končnico — u pa ženskega spola. Izg!.: il brindisi, la Schiavitu. Prev napitnica, sužnost. V naslednjem bo spol samostalnikov itak označen s spolnikom, v dvomljivih slučajih naznanja (m) moški spol, (f) ženski spol. (N. pr. 1' ospedale (m) - bolnišnica, 1’ ustione (f) — opeklina). Glej: Besedni zakladi 6. Množina samostalnikov. - II plurale dei nomi. Samostalniki ženskega spola z ednfhsko končnico - a sprejemajo v množini končnico — e. Izgl.: la porta, le porte; la penna, le penne; Prev.: vrata, vrata; pero , peresa; Izgl.: la matita, le matite. Prev.: svinčnik , svinčniki. Vsi drugi samostalniki (torej, tudi moški samostal¬ niki na — a) sprejemajo množinsko končniko — i. Izgl.: il libro, i libri: il pešce, i pešci; il duca, i duchi; Prev.: knjiga, knjige; riba , ribe ; vojvoda, vojvode; Izgl.: il portafogli, i portafogli; la nave, le navi; Prev.: listnica , listnice ; ladja , ladje ; Izgl.: la mano, le mani. Prev.: roka , roke. Samostalniki, ki končajo z naglašenim samoglas¬ nikom (a, u), ali ptujke s soglasniško končnico, vsi enozložni samostalniki, in oni s končnico — ie (izvzemši: la moglie, le mogli, soproga) ostanejo v množini neizpremenjeni, in to neglede na spol, kateremu pripadajo: Izgl.: la citta, le citta; la virtu, le virtu ; il re, i re,- Prev.: mesto -, mesta ; čednost, čednosti; kralj, kralji Izgl.: la specie, le specie; il gas, i gas. Prev.: vrsta , vrste ; plin , plini. — 13 - Samostalniki, ki končajo z nenaglašenim — io, tvore množino s končnico — i; oni pa, pri katerih je iv končnici, — io naglasen, tvore množino s končnico — ii, Izgl.: ii calzoiaio, i calzolai; lo zio, gli zii. Pre v.: čevljar , čevljarji ; stric , strici. Zenski samostalniki z edninsko končnico — ca, ga , vdobe v množini — che, ghe. Izgl.: 1'amica, le amiche; la sega, le seghe. Prev.: prijateljica, prijateljice; žaga , žage. Slično tvorijo množino moški samostalniki s končni¬ cami — co, go; ca, ga; ki se spremene v množini v — chi, ghi. Izgl.: Parco, gli archi; il lago, i iaghi; il duca, Prev.: obok , oboki ; jezero , jezera; vojvoda, Izgl.: i duchi. Prev.: vojvode. Večzložni samostalniki moškega spola na — ico pa obrazijo množino s končnico — iči. Izgl.: 1' amico, gli amici; il nemico, i nemici. Prev.: prijatelj, prijatelji ;-spvražnik, sovražniki. Samostalniki s končnicama — cia, gia; tvore množino na — ce, ge. Izgl.: la faccia, le facce; la spiaggia, le spiagge. Prev.: obraz , obrazi ; obala , obale. Nepravilno tvore množino: Dio (Bog), gli dei; 1’uomo (človek, mož), gli uomini; il bue (volj, i buoi; T uovo (jajce), le uova; il paio (par), le paia; il dito (prst), le dita; il labbro (ustnica), le labbra; il braccio (roka), le braccia; il corno (rog) le corna. Dvojine italijanski jezik ne pozna. 14 ' - 7. Pridevnik. — L’ aggettivo. Končnica pridevnikov moškega spola je — o, ženskega spola — a (piccolo, majhen; piccola, majhna). Nekateri pridevniki pa ne delajo te razlike, temveč imajo za oba spola končnico — e (felice, srečen, srečna). V množini sprejemajo pridevniki na — o in - e končnico - i, oni na — a pa končnico — e (piccoli, majhni; piccole, majhne; felici, srečni, srečne;. Pravila, ki smo jih navedli pri tvoritvi množine onih samostalnikov, ki končajo s — co, go, ca, ga, ico, veljajo tudi za pridevnike, ki imajo te končnice, fzgl.: secco, secchi; secca, secche; largo, larghi > Prev.: suh , suhi ; suha , suhe ; širok, široki; Izgl: larga, larghe; domestico, domestici; domestica, Prev.: široka, široke; domač , domači ; domača , Izgl: domestiche. Prev.: domače. Pridevnik se stavlja navadno za samostalnik, osobito če je manjzložen negoli samostalnik. Določne pri¬ devnike spremlja vedno določni spolnile; nedoločne pa nedoločni. Izgled: una gita piacevole; il piccolo cane ; Prev. : prijeten izlet , ; mali pes ; Izgled : il signore ricco. Prev.: bogati gospod. Pridevniki: bello, buono, grande, santo so nepravilni. Pred samostalniki moškega spola se glase navadno: bel, buon, gran, san. Kadar pa stoje pred samo¬ stalniki,^ ki zahtevajo spolnik lo, se glase kakor zgoraj. Ženski spol tvorijo pravilno. Izgled : il bel fanciullo, il buon padrone, il gran Prev. : lepi deček , dobri gospodar , veliki — 15 — (zgled: ammiraglio, san Tomaso; un grande Prev. : admiral , sveti Tomaž; velik Izgled: scolaro', il buono zio, il padrone buono, Prev.: učenec, dobri‘stric , dobri gospodar , Izgled: villaggio bello; una buona madre. Prev. : lepa vas ; dobra mati. Kadar stojijo za samostalniki, rabi se njihova daljša oblika. Množino tvorijo pravilno (buoni - e, grandi, šariti - e) izv^emši bello, pri katerem opažamo sledeče spremembe. Ednina : bel libro, bello specchio, bella donna, Množina: bei libri , begli specchi , belle donne, Ednina: beli' amico, cane bello. Množina: begli amici, cani belli- Ravna se torej pridevnik „bello“ v svojih končnicah povsem po spolniku. Naloga 1. — Tema 1. Prevedite sledeče stavke ustmeno in pismeno v ital. jezik. V njih zapopadeni samostalniki so omenjeni v dosedanjih izgledih, glede pridevnikov glej „Besedni zaklad* štev. 30. Učenec je vesel. Žena je stara. Hiša je visoka. Klobuk je nov. Dežnik je velik. Barva je lepa. Pes je zvest. Prijateljica je zvesta. Miza je dolga. Peč je gorka. Jajce je sveže. Ustnica je rdeča. Vol je močan. Sovražnik je podel. Mačka je koristna. Čevljar je marljiv. Dolina je zelena. Prijatelj je iskren. Tenka stena je šibka. Visok obok je lep. Bel kruh je drag. Dober gospodar je redek. Lačen človek je šibek. Novo pero je dobro. Veliko mesto je lepo. Kratka trava je zelena. Mlad Italijan je uljuden. (je = e, so = sono). Naloga 2. — Tema 2. Prevedite v slovenski jezik sledeče stavke. Glede besednega zaklada glej istotam. (št. 30). — 16 — Lo zio ha una rosa rossa. II padrone ha una časa alta e larga. Lo scolaro ha una matita nuova. La madre ha una figlia buona. II cane ha un osso duro. II signore ha un figlio avaro. II padre ha un bel giardino. II calzolaio ha un ago grosso II duca ha un cane pericoloso. (ha = ima, hanno = imajo). Naloga 3. — Tema 3. Postavi v italijanščino prevedene stavke 1. naloge v množino. (Gli scolari sono allegri i. t. d.) Naloga 4. — Tema 4. Postavi italijanske stavke 2. naloge v množino. (Gli zii hanno rose rosse. i.t.d.) 8. Sedanjik pravilnih glagolov. — 11 tempo presente dei verbi regolari. Italijanski glagoli 1 -are, -ere, -ire Po tej sprege. Sedanji čas teh io parl-o tu parl-i egli, ella parl-a noi parl-iamo voi parl-ate essi, esse parl-ano cred-o (verujem) cred-i , (veruješ) cred-e (veruje) cred-iamo (verujemo) cred-ete (verujete) cred-ono (verujejo) Nedoločnik ; parlare sarvire (služiti). rončajo v nedoločniku na končnici jih delimo v tri treh špreg se glasi sledeče : (jaz govorim) (li govoriš) (on, ona govori) (mi govorimo) .(vi govorite) (oni, one govorijo) serv-o (služim) serv-i . (služiš) serv-e (služi) serv-iamo (služimo) serv te (služite) serv ono (služijo) fovoriti), credere (verjeti), 17 Naloga 5. — Tema 5. Spregaj ustmeno in pis¬ meno v sedanjem času : io amo (amare) la patria - ljubim domovino; io vendo (vendere) la časa - pro¬ dam hišo; io dormo (dormire) di notte - spim ponoči, 9. Sklanja samostalnikov. — La declinazione dei nomi. a) Sklanja z nedoločnim spolnikom: un cavallo (konj) d’ un cavallo (konja) a un cavallo (konju) un cavallo (konja) da un cavallo (pri konju) in un cavallo (v konju) con un cavallo (s konjem uno scolaro (učenec) d’ uno scolaro (učenca) a uno scolaro (učencu) uno scolaro (učenca) da uno scolaro (pri učencu) in uno scolaro (v učencu) con uno scolaro (z učencem) una časa (hiša) d’ una časa (hiše) a una časa (hiši) una časa (hišo) da una časa (pri hiši) in una časa (v hiši) con una časa (s hišo) un’amica (prijateljica) d v un’amica (prijateljice) a un'amica (prijateljici) un’amica (prijateljico) da un'amica (pri prijateljici) in un'amica (v prijateljici) con un’amica (s prijateljico) Množine ta sklanja nima. b) Enako se sklanjajo samostalniki z določnim spolnikom, t. j. samostalnik sam ob sebi se ne spre¬ minja več, pred spolnik stopajo sklon označujoči predlogi di (d'), a, da, in, con, (tudi: su,) ki se pa z določnim spolnikom spojijo v eno besedo, med- — 18 — tem ko se z nedoločnim niso. Sledeči izgledi pojas¬ njujejo vso sklanjo : Ednina. - Singolare. il cavallo del al il dal nel (sul) col (konj) (konja) (konju) (konja) (pri konju) (v (na) konju) (s konjem) albero deli' ali’ 1 ' dali' nell' (sul!’) con 1’ (drevo) (drevesa) (drevesu) (drevo) (pri drevesu) (v (na) drevesu) (z drevesom) lo zio (stric) dello „ (strica) allo „ (stricu) lo „ (strica) dallo , (pri stricu) nelio (sullo) „ (v (na) stricu) con lo » (s stricem) Množina - Plurale. i cavalli dei „ ai dai nei (sui) coi (konji) (konjev) (konjem) (konje) (pri konjih) (v (na) konjih) (s konji) d 19 gli alberi (drevesa) degli „ (dreves) agli „ (drevesom) gli „ (drevesa) dagli „ (pri drevesih) negli (sugli) „ (v (na) drevesih) con gli „ (z drevesi) gli zii (strici) degli „ (stricev) agli „ (stricem) gli „ (strice) dagli „ (pri stricih) negli (sugli) „ (v (na) stricih) con gli „ (s strici) Ednina. - Singolare. la časa (hiša) della „ (hiše) alla B (hiši) la s (hišo) dalia „ (pri hiši) nella (sulla) , (v (na) hiši) con la , (s hišo) 1’arnica (prijateljica) deli’ , (prijateljice) ali' „ (prijateljici) 1' „ (prijateljico) dali’ „ (pri prijateljici) ne!l'(suir) „ (v (na) prijateljici) con 1’ „ (s prijateljico) 20 — Množina. - Flurale. le delle alle le dalle nelle (sulle) con le čase (hiše) « (hiš) „ (hišam) » (hiše) » (pri hišah) „ (v (na) hišah) „ (s hišami) delle alle le dalle nelle (sulle) con le le amiche (prijateljice) (prijateljic) (prijateljicam) (prijateljice) (pri prijateljicah) (v (na) prijateljicah) (s prijateljicami) c) Lastna imena se sklanjajo brez vsakega spolnika. 21 — Opombe : a) Drugi sklon (genitivo) s predlogom di (del, della, dello, deli') se rabi v italijanskem jeziku Šesto različno negoli v slovenskem. Tako n. pr. v slučajih, ko mi Slovenci uporabljamo svojilni pridevnik ali sploh kakšen pridevnik. Izgled : il cappello del padre, 1' amica Dobesedni prevod: klobuk očeta, prijateljica Pravilno slovensko: očetov klobuk, materina Izgl.: della madre, il figlio deH'amico, l ombrello Dobes. prev.: matere. sin prijatelja, dežnik Prav. slov.: prijateljica, prijateljev sin, stričev Izgl.: dello zio, il padrone di časa, l’orologio d’oro. Dobes. prev.: strica, gospodar hiše, ura (iz) zlata. Prav. slov. : dežnik, hišni gospodar, zlata ura. Rabi dalje rodilnik s predlogom di, kadar stoji samostalnik ob samostalniku kakor njegov prilastek. V takem slučaju stojita v slovenščini oba samostal¬ nika v istem sklonu : Izgl.: la citta di Trieste, nella citta di Trieste, Prev.: mesto Trst, v mestu Trstu, Izgl.: il regno d' Italia. Prev.: kraljestvo Italija. Podobno slovenščini pa služi italijanskemu jeziku delilni rodilnik; vendar ne pri glavnih števnikih, ki jim v slovenskem jeziku sicer od pet (5) naprej sledi rodilnik. Izgl.: un gregge di pecore, un po' di vino, Prev.: čreda ovac, nekoliko vina, Izgl: una bottiglia di vino. Prev. steklenica vina. Pero: cinque scolari, venti centesimi, cento lire. Vendar: pet učencev, dvajset stotink, sto lir. — 22 — b) Tretji sklon (dativo) s predlogom a (al, allo, alla, ali') služi kakor v slovenščini. Vendar je nje¬ gova raba včasih različna od našega dajalnika. Da¬ jalnik rabi v italijanščini tudi, kadar hočem označiti mesto (kraj), v katerem prebivam, ali v katero potujem: Izgl : vado a Gorizia, vivo a Trieste, vado a časa, Prev.: grem v Gorico, živim v Trstu, grem domov, Izgl.: sono a časa, vado alla posta, vado al ballo, Prev.: sem doma, grem na pošto, grem na ples, Izgl- : sono stato ali’ albergo. Prev.: sem bil v gostilni. Samo kadar je govor o pokrajinah ali državah, služi - sklon s predlogom in. Izgl.: vado in Italia, sono in Italia, vado in Dalmazia, Prev.: grem v Italijo, sem v Italiji, grem v Dalmacijo, Izgl.: vivo in Dalmazia. Prev.: živim v Dalmaciji. Dajalnik služi tudi, ako hočem označiti obliko ali vrsto kakšne reči. V slovenščini se poslužujemo pri taki priliki sestavljenke, ali pa samostalnika s pri¬ devnikom. Izgl. ; molino a vento, battello a vapore, segheria Prev.: mlin na veter, parobrod, parna Izgl.: a vapore Prev.: žaga. Z dajalnikom označa ital. jezik tudi čas ali dobo: Izgl.: A che ora ? Alle due ? Prev.: Kdaj ? Ob dveh. c) Tožiinik (accusativo) je vedno enak imeno¬ valniku. Izgl.: II cavallo e bello. Io compero il cavallo. Prev.: Konj je lep. Kupim konja. 23 — d) Peti sklon (ablativo) s predlogom da rabi, kadar hočemo označiti svrho ali rabo kakšnega predmet«. V slovenščini se dado taki slučaji prevesti s pomočjo predloga »za", ali opisati s pridevnikom. Izgl.: una bottiglia da vino, un cavallo da corsa, Prev.: steklenica za vino , konj za dirkanje , Izgl. : un fucile da caccia. Prev.: puška za lov (lovska p.). Glagoli: essere (biti), venire (priti), andare (iti), stare (stati) zahtevajo na vprašanje kje? ali kam? peti sklon. Izgl.: io sono dal sarto egli viene dallo zio noi andiamo dalla zia noi stiamo dal padrone Prev.: jaz sem pri krojaču on pride od strica mi gremo k teti mi stojimo pri gospodarju Na vprašanje: od kedaj? — služi peti sklon za označbo časa. Izgl.: da una settimana, da ieri, da oggi in poi. Prev.: od tedna sem , od včeraj, od danes naprej Peti sklon služi tudi pri glagolih v trpni dobi, da označi osebo, ki deluje. Izgl. : La lettera fu scritta dali’ amico. Prev.: Pismo je bilo pisano po prijatelju. Izgl.: L'America fu scoperta da Colombo. Prev.: Amerika je bila odkrita po Kolumbu. Včasih služi sklon s predlogom „da“, da označa način. V slovenskem jeziku se ti slučaji prevajajo s pomočjo prislova »kakor* 1 . — 24 Izgl.: egli parla da soldato, Prev.: on govori kakor vojak (govori), Izgl.: io mi comporto da galantuOmo. Prev.: jaz se obnašam kakor (se obnaša) poštenjak. Naloga 6. — Tema 6. Prevedi sledeče stavke v slovenski jezik. Neznane besede poišči v skupini „La famiglia" (Bes- zakl. štev. 8) in v zbirki pravilnih glagolov (Bes. zakl. štev. 31). II fratello chiama la sorella di Maria. Noi chiamiamo i nipoti del cugino. Essi sono i figli d' un fabbro. Voi vendete il bel giardino alla zia. Le cugine inse- gnano I' alfabeto ai fratelli di Marco. II nonno del- T amico arriva oggi a Trieste. Egli porta una bottiglia di vino al padre- Nel regno d’Italia sono belle citta- I genitori parlano col padrone di časa. II maestro parla con lo scolaro. La bottiglia da vino e sulla tavola. La famiglia della cognata viene (pride) dal- 1' Italia. II tutore del pupillo e a Žara in Dalmazia. Io vado (grem) dal fabbro. II caizolaio e dal fabbro. Noi aspettiamo lo zio di Antonio da una settimana. Naloga 7. - Tema 7. Prevedi ustmeno in pismeno sledeče stavke. Neznane besede poišči kakor zgoraj. Iščem bratov klobuk in sestrin dežnik. Bratrančev prijatelj pride ob petih. Brat je na pošti. Ona govori s krojačevim sinom. Stric kupi lovskega psa. Hlapec dela pri hišnem gospodarju. Sestra prodaja hišo v mestu. Ti neseš kozarec (un bicchiere) vode. Naloga 8. — Tema 8. Postavi stavke 7. naloge povsem v množino. 10. Določni naklon pomožnega glagola. -— II modo indicativo dei verbi ausiliari. Italijanskemu jeziku rabita dva pomožna glagola: essere, avere. Oba prevajamo z našim B biti “. Pomniti pa je, da ima pomožnik „avere“, kadar stoji sam, pomen našega „imeti“, nikakor pa ne v zvezi z drugimi glagoli. — 25 — Izgl. : io ho una matita, io ho parlato. Prev jaz imam svinčnik, jaz sem govoril. Nadalje pozna italijanščina osem časov, o katerih bo še govora, ki jih moremo izražati samo z našimi štirimi časi. 26 — Nedovršni predp > eteldi čas. — Tempo trap. era stato-a eri stato-a era stato-a eravamo stati-e eravate stati-e erano stati-e aveva avuto avevi avuto avevg avuto avevamo avuto avevate avuto avevano avuto imperfetto _ sem bil-a (sem bil imel) si bil-a je bil-a smo bili-e ste bili-e so biii-e Dovršni predpretekli čas. — fui stato-a fosti stato-a fu stato-a fummo stati-e foste stati-e furcno stati-e Tempo ebbi. avuto avesti avuto ebbe avuto avemmo avuto aveste avuto ebbero avuto trapassato rimoto. sem bil-a (sem bil imel) si bil-a je bil-a smo bilj-e ste bili-e so bili-e Prihodnji čas. — Tempo futuro. šaro sarai šara saremo sarete saranno avro avrai avra avremo avrete avranno bom (bom imel) boš bo bomo boste bodo Predprihodnji čas. —■ Tempo futuro anteriore. šaro stato-a sarai stato-a šara stato-a saremo stati-e sarete stati-e saranno stati-e avro avuto avrai avuto avra avuto avremo avuto avrete avuto avranno avuto bom (bom imel) boš bo bomo boste bodo Naloga 9. — Tema 9. Prevedi v slov. jezik sledeče stavke. Neznane besede poišči v skupini „La citta“. (Bes. zaklad štev. 20.). Dov’e (dove -j- e = kje je?) il municipio? Dove sono i musei? I musei sono in via iovanni Boc- - 27 — caccio. Dove fosti ieri a sera (včeraj zvečer)? Fui a teatro. Ero a časa. Eravarno in chiesa. Essi saranno contenti. Siamo stati al caffe, Esse sono State nel castello. Noi non siamo (nismo) stati alla posta. Voi siete stati dalkamico Domani (jutri) šaro nel- lalbergo. 1 cittadini erano in piazza. I! sindaco era al palazzo. La nave non e (ni) nel porto. Naloga 10. — Tema 10. Prevedi sledeče stavke. Neznane besede išči v skupinah „Cibi“ in „Com- mercio“ (Bes. zakl. štev. 28. in štev. 13.). Avevo una salsiccia. Avevamo un arrosto di vitello. Ho avuto un brodo. Io non ho avuto del burro. Non/ avevi avuto del lardo ? Npn avro la colazione? Che cosa (kaj) avete per (za) colazione? Ho un affare importante. Avevate delle azioni? Essi ebbero un debito. La merce ebbe un ribasso. La rnerce avra un rialzo- Ho avuto un prestito. a buon inte- resse. 1 commercianti avranno un bel guadagno con questa (ta) merce. La spedizione avra avuto un ritardo (zakasnitev). Naloga 11. — Tema 11. Prevedi sledeče stavke v italijanščino. Danes sem v gledišču, jutri bom v gostilni. Ti si Lil v mestu. On je bil na trgu. Ona je bila doma. Jutri bo doma. Imam velik dolg. Trgovec je imel izgubo. Ona ima dobiček. Za zajtrek boš imel kruh in maslo. Naloga 12. — Tema 12. Postavi prevedene stavke 11. naloge v množino. 11. Stopnjevanje pridevnikov. — La compa- razione degli aggettivi. V italijanščini se stopnjujejo pridevniki s pomočjo besed: piu (meno), il piu (il meno), = bolj (manj), najbolj (najmanj). 28 - I. stopnja (positivo): bello, bella; alto, alta; dolce; (lep, lepa);(visok, visoka); (sladek-a) II. stopnja (comparativo); piu bello, piu bella, meno (lepši, lepša); (manj alto, meno alta; piu dolce; visok, manj visoka); (slajši-a): III. stopnja (superlativo relativo): il piu bello, (najlepši, la piu bella, il meno alto, la meno alta, najlepša); (najmanj visok, najmanj visoka); il (la) piu dolce ; (najslajši-a). Sicer pozna italijanščina tudi absolutno presežno stopnjo (superlativo assoluto), ki se obrazi z na¬ stavkom : -issimo, -issima. Izgl.: bello - bellissimo; alto - altissimo Prev.: lep - zelo, silno lep; visok - zelo, silno visok; Izgl.: ricco - ricchissimo. Prev.: bogat - zelo, silno bogat. Na ta način se stopnjujejo vsi pridevniki. Ne¬ pravilno pa se stopnjujejo: buono (dober) - migliore (boljši) - ottimo (najboljši) cattivo (slab, hudoben) - peggiore (slabši) - pessimo [najslabši) grande (velik) - maggiore (večji) - massimo(največji) piccolo (majhen) - minore (manjši) - minimo (najmanjši) — inferiore (nižji) - infimo (najnižji) superiore (višji) - supremo, sommo (najvišji) Primerja se : Giovanni e piu forte di Giorgio. (Ivan je močnejši od Jurija). 11 cane e piči fedele del gatto. (Pes je zvestejši nego mačka). Il campanile e piu alto della chiesa. (Zvonik je višji kot cerkev). — 29 — Naloga 13. - Tema 13. Prevedi sledeče stavke. Neznane besede išči v skupinah štev. 16. in 18. »Besednega zaklada". II leone e piu crudele del lupo, la tigre e il piu crudele animale. I leoni sono meno crudeli delle tigri. La volpe e un animale astutissimo. La pecora e piu docile della capra. I topi sono dannosissimi. La pera e meno dolce della pešca. II fico e un frutto dolcissimo. Antonio e piu pigro di Giovanni. L' oca e piu grassa della gallina. II cavallo e il piu beli a~ nimale. Giorgio e un pessimo lavoratore (delavec). Naloga 14. — Tema 14. Prevedi sledeče stavke v slov. jezik Neznane besede išči istotam kakor v 13. nalogi. Mark je uljudnejši od Jurija. Srna je hitrejša negoli zajec, jjhlen je najhitrejša žival. Tudi (anche) pes je sila hiter. Ječmen je manj drag nego pšenica. Najmanj drago žito je oves. Slon je najdebelejša žival. Muha je zelo majhna. 12. Sprega pravilnih glagolov, — Coniugazione dei verbi regolari. Pravilni glagoli se spregajo v določnem naklonu na sledeč način : I. Sprega (glagoli na - are) Dovršni polpret. čas. - T. pttsiato rimoto. Pretekli čas. - T. passato prossimo. parlai (sem govoril-a) ho parlato (sem govoril-a) parlasti * (si „ ) hai „ (si „ ) parlo Qe n . ) ha „ (je „ ) parlammo (smo govorili-e) abbiaRIB „ (smo govorili-e) parlaste (ste „ ) avete „ (ste „ ) parlarono (so » ) hanno „ (so Nedovršni predpretekli Čas. - T. trapassatv i: aveva parlato avevi „ aveva „ avevarno „ avevate „ avevano ,, (sem bil-a govoril-a) 77 77 ) (je » „ ) (smo bili-e govorili-e) (ste „ „ ) (so „ „ ) Dovršni predpretekli čas. - T. trapassato rimoto. ebbi parlato (sem bil-a govoril-a) a vesti „ (si „ „ ) ebbe „ (je , „ .) avemmo „ (smo bili-e govorili-e) aveste „ (ste „ „ ) • ebbero „ (so „ „ ) Prihodnji Čas. - Tempo futuro. parlero (bom govoril-a) parlerai (boš „ ) parlera (bo „ ) parleremo (bomo govorili-e) parlerete (boste „ ) porleranno (bodo „ ) — 31 - Predprihodnji čas. - J. futuro anteriore. avro parlato (bom govoril-a) avrai „ (boš „ ) avra „ (bo „ ) avremo „ (bomo govorili-e) avrete „ (boste' „ ) avranno „ (bodo „ ) Opomba : Glagoli na - čare, - gare vdevajo med sprego radi izgovora pred končnicami, ki začenjajo z e- ali i-, nemi -h-. Izgl.: spaccare (cepiti), spacchi (cepiš), spacchero (bom cepil); pagare (plačati), paghiamo (plača¬ mo), paghera (bo plačal). Glagoli na -ciare, -giare, -sciare, pa odvržejo -i- teh končnic pred onimi končnicami, ki začenjajo z e- ali i- Izgl : baciare (poljubiti), baci (poljubiš), bacero (bom poljubil); mangiare (jesti), mangi (ješ), mangero (bom jedel); lisciare (gladiti), lisci (gladiš), lisce- rete (boste gladili). Naloga 15. — Tema 15. Prevedi sledeče stavke. Neznane besede poišči v skupini štev. 31, „Besed- nega zaklada" ter v skupinah štev. 10. — 11. II falegname lavora nella bottega (delavnica) Parli tu 1'italiano ? Si ida), lo parlo alquanto (nekoliko). II legatore leghera i libri, lo ho studiato la gramma- tica (slovnica). Quando ritornerai da Roma? II mu- ratore ripara il muro. Io paghero il conto (račun) della lavandaia. Il macellaio aveva macellato tre Suoi. Domani arriveranno i cacciatori. Viaggiasti bolo ? (sam). Si, viaggiai solo. Naloga 16. — Tema 16. Prevedi ustmeno in pis¬ meno sledeče stavke v ital. jezik. Naznane besede glej istotam kakor za 15. nalogo. - 32 — Voznik je ustavil voz (il carro). Kuharica kuha. Kmetje bodo večerjali. Brivec je strigel lase (i ca- pelli). Ribiči pojejo. Jutri bo dospel slikar. Mi smo prinesli kozarec vode. — II. Sprega, (glagoli na -ere). Sedanji čas. - Tempo presente. čredo (verujem) čredi (veruješ) črede (veruje) crediamo (verujemo) credete (verujete) credono (verujejo) Dovršni polpret. čas. • T. passuto rimoto. credei (sem veroval i. t. d.) credesti črede (credette) credemmo credeste crederono (credettero) Nedovršni predpret. čas. - T. trapassato imperjetto. aveva creduto (sem bil ve- avevi „ [rovali. t.d.) aveva „ avevamo „ avevate „ avevano „ Nedovršni polpret. čas. T. iniperfetto. credeva (sem veroval i. t. d.) credevi credeva credevamo credevate credevano Pretekli čas. - T. passato prossimo. ho creduto (sem veroval hai „ [i. t. d.) ha abbiamo , avete „ hanno * Dovršni predpret. čas. t T. trapassato rimoto. ebbi creduto (sem bil ve- avesti „ [roval i.t.d.) ebbe „ avemmo „ aveste „ ebbero , — 33 - Prihodnji čas. - Tempo futuro. credero (bom veroval i. t. d.) crederai credera crederemo crederete crederanno Predprihoduji čas. - 'F. futuro anteriore. avro creduto (bom veroval avrai „ 1 [i. t. d.) avra „ avremo „ avrete „ avranno Opomba: a) Dovršni polpretekli čas rabi poleg zgoraj označenih končnic (-ei, -esti, -e, -emmo, -este, ■erouo) pri nekaterih glagolih tudi končnice -etti, -esti, -ette, -emmo, -este, -ettero. N. pr. credetti, credesti, credette, credettero; dovetti (sem moral), dovette, dovettero; bevetti (sem pil), bevette, be- vettero. b) Glagoli, ki končajo v nedoločniku s povdarje- n i m -cere, -gere, -scere ohranijo glasove ~c -g -sc vedno mehke, in sprejemajo torej pred končnicami, ki začenjajo z a-, o-, u-, mehčalni -i- in podvoje c- pred-io in-ia. Izgl.: piacere (ugajati), io piaccio, tu piaci, egli pia- ce, noi piacciamo, voi piacete, essi piacciono, piaciuto. Tako: giacere (ležati), .tacere (molčati), vendar sled¬ nji ne podvoji „c“, (tacio). c ) Glagoli s kratko, nepovdarjeno nedoločnikovo končnico -cere, -gere, -scere, pa ne mehčajo glasov *c, -g, -sc, pred končnicami, ki pričenjajo z a- ali o-. Izgl.:' torcere (viti), io torco- tu torci, egli torce, noi torciamo, voi torcete, essi torcono; leggere (brati), vleggo, leggi, legge, leggiamo, leggete, leg- Sono; crescere (rasti), cresco, cresci, cresce, ere- sciamo, crescete, crescono. Naloga 17. — Tema 17 Prevedite sledeče stavke. Neznane glagole poiščite v skupini pravilnih glago¬ lov II. sprege v »Bes. zakladu” štev. 31. - 34 , - I soldati (vojaki) combattono per la patria (domovina) e non temono la morte (smrt). Noi vendiamo la časa ed il giardino. Tu čredi di sbagiiare (pogrešiti). lo ricevo una lettera (pismo) dallo zio. II fabbro batte il ferro. Voi vendete le uova a prezzo (cena) altissimo. Naloga 18. — Tema 18. Postavite gorenje stavke v: a) nedovršni polpretekli čas, b) dovršni polpre¬ tekli čas, c) pretekli čas, d) nedovršni predpretekli čas, e) prihodnji čas. III. Sprega (glagoli na -ire). Sedanji čas. - Tempo presente. servo (služim i- t. d.) servi ser v e serviamo servite servono Nedovrš. polpret. Čas. - Tempo imperfetto. serviva (sem služil-a i.t.d.) servivi serviva servivamo servivate servivano Dovršni polpret. čas. - T. passato rinioto. servii (sem služil-a i. t. d.) ser.vi s ti servi servimmo serviste servirono Nedovršni predpret. čas. T. trapassato imperfetto. aveva servito (sem bil-a slu- avevi „ [žil-a. i. t. d.) aveva , avevamo avevate „ avevano „ Pretekli čas. - T. passato prossimo. ho servito (sem služil-a hai „ [i. t. d.) avete „ hanno „ Doviš. predpret. čas. - T. trapassato rimoto. ebbi servito (sem bil-a slu- avesti , [žil-a i. t. d.) ebbe „ auemmo a veste „ ebbero „ — 35 t- Prihodnji čas, - T. futuro serviro (bom služil i. t. d.) servirai servira serviremo Servirete Serviranno .Pred prihodnji čas. - T. futuro cinteriore. avro servito (bom služil-a avrai „ [i. t. d.) avra „ avremo „ avrete , avranno , Opombe: a) Sedanji čas mnogih glagolov tretje Sprege se tvori z nastavkom -isc-. Izgl.: fi nire - finisco, finisci, finisce, finiamo, finite, končati - končam, končaš, konča, končamo, končate, kg!.: finiscono. končajo. Glagoli, ki se spregajo po tem uzorcu, so v zbirki Pravilnih glagolov tretje sprege (Bes. zaklad štev. 31). zaznamovani z zvezdico (*). b) Glagol cucire (šivati) tvori sedanji čas: io cucio, tu cuci. essi cuciono. Naloga 19. — Tema 19. Prevedi sledeče stavke. Neznane glagole poišči v „Bes. zakladu" štev. 31 c), ueznane samostalnike pa istotam pod štev. 11 in 12. b maestro punisce gli scolari negligenti. I Soldati dormivano ancora (še). Gl' impiegati hanno servito N patria. 1 nemici (sovražniki) fuggono. I monaci Seguiranno 1' abate. 11 dottore parti per Venezia fBenedke). Avete capito ? Non lo (ga) capisco. Naloga 20. — Tema 20. Prevedite v ital. jezik sledeče stavke. Neznane besede poišči tamkaj kakor za nalogo 19. Polkovnik prepove, vojak uboga. (Ali) si odposlal Pismo ? Jutri bom končal nalogo (il tema). Ravna¬ telj je bil razdelil spričevala (1'attestato). Deček laže. Duhovnik je pokopal vojvodo. Zdravnik bo ozdravil župana. — 36 — 13. Osebni, povratni in svojilni zaimki. — Pronomi personali, riflessivi e possessivi. Osebni zaimki se glase: - rr i '11- n Predpretekli čas. - Tempo trapassato. se io avessi partatO, creduto, servifo (Če bi bil govoril vero- se tu avessi „ „ „ [val, služil itd.) s egli avesse „ „ „ se noi avessimo „ „ „ se voi aveste „ „ , s’ essi avessero , „ „ Velelnik. - hnperativo. parla govori (ti) 1 non parlare)(ne govori) parli govori (on) parliamo govorimo parlate govorite parlino naj govorijo čredi (non credere) čreda crediamo credete credano servi (non servire) serva serviamo servite servano služi (ne služi) služi služimo služite naj služijo veruj (ne veruj) veruj verujmo verujte naj verujejo Nedoločnik. - Infinito. Sedanjega časa. - Tempo preselite. parlare, credere, servire (govoriti, verovati, služiti; Preteklega časa. - Tempo passato. Q ver parlato, aver creduto, aver servito (-) Deležnik. — Participio. Sedanji čas. - Tempo presente. Parlante, credente, servente, (govoreč, verujoč, služeč) Pretekli čas. - Tempo passato. Parlato, creduto, servito, (govoril, veroval, služil) — 56 — Glagolni prislov. - Gerundio. Sedanji Sas. - Tempo preselite. parlando, credendo. servendo (govore, veruje, službuje) / Pretekli čas. - Tempo passato. avendo parlato, avendo creduto, avendo servito (izgovorivši, verjemši, dosluživši)... Opombe : a) Za nodoločnik preteklega časa slovenščina nima oblike; opiše se ga lahko na sledeči način : Izgl.: Mi spiace d' aver parlato. Prev.: Žal mi je, da sem govoril. b) Deležnik sedanjega časa odgovarja našemu II. tvorno sedanjemu deležniku, in gerundij sedanjega časa našemu I. tvorno sedanjemu deležniku. Ge¬ rundij preteklega časa se da prevesti z našitn I. tvorno preteklim deležnikom. Seveda se je Slovencu pri tem ozirati na dovršnost in nedovršnost glago¬ lov, katere razlike Italijan ne dela. c) Naš namenilnik se prevaja : Izgl.: Grem spat, grem delat. Prev-: Vado a dormire, vado a lavorare. d) Povratni glagoli se tudi v pogojniku, velel¬ niku i. t. d. spregajo v zvezi z zaimkom na način Gongiuntivo presente: ch’io mi lagni, che tu ti lagni, che egli si lagni itd Congiuntivo imperfettg: se io mi lagnassi, se tu ti lagnassi itd- — 57 — Congiuntivo passato: ch’ io mi sia iagnato, che tu ti sia Iagnato itd. Congiuntivo trapassato: se io mi fossi Iagnato, se tu ti fossi Iagnato itd. Gondizionale presente: 10 mi lagnerei, tu ti iagneresti, egli si lagnerebbe itd. Condisionale vassato: io mi sarei iagnato, tu ti saresti Iagnato itd. Imperativa; (pritožuj se I) (ne pritožuj se f) (pritožuj se !) (pritožujmo se!) (pritožujte se 0 (naj se pritožujejo !) Participio presente : • lagnantesi (pritožujoč se) Participio passato : lagnatosi (pritoževal se) Gerundio presente: lagnandosi (pritožuje se) Gerundio passato: essendosi iagnato (pritoživši se) InfUnito presente: lagnarsi (pritožiti se) Infinito passato : essersi Iagnato (-) Ugnati f (non lagnarti) si lagni! lagnamoci! lagnatevi! si lagnino ! - 58 — d) Glagoli tretje sprege, ki tvorijo sedanji čas določnega naklona s podaljškom -isc, tvorijo tudi sedanji čas veznika in velevnik na isti način, (ch’ io finisca, che tu finisca itd. — finisci, finisca egli itd.) Naloga 31. — Tema 31. Neznane glagole poišči v zbirki pravilnih glagolov ter prevedi v slovenski jezik sledeče stavke : E possibile - (mogoče) che arrivino stasera. E necessario (potrebno) che tu -gli parli. Riposerei, se tu lavorassi. Non consegnate la bottiglia (steklenica), al fanciullo, egli la spezzerebbe. Essi dubitano che voi accettiate il danaro. Io dubito che tu abbia stu- diato bene (dobro) queste regole (pravila) gramma- ticali (slovniška). Mi meravigtierei, se tu lo temessi. Arna la patria ! Pagate i vostri debiti (dolgove)! Non dormire di giorno (po dnevu). Non avrei creduto, che la cosa (reč) servisse a tanti scopi (namen); Fuggi gli amici infedeli ! Favorisca di avvertire il signore N. Partendo, egli mi raccomando molte cose. Avendo parlato col signore N. N., posso dirvelo (morem reči vam). Mi rallegro di averlo creduto. Mi sarei lagnato, se mi fossi annoiato. Telefonan- domi, mi ordino quattro, casse (zaboji) di sapone (milo) finissimo. 19, Prislovi. — Gli avverbi. Prislovi so : 1.) izvirni, t. j. govorni razpoli, ki nam služijo le kot prislovi. Izgl.: qui, la, gia, ancora, ieri, oggi, si, no, Prev.: tu, tam, že, še, včeraj, danes, da, ne, Izgl.: bene, male ecc. Prev.: dobro, slabo itd. Glej zbirko prislovov v „Besednem zakladu,- — 59 — 2.) pridevniki, ki nam služijo kot prislovi : kgk: Quell’ uomo e caduto basso. Prev.: Oni človek je nizko padel. 3) izpeljani. Iz pridevnikov namreč tvorimo prislove, ako pridevnikovi ženski obliki dodenemo končnico -mente. Rgh: certa - certamente, rara - raramente, felice - Prev.: gotova - gotovo, redka - redko, srečna - Izgl.: felicemente ecc. Prev .: srečno itd Pri pridevnikih na -le in -re odpade končni -e : Izgl.: utile - utilmente, celere - celermente ecc. Prev.: koristna - koristno, urna - urno itd. Prislovi se tudi stopnjujejo kakor pridevniki,n. pr. bene - meglio - benissimo - ottimamente ; rrtnle - peggio - malissimo - pessimamente ; poco - meno - pochissimo - menomamente ; molto - piu - moltissimo Naloga 32. — Tema 32. Prevedi sledeče stavke. Neznane besede poišči v zbirki prislovov. („Bes. zaklad" štev. 30.) in v skupini pravilnih glagolov, (štev. 31.) P sindaco e partito ieri da qui e arrivera cola do¬ dani di sera (zvečer). Dov'e il cane ? Tu hai stu- biato abbastanza, ora riposa un po’ (un poco). Cio e troppo. La prego gentilmente di saldare il conto. Oggi e troppo tardi, ritornate domani. Eravate voi a Roma e a Napoli ? Si, noi siamo stati a Roma, tt) 3 (ali) non a Napoli. Appena entrato, incomincio gia a gridare scioccamente. Vi paghero dunque puntualmente. Forse lo incontro stasera. Portatemi a ncora un arrosto. La faccenda (zadeva) va (gre) di fttale in peggio. — 60 — Naloga 33. — Tema 33. Prevedi sledeče stavke v ital. jezik. Neznane besede poišči istotam kakor za 37. nalogo. Kje si? Tukaj sem. Kje ste? Mi smo znotraj. Oni so tam doli. Kam greš (vai) ? Grem (vado) noter. Kam greste (andate)? Gremo (andiamo) tja. Mi smo že bili tamkaj? Pridi (vieni) sem I Sem doma. Grem domov. Kdaj boste delali? Včasih delamo, včasih počivamo. Mi smo vas često klicali Vprašal jih bom še danes. Delajte počasil Spomnite se vedno svojih starišev. Kako je to? To je tako. Oni lažejo podlo. Jaz sem pošteno plačal. To je strogo prepo¬ vedano. Tako cvetico (flore), se najde najredkeje. Opomba: Ital. jezik ne pozna, kakor slovenski, razlike med krajevnimi prislovi, ki označujejo gibanje v kraj (kam?) in stanje (kje?); „tam“ in „tja“ se prevaja z „la", „sem“ ali „tukaj“ s „qua“ i- t. d Tako je tudi za ,domov“ in „doma“ le en sam izraz — „a casa“. 20. Trpna doba glagolov. — II passivo dei verbi. Določni naklon- — Indicativo. Sedanji čas. - Tempo presenie. sono lodato sei lodato e lodato e ali: vengo lodato (hvaljen sem) vieni lodato i. t. d. viene lodato siamo lodati siete lodati sono lodati veniamo lodati venite lodati vengono lodati Nedovršni podpret, čas. — Tempo irnperfetto. era lodato ali: veniva lodato (hvaljen sem bil) eri lodato ecc. vertivi lodato ecc. i. t. d. 61 Dovršni polpretekli čas. — Tempo pa&sato rimoto. fui lodato ali: venni lodato (hvaljen sem bil) fosti lodato ecc. venisti lodato ecc. i. t. d. Pretekli čas. — Tempo passato prossimo. sono stato lodato ecc. (hvaljen sem bil i. t. d.) Nedovršni predpret. čas. - Tempo trapass. imperfetto. fui stato lodato ecc. (hvaljen sem bil i. t. d.) Prihodnji čas. — Tempo faturo. s aro lodato ecc. ali: verro lodato ecc. (bom hvaljen i-t-d}. Predprihodnji čas. —- Tempo futuro anteriore. s ar6 stato lodato ecc. (bom hvaljen i. t. d.) Vezni naklon. — Congiuntivo. . Sedanji čas. — Tempo presente. c h’ io sia lodato ecc. (da sem hvaljen i. t. d.) Nedovršni polpret. čas. — T. imperfetto. s io fossi lodato ecc. (če bi bil hvaljen i. t. d.) Pretekli čas. ■— Tempo passato. c b io sia stato lodato ecc. (da bi bil hvaljen i. t. d.) Predpretekli čas. — Tempo trapassato. s io fossi stato lodato ecc. (če bi bil hvaljen i.t.d.) Pogojnik. — Condizionale- Sedanji čas. — Tempo presente. sarei lodato ecc. (bi bil hvaljen i. t. d ) Pretekli čas. ■— Tempo passato,. sarei stato lodato ecc. (bi bil hvaljen i. t. d.) 62 — Velelnik — Imperativo. sii lodato (non essere lodato) sia lodato siamo lodati siate lodati sieno lodati Nedoločnik. (bodi hvaljen) (ne bodi hvaljen) (bodi hvaljen) (bodimo hvaljeni) (bodite hvaljeni) (naj bodo hvaljeni) - Infinito. Sedanji čas. — Tempo presente. •essere lodato, ali: venire lodato (biti hvaljen) PreteJcli čas. — Tempo passato. essere stato lodato (ker sem bil hvaljen) Glagolski prislov. — Gerundio. Sedanji čas. — Tempo presente. essendo lodato (bodoč hvaljen) Pretekli čas. — Tempo passato. essendo stato lodato (bivši pohvaljen) Opomba: V trpni dobi se spregajo glagoli s pomožnim glagolom »essere", ki ga deloma nado¬ mešča tudi »venire". Kako se sprega »venire", ki je nepravilen glagol III. sprege, poglej v poglavju 27. Za ženski spol rabi v. ednini oblika: lodata, v mno¬ žini: lodate. Naloga 34. — Tema 34. Prevedi sledeče stavke. Neznane glagole poišči v zbirki pravilnih glagolov v »Bes. zakladu 11 . Sia lodato il Signore 1 Io sono stato invitato a pranzo (kosilo). La časa del vicino verra venduta. Si parla (se govori), che la časa sia gia venduta. No signore, se fosse stata venduta lo saprei (sapere — vedeti, znati). II servo fu licenziato dal padrone. Che ne 63 - dici (rečeš), il servo sarebbe licenziato ? Essendo stato licenziato partira subito domani. II debito e Pagato. L’ olio (olje) Le verra fornito quanto prima (čina prej). Venni avvertito ali' ultimo naomento (hip). Questa stoffa (blago) e esaurita. Lo scolaro šara Punito. Naloga 35 — Tema 35. Prevedi v ital- jezik. Neznane glagole išči istotam kakor zgoraj. T a mož je od vseh ljubljen. Vi ste posvarjeni. Predstava (la rappresentazione) je prenešena. Stričeva hiša je podrta. Ti si kaznovan. Jaz sem že oblečen. Mi smo določeni ostati (di rimanere) tukaj. Njive (h campo) so kopane. Naloga 36. — Tema 36. Postavite v ital. jezik Prevedene stavke 55. naloge v vse čase določnega Naklona. 21. O časih in naklonih. — Dei tempi e modi. 1. Italijanski jezik pozna pet oblik preteklega S^sa, za katere nam služita v slovenščini le dve. ^ rabi preteklih časov pomni: a ) Nedovršni polpretekli čas (imperfetto) kaže v preteklosti trajajoče ali ponavljajoče se dejanje brez oz ira na izvršetek dejanja. Zato je ta čas pravi pri- Povedovalni čas, ki bi nekako odgovarjal preteklemu CQ su naših nedovršnih trajajočih ali opetujočih glagolov. Ngl- : Quando viaggiavamo per 1' Italia pensavamo ‘ rev.: Ko smo potovali po Italiji, smo mislili n gi ’ : sempre a voi. ‘rev.: vedno na vas. — fi4 — b) Dovršni polpretekli čas (passato rimoto) kaže v preteklosti že dovršeno dejanje, ki je od trenutka, ko o njem govorim, oddaljeno vsaj en dan. Ako to ni slučaj tedaj se Italijan poslužuje ,bližnjega* preteklega časa (Passato prossimo). Izgl. : Ieri di buon mattino picchiai alla tua porta. Prev.: Včeraj zjutraj sem potrkal na tvoja vrata. Izgl. : L’ho salutato stamane. Prev.: Pozdravil sem ga davi. c) Nedovršni predpretekli čas (trapassato imperfetto) kaže v preteklosti trajajoče dejanje z ozirom na drugo že preteklo dejanje Istotako dovršni pred¬ pretekli čas, samo da je to dejanje že dovršeno predno nastopi drugo že preteklo dejanje. Obe ti časovni obliki prevajamo z našim predpreteklim časom. Izgl. : Egli mi aveva promesso di venire, ma non Prev.: On mi je bil obljubil da pride, pa ni Izgl. : e venuto ancora. Prev.: še prišel. d) Predprihodnji čas (futuro anteriore) kaže v pri- hodnjosti že dovršeno dejanje predno nastopi drugo tudi prihodnje dejanje. Izgl.: Quando avrai finito il lavoro, riposerai tranquillo. 2 * 4 Prev.: Ko boš delo dokončal, počival boš mirno. Prihodnji, kakor tudi predprihodnji čas se prevajata tudi s sedanjikom naših dovršnikov. Izgl.: Ti chiamero entro mezz’ ora. Prev.: Pokličem te tekom pol ure. 2. Nedoločnik (infinito) se veže z drugimi gla¬ golskimi oblikami včasih potom predlogov včasih brez njih. Izgl. : Vengo a dirti. Badate di non pronunciare. Prev.: Prihajam provedat ti. Pazite da ne izgovorite. — 65 — Izgl: : Intendo dire. Prev.: Namerujem reči. V odvisnosti od samostalnika ali pridevnika zahteva navadno predlog ,di“. Izgl. : E tempo di finirla. Prev.: Čas je končati. Nedoločnik služi tudi kakor samostalnik, kar mi Prevajamo z glagoinikom. Tedaj ga vedno spremlja otoški spolnik (il. lo, 1'). Izgl.: il leggere, lo,scrivere, il viaggiare, 1’agire. Prev.: branje, pisanje, potovanje, ravnanje. 3. Glagolni prislov (gerundio). je negibljiv, in toraj ne izpreminja več, kakor pač tudi naš prvi tvorno sedanji deležnik in prvi tvorno pretekli deležnik, ki odgovarjata nekako obema gerundijema. Izgl. : Volendo, mi ha ferito, Piangendo, mi disse. Prev.: Hote me je ranil. Jokaje mi je rekel. Izgl.: Avendo parlato col signore, possiamoaffermarlo. Prev.: Spregovorivši z gospodom, moremo potrditi. 4. Deležnik sedanjega časa (participio presente) odgovarja našemu drugemu tvorno sedanjemu de¬ ležniku, ter je po svojem pomenu pridevnik, ki tudi tvori množino s končnico — i. Izgl. : la donna piangente - le donne piangenti. Prev.: jokajoča žena - jokajoče žene. 5. Veznika (congiuntivo) naš jezik ne pozna. V Jtalijanščini pa se rabi večinoma le v odvisnih stavkih ln sicer onih, ki jih uvajata veznika „se“ (ako, če), iche“ (da) in sestavljenke slednjega (benche - če tudiacciocche, affinche - da ; perche - ker, zakaj ; Prima che - prej nego; purche - samo da, in sličnice: sebbene, quantunque - dasi i.t.d.) 66 — Ako stoji v giavnem stavku glagol v sedanjem ali prihodnjem času, tedaj sledi glagol odvisnega stavka v sedanjem ali preteklem času veznega naklona. Ako pa je glagol glavnega stavka v preteklem času, potem stoji glagol odvisnega stavka v polpreteklem ali predpreteklem času. Izgl. : Dubito, che essi ritornino. Prev.: Dvomim, da se povrnejo. Izgl.: Temeva, che nevicasse. Prev.: Bal sem se, da bi snežilo. 22, Predlogi. — Preposizioni. 1. Pravi predlogi: di (od), a fk, v, i.t.d.) da (pri, za, k, od), con (z, -s), in (v), per (za, po), su (na), ki so nam znani že izza sklanje, ter: fra, tra (med), dopo (po), senza (brez), sotto (pod), sopra (nad), giusta, sečondo (po), contro (proti), lungo (ob). 2. Nepravi predlogi so večinoma prislovi, ki se rabijo kot predlogi. Najnavadnejši so : accanto (blizu ob), attorno (okoli, krog), avanti (pred), circa (približno), denfro (v), dietro (za, zad), fino a (do), fin da (od), fuori di (izven), in mezzo a (med, sred), in luogo di, invece di (mesto), innanzi (pred), oltre a (čez) preko), prima di (prej negoli), quanto a (v kolikor), malgrado (kljubu), tranne, salvo, eccetto (izven, izvzemši), ad onta di (kljubu), vicino a (blizu), lontano da (daleč od) i.t.d. Naloga 37. — Tema 37. Prevedi v slov. jezik sledeče stavke. Naznane samostalnike poišči v skupinah „priroda" in „mesto“ v „Bes. zakladu* štev. I. in štev. 20. La strada passa tra il bosco ed il lago. Lungo il viale crescono (rastejo) gli alberi. Sul monte ne- — 67 — vica. Accanto la palude c’e una časa. Attorno l’i- sola si distende (se razprostira) il mare. L’ isola e in mezzo al mare. Invece dello zio sono venuto {sem prišel) io. Innanzi al castello c' e una pianura. Sotto la fortezza scorre (teče) un fiume. Siamo arri- Vati felicemente ad onta della nebbia. II convento ■ ■e vicino alla chiesa. La fabbrica non e lontano dal cimitero. La stazione si trova (se nahaja) fuori dalla citta. Questa citta e senza alcun monumento. An- diamo (pojdimo) oltre il bosco. * Naloga 38. — Tema 38. Prevedi v ital. jezik sledeče stavke. Neznane samostalnike išči kakorzgdraj. Mesec sveti (splende) nad morjem. Veter piha (soffia) okoli gor. Za hribom teče potok. Pojdimo do ribnika. Cerkev je izven vasi. Kljubu dežju smo dospeli v mesto. Na nebu blestijo (brillano) zvezde. Reka teče okoli vrta. Pred hišo raste (cresce) drevo. Za hišo je vrt. Potok teče med bregovi. 23. Nepravilni glagoli prve sprege. — Verbi irregolari della prima coniugazione. Italijanski jezik ima obilico glagolov, ki se tekom sprege nekoliko oddaljujejo od običajnega spregala. Ti takozvani „nepravilni“ glagoli kažejo svojo ne¬ pravilnost navadno v dovršnem polpreteklem Sasu (passato rimoto) in v deležniku preteklega časa^ (participio passato ); včasih pa tudi drugod. Nepra* vilna oblika se pokaže v prvi in tretji osebi ednine^ in v tretji osebi množine dovršnega polpreteklega Sasa, dočim se tvorijo ostale osebe tega Sasa pravilno iz glagolskega korena. Pomniti je tudi, da je nepra¬ vilen sedanji Sas veznega naklona, kadar je nepra¬ vilen prihodnji Sas. Izgl.: leggere - lessi - letto; Prev.: brati - sem bral - bral; — 68 — Fassato rimoto. Passato prossimo. lessi (sem bral, si bral leggesti [itd) lesse leggemmo leggeste lessero io ho letio (sem bral, si tu hai „ [bral, itd.) egli ha „ m avete essi hanntj Največ nepravilnih glagolov pripada drugi spregi (-ere). Prva sprega (-are) ima samo štiri nepravilne glagole, ki so : 1.) andare (iti) ima sledeče nepravilnosti: Tempo presente. o vo (vado), tu vai, egli va, noi andiamo, voi andate, 'grem, greš, gre, , gremo, greste,) ' essi vanno (gredo). Tempo futuro,- andro, andrai, andra, andremo, andrete, andranno. (bom šel, boš šel, bo šel, bomo šli, boste šli, bodo šli). Condizionale presente. andrei, andresti ecc. (bi šel itd.) Oongiuntivo presente. ch io vada, che tu vada, ch egli vada, che noi andiamo, che voi andiate, ch' essi vadano (da grem itd.) Imperativo. va, non andare, vada, andiamo, andate, vadano. (pojdi, ne pojdi, pojdi, pojdimo, pojdite, naj gredo). Druge oblike se tvorijo pravilno (io andai - sem šel, io sono andato - sem šel itd.) 2. ) dare (dati) ima sledeče nepravilnosti : ■ Tempo presente. do, dai, da, diamo, date, danno. (dam, daš, da, damo, daste, dado). Tempo imperfetto. dava, davi ecc. (sem dal, si da! itd.) Tempo passato rimoto. diedi, desti, diede, demmo, deste, diedero (sem dal itd.) Tempo futuro. daro, darai ecc. (bom dal itd.) Oondisionale presente. darei, daresti ecc. (bi dal itd.) Conghmtivo presente. ch' io dia ecc. (da dam itd.) t Congiufitivo imperfetto. s’ io dessi, se tu dessi ecc. (Se bi dal itd.) Imperativa. da, non dare, dia, diamo, date, diano. (daj, ne daj, daj, dajmo, dajte y naj dado.) Druge oblike se tvorijo pravilno: (ho dato - sem dal itd.) 3. ) fare (storiti, narediti) ima sledeče nepravilne oblike": Tempo presente. fo (faccio), fai, fa, facciamo, fate, fanno (storim, storiš, stori, storimo, storite, storijo.) - 70 — 'Tempo imperfetio. faceva, facevj ecc. (sem storil itd.) lempo passato rimoto. feci, facesti, fece, facemmo, feceste, fecero, (sem storil itd.) 'I empo futuro. faro, farai, fara ecc. (bom storil itd.) Congiuntivo preselite. eh’ io faccia, che tu faccia ecc. (da storim itd.) Congiuntivo imperfetio. s' io facešsi ecc. (če bi storil itd.) Imperativo. fa, non fare, faccia, facciamo, /ate, facciano. (stori, ne stori, stori, storimo, storite, naj store.) Participio passato: fatto, (storil) Gerundio presente: facendo Kakor ^fare 14 se spregajo tudi njegove sestavljenke ,soddisfare“ (zadovoljiti), „rifare“ (obnoviti) in druge. 4. stare (stati). Tempo presente: sto, stai, sta, stiamo, State, stanno. (stojim, stojiš, stoji, stojimo) stojite, stojijo). Tempo imperfetio: stava ecc., (sem stal i. t. d.) 71 Tempo ptissato rimoto: stetti, stesti,stette,stemmo, steste, steiterofsem stal itd.) Tempo futv.ro : staro ecc., (bom stal i.t.d.) , Oongiuntivo presente ; ch'io stia ecc., (da stojim i.t.d.) Congiuntivo imperfetto: s’ io stessi, se tu stessi ecc., (če bi stal i.t.d.). Imperativo : sta, non stare, stia, stiamo, State, stiano. (stoj, ne stoj, stoj, stojmo, stojte, naj stoje). Naloga 39. — Tema 39. Prevedi sledeče stavke ' Dove vai caro amico? Vado da! fabbro a farmi fare (far fare= pustiti si narediti) un martello. Andiamo a Roma! Che farai a Roma? Che cosa fai ? Io faccio un lavoro (delo) difficile Dove andate stasera ? E probabile (možno je), ch’ io vada al teatro. Come sta, signor Giovanni? Grazie (hvala) mille, sto bene, pero (ali) ieri stetti male. Che vuoi (hočeš) ch' io faccia in questa circostanza (prilika). Tu commette- resti (bi napravil) meno errori (pogreškov), se stessi piu attento (pazljiv). Hai fatto il tema? Io le diedi una rosa. Datemi da bere (piti)! Essi soddisfecero ai nostri desideri (želje). Essi sono stati a časa. Naloga 40. — Tema 40. Prevedi v ital. jezik: Kdaj greš v Trst? Jaz ti dam nalogo. Sosed ti stori ljubav (il piacere). Kako ti gre? (oziroma: Kako stojiš ti ?). Postavite prevedene stavke v množino, nato v „pas~ sato rimoto", „passalo prossimo" in „futuro". 72 24. Vezniki — Le congiunzioni. Vezniki so : e, ed (in); anche (tudi); pure (tudi, istotako); che (da); o, oppure, ovvero (ali); ma (pa); bensi (ampak); pero (ali, vendar); ne - ne (niti - niti); neppure, nemmeno (niti); percio (zato) ; perche (ker, zakaj); affinche (zato, da);- purche (da* le); se (ako, če); quando (kadar); quantunque (dasi); mentre (medtem, ko); cosi (tako); acciocche (zato); fuorche (razen); finche (dokler); cioe (to je); poiche (ker); dunque, quindi (tedaj, torej); siccome (ker); giacche (ker) ; ove (ako); sebbene (akoprem) i.t.d. Naloga 41. — Tema 41. Prevedi sledeče stavke: Io e mio fratello siamo stati in citta. Vedo (vidim) che studi con piacere e cosi va bene. Arna i tuoi genitori, affinche tu viva (živiš) lungamente (dolgo). Siamo partiti mentre pioveva (je deževalo). Ne io ne mio zio siamo stati a Gorizia. Čredo, che arrivera domani. Verro (bom prišel) martedi o mercoledi. Anche tu partirai? 25. Nepravilni glagoli druge sprege. — Verbi irregolari della seconda coniugazione. 1. Prva skupina: Glagoli, ki kažejo izven dovrš. polpreteklega časa in deležnika preteklega časa še drugod nepravilnosti. a) potere (moči) - potei (sem mogel) — potuto (mogel). Tempo presettte: posso, puoi, pub, possiamo, potete, possono. (morem, moreš, more, moremo, morete, morejo). Tempo passato rimoto : potei, potesti, pote, potemmo, poteste, poterono, (sem mogel i.t.d.). Tempo futuro: potrd, ecc., (bom mogel i.t.d.) Congiuntivo presente: ch' io possa, che tu possa ecc., (da morem i.t.d.). Congiuntivo imperfetto: s’io potessi ecc., (če bi mogel i.t.d.). Condizionale presente: potrei ecc., (bi mogel i.t.d.). b) dolersi (pritoževati se, žalovati) — mi dolsi (sem se pritoževal) — doluto (pritoževal se). Tempo presente: mi dolgo, ti duoli, si duole, ci dogliamo, vi dolete, si dolgono. (se pritožujem, se pritožuješ i.t.d.). Tempo passato rimoto: mi dolsi, ti dolesti, si dolse, ci dolemmo, vi doleste si dolsero (sem se pritoževal i.t.d.). Tempo futuro : midorro, ti dorrai, si dorra, ecc. (se bom pritoževal i-t-d ) Congiuntivo presente : mi dolga, ti dolga, si dolga, ci dogliamo, vi dogliate, si dolgano, (da se pritožujem i.t.d.). Congiuntivo imperfetto: mi dolessi ecc., (5e bi se pritoževal i.t.d.). ■— 74 — i Condizionale presente: mi dorrei, ti dorresti, si dorrebbe ecc., (pritoževal bi se i t.d.). Iniperativo: duoliti, non dolerti, si dolga egli f dogliamoci, doletevi, si ddlgano (pritožuj se, ne pritožuj se i.t.d.). (c) volere (hoteti) — volli (sem hotel) — voluto (hotel). Tempo presente: voglio, vuoi, vuole, vogliamo, volete, vogliono. (hočem, hočeš, hoče, hočemo, hočete, hočejo). Tempo passato rimoto : volli, volesti, volle, volemmo, voieste, vollero (sem hotel i.t.d.). Tempo futuro: vorro, vorrai, vorra, vorremo, vorrete. vorranno, (bom hotel i.t.d.). Gongiuntivo presente: ch' io voglia, che tu voglia ecc., (da hočem i.t.d.) Gongiuntivo imperfetto: s' io voiessi ecc.. (če bi hotel i.t.d.). Oondizionale presente : vorrei, vorresti, vorrebbe, vorremmo, vorreste vorrebbero (jaz bi hotel, ti bi hotel i.t.d.). Imperativo: devi volere, non volere, voglia, vogliamo, vogliate, vogliano (hoti i,t.d.). £d) valere (veljati) — valsi (sem velja!) — valuto, ali valso (veljal). Tempo presente : valgo, vali, vale, valiamo, valete, valgono (veljam, veljaš, velja, veljamo, veljate, veljajo) Tempo passato rimoto : v alsi, valesti, valse, valemmo, valeste, valsero, (sem veljal i.t.d.). Tempo futuro: varro, varrai eec., (bom veljal i.t.d.). Congiuntivo presente: ch io valga ecc., (da veljam i.t.d.). Congiuntivo imperfetto: s'io valessi ecc., (če bi veljal i.t.d.). < ondi.zionale ' presente: ^arrei, varresti, varrebbe ecc., (jaz bi veljal i.t.d.). Imperati vo: 'Pali, non valere, valga, valiamo, valete, valgano. (veljaj, ne veljaj, veljaj, veljajmo, veljajte, naj veljajo). e) solere (običavati). Tempo presente: soglio, suoli, suole, sogliamo, solete, sogliono (obi- čavam, običavaš i.t.d.). Tempo imperfetto : ■ soleva ecc., (sem običaval i.t.d.). Tempo passato rimoto: (manjka!) 76 Congiuntivo presente: eh' io soglia ecc., (da običavam i.t.d.). Congiuntivo imperfetto : s' io solessi ecc., (če bi običaval i.t.d.). Druge oblike tvori ta glagol s pomočjo pridevnika „solito“ (vajen) in pomožnika „essere"; (sono solito, fui solito, šaro solito ecc.). f) dovere (morati) — dovetti ali dovei (sem moral) j — dovuto. (moral). Tempo presente: devo (debbo), devi, deve, dobbiamo, dovete, devono (debbono), (moram, moraš, mora, moramo, morate, morajo). Tempo passato rimoto: dovetti, dovesti, dovette ecc., (sem moral i.t.d.) Tempo futuro : dovrb ecc-, (bom moral i.t.d.). Congiuntivo presente-. debba, debba, debba, dobbiamo, dobbiate, debbano (da moram, da moraš i.t.d). Condizionale presente: dovrei ecc., (bi moral i.t.d.). g) sapere (znati) — seppi (sem znal) — saputo (znal). Tempo presente : so, sai, sa, sappiamo, sapete, sanno. (znam, znaš, zna, znamo, znate, znajo). Tempo passato rimoto ; seppi, sapesti, seppe, sapemmo. sapeste, seppero, (sem znal i.t.d.). — 77 Tempo futuro: sapro ecc., (bom znal i.t.d.). Congiuntivo presente : sappia ecc., (da znam i.t.d.). Congiuntivo imperfetto: sapessi ecc., (če bi znal i.t.d.). Condizionale presente-. saprei ecc., (bi znal i.t.d.), h) sedere (sedeti) — sedei (sem sedel) — seduto (sedel). Tempo presente: siedo, siedi, siede, sediamo, sedete, siedono (sedim sediš i.t.d.). Tempo passato rimoto: sedei, sedesti ec c, (sem sedel i.t. d.). Tempo futuro: siedero ecc., (bom sedel i.t.d.). Congiuntivo presente: sieda, sieda, sieda ecc., (da sedem i.t.d.). i) parere (zdeti se) — patvi (zdel sem se) — parso (zdel se). »* Tem po presente: paio, pari, pare, pariamo, parete, paiono (zdim se, zdiš se i.t.d.). Tempo passato rimoto: parvi, paresti, parve, parerrtmo, pareste, parvero (sem se zdel i.t.d.). Tempo futnro : parro, parrai, parra ecc., (bom se zdel i.t.d.). Congiuntivo presente: ch’ io paia ecc., (da se zdim i.t.d.). Congiuntivo imperfetto: s' io paressi ecc., (če bi se zdel i.t.d.). 6 ondizionale presente: parrei, parresti ecc., (bi se zdel i.t.d.). 'Sprega se s pomožnikom „essere“ (sono parso ecc.)- j) tenere (držati) — tenni (sem držal) — tenuto (držal). Tempo presente: tengo, tieni, tiene, teniamo, tenete, tengono (držim, držiš i.t.d.). Tempo pnssato rimoto : tenni, tenesti, tenne, tenemmo, teneste, tennero (sem držal i.t.d.). Tempo futuro : terro, terrai, terra ecc., (bom držal i.t.d.). Congiuntivo presente: tenga, tenga, tenga, teniamo, teniate, tengano (da držim i.t.d.). Condizionale presente : terrei, terresti ecc., (držal bi i.t.d.). Slično se spregajo sestavljenke: mantenere (ohraniti), appartenere (pripadati), sostenere (podpirati, izdrževati) k) vedere (videti) — vidi (sem videl) — veduto al* visto (videl). — 79 Tempo presente: vedo, vedi ecc., (vidim, vidiš i.t.d.). Tempo passato rimoto: vidi, vedesti, vide, vedemmo, vedeste, videro (sem videl i.t.d.). Congiuntivo presente: veda ecc., (da vidim i.t.d.). Slično sestavljenke : prevedere (predvidjati), rivedere (vnovič videti, pregledati), provvedere (oskrbeti). 1) condurre (voditi, peljati) — condussi (sem vodil) — condotto (vodil). Tempo presente: Conduco, conduci, conduce, conduciamo, conducete, conducono (vodim i.t.d.). Tempo imperfetto: conduceva ecc , (sem vodil i.t.d.). Tempo passato rimoto: condussi, conducesti, condusse, conducemmo, con- duceste, condussero (sem vodil i.t.d.). Tempo futuro: condurro, condurrai ecc., (bom vodil i.t.d.). Congiuntivo presente: conduca, conduca, conduca, conduciamo, conduciate, conducano (da vodim i.t.d.). . Congiuntivo imperfetto: conducessi ecc., (če bi vodil i.t.d.). — 80 — Condizionate presentc: condurrei ecc. (bi vodil i.t.d.). Gerundio: conducendo. Tako se spregajo tudi: addurre (navesti), tradurre (prevajati), produrre (proizvajati) in druge sestav¬ ljenke z — durre (ducere). m) dire (reči) — dissi (sem rekel) — detto (rekel). Tempo presente: dico, dici, dice, diciamo, dite, dicono (rečem, rečeš i.t.d. Tempo imperfetto: diceva ecc., (sem rekel i.t.d.). Tempo passato rimoto: dissi, dicesti, disse, dicemmo, diceste, dissero (sem rekel i.t.d.). Tempo futuro : diro, dirai ecc., (bom rekel i.t.d.). Congiuntivo presente: dica, dica, dica, diciamo, diciate, dicano (da rečem i.t.d.). Congiuntivo imperfetto: dicessi ecc., (če bi rekel i.t.d.). Condizionate presente : direi ecc., (rekel bi i.t.d.). Gerur.dio: dicendo. 81 — Imperativi): di! non dire f dica ! diciamo1 dite I dicano f (reci i.t.d.). Tako se spregajo sestavljenke: benedire (blagosloviti), tftaledire (preklinjati) in slične. o) porre (postaviti, položiti) — posi (sem postavil) pošto (postavil). Tempo presente: pongo, poni, pone, poniamo, ponete, pongono (po¬ stavim i.t.d.). Tempo imperfetio: poneva ecc., (sem postavil i.t.d.). Tempo passato rimoto ; posi, ponesti, pose, ponemmo, poneste, posero (sem % postavil i.t.d.). • - Tempo futuro porro, porrai ecc., (bom postavil i.t.d.). Congiuntivo presente: ponga, ponga, ponga, poniamo, poniate, pongano (da postavim i.t.d.). Congiuntivo imperfetto: ponessi ecc., (če bi postavil i.t.d). Condizionale presente: porrei, porresti ecc., (postavil bi i.t.d.). Gerundio : ponendo Tako se spregajo sestavljenke: disporre (ukreniti), Supporre (meniti) in slične. o) trarre (vleči) — trassi (sem vlekel) — tratto (vlekel). — 82 -r- Tempo presente : . traggo, trai, trae, traiamo, traete, traggono (vlečem i.t.d.). Tempo imperfeito: traeva ecc., (sem vlekel i.t.d.). Tempo passato rimoto: trassi, traesti, trasse, traemmo, traeste, trassero (sem vlekel i.t.d.). Tempo futuro: trarro, trarrai ecc., (bom vlekel i.t.d.). Congiuntivo presente: tragga, tragga, tragga, traiamo, traiate, traggano (da vlečem i.t.d.). Congiuntivo imperfeito : * traessi ecc., (če bi vlekel i.t.d.). Conclizionale presente : trarrei ecc., (vlekel bi i.t.d.). Gerundio : traendo. Tako tudi sestavljenke: contrarre tskleniti) — estrarre (izvleči) in druge. Naloga 42. — Tema 42. Prevedite sledeče stavke v slov. jezik : Cocchiere (voznik), conducetemi al castello 1 Hai tradotto le proposizioni (stavke) ? Traducete in lingua . slovena questa proposizione. Mi traduca in sloveno- Ieri non potemmo venire (priti). Puo farmi il piacere (ljubav) di dirmi che ora fa? Lo farei volentieri (rad), se potessi, siccome non lo posso, mi tenga per - 63 — 'scusato (opravičenj. Che ne dite? Non dico nulla. ^oi vi doleste del trattamento (ravnanje). Vorrei v edere quanto avete fatto. Vorrei un’ insalata (solata). Non vorro mai farti del male. Voleva dirti, che non s ono solito (non soglio) a mentire (lagati). Essi v ollero partire di buon’ ora (zgodaj). Questo consiglio (nasvet) non vale molto. Non valse nulla. I genitori devono arrivare oggi. Ho dovuto cambiare (menjati) di treno (vlak), lo posi la bottiglia sull' armadio (omara). Essa dovette dire tutto il bene di te. Vi a bbiamo gia detto, che dobbiamo pagare. Viaggiando, v edemmo molte belle citta Sai tu dov' e il coltello? Non tengo danaro. L’ho detto e lo ripeto (ponavljam). Chio sappia, egli non tiene rancore (jeza). Lo seppi da loro. Scusi (opravičite) tanto, non lo sapeva. Mi Pare che basti. Si sieda signoref I contadini parvero c ontenti (zadovoljni). Naloga 43. — Tema 43. Prevedi v ital. jezik: ^di moreš reči, koliko je ura? (Ali) bi znali povedali r ai, kje je poštni urad (ufficio postale)? Zdi se mi, da je tukaj. Moral sem takoj (subito) odpotovati. Ste Vdeli mojega brata? Videli smo ga v Napolju (Napoli). Hotel bi govoriti z gospodom N. N. Zelo di vam bil hvaležen (grato), če bi mi mogli storiti to ljuba v. Kdo je prevedel to povest (racconto)? Kaj Pravi (reče) izprevodnik (conduttore). Zdi se mi, da | govorite slovensko (sloveno). Povejte (govorite) mi i Po italijansko (italiano). 2) Druga skupina nepravilnih glagolov II. sprege f*ri naslednjih glagolih zadostuje vobče, da si za¬ pomnimo štiri oblike njihove sprege in sicer nedo- jočnik (infinito - L), sedanji čas določnika (t. presente 'ndicativo - II.), dovršni polpretekli čas (t. passato r >moto - III.) in deležnik preteklega časa (participio Passato - IV.) — 84 — a) Glagoli, ki v dovršnem polpreteklem času podvoje soglasnik in včasih tudi pretvarjajo osnovni samo¬ glasnik, seveda le v 1. in 3. osebi ednine in 3. os, množine. I. II. bere, bevere (piti) - bevo cadere (pasti) - cado conoscere (poznati) - conosco crescere (rasti) - cresco piovere (deževati) - 3. os. piove rompere (razbiti) - rompo III. IV. bevvi (bevetti), bevesti ecc. - bevuto caddi, cadesti ecc. - caduto conobbi, conoscesti ecc. - conosciuto crebbi, crescesti ecc. - cresciuto 3. os. piovve - piovuto ruppi, rompesti ecc. ' - rotto Tako tudi sestavljenke: accadere (dogoditi se), de- cadere (propasti), corrompere (pokvariti), interrompere (prekiniti) in dr. b) Glagoli s končnico — cqui v dovr. polpret. času- I. II. giacere (ležati) - giaccio piacere (ugajati)' - piaccio nascere (roditi se) - nasco nuocere (škodovati) - nuocio tacere (molčati) - tacio III. IV. giacqui, giacesti ecc. - giaciuto * piacqui, piacesti ecc. - piaciuto nacqui, nascesti ecc, - nato nocqui, nocesti ecc. - nociuto tacqui, tacesti ecc. - taciuto lr » sestavljenke: dispiacere (ne ugajati), rinascere (preroditi se) in dr. p) Glagoli s končnico — ssi v dovr. polpret. Sasu 'n — tto v pret. deležniku. i. ii. affliggere (žalostiti) - affliggo correggere (popraviti) - correggo cuocere (kuhati) - cuocio dirigere (voditi, upravljati) - dirigo erigere (zgraditi) - erigo friggere (cvreti) - friggo leggere (brati) - leggo negligere (zanemarjati) - (negligo) proteggere (varovati) - proteggo reggere (vladati) - reggo , scrivere (pisati) - scrivo struggere (razdejati) - struggo III. IV. afflissi, affliggesti ecc. - afflitto corressi, correggesti ecc. - corretto cossi, cocesti ecc. - cotto diressi, dirigesti ecc. - diretto eressi, erigesti ecc. - eretto frissi, friggesti ecc. - fritto iessi, Ieggesti ecc. - Ietto neglessi, negligesti ecc. - negletto protessi, proteggesti ecc- - protetfo ressi, reggesti ecc. - retto - scrissi, scrivesti ecc. - scritto strussi, struggesti ecc. - strutto in sestavljenke : preleggere (prebrati), trascrivere (prepisati), distruggere (uničiti) in dr. d) Glagoli, ki vdobe v dovrš. polpreteklem času — ssi, v pret. deležniku — sso. — 86 - I. II. concedere (pripustiti, priznati) - concedo III. IV. concessi, concedesti ecc. - concesso Ta glagol in sestavljenke (accedere - pristopiti, succedere - zgoditi se i.t.d.) tvorijo dovrš polpret čas tudi pravilno po glagolu „cedere“ (odstopiti); torej concedei, accedei, succedei ecc. I. II. connettere (spojiti) - connetto figgere (pritrditi) - figgo muovere (gibati) muovo percuotere (biti, udariti) - percuoto premere (stiskati) - premo vivere (živeti) - vivo mettere (staviti) - metto III. IV. connessi, connettesti ecc. - connesso fissi, figgesti ecc. - fisso mossi, movesti ecc. - mosso percossi, percotesti ecc. - percosso premei, premesti ecc. • presso (premuto) vissi, vivesti ecc. - vissuto (vivuto) miši, mettesti ecc. - messo Semkaj* spadajo tudi sestavljenke: affiggere (pribiti) sconfiggere (poraziti), trafiggere (prebosti), commuo- vere (ganiti), promuovere (povišati), scuotere (tresti), opprimere (tlačiti), sopprimere (potlačiti, zatreti), imprimere (vtisniti), esprimere (izraziti), ammettere (pripustiti, pripoznati), commettere (storiti, naročiti), ommettere (izpustiti), permettere (dovoliti), promettere (obljubiti), scommettere (staviti), sottomettere (pod¬ vreči), in druge. — 87 — e ) Glagoli, ki imajo v dovrš. polpret. času — si in v pret. deležniku — to: 1. II. - 88 in njihove sestavljenke kakor: compiangere (objo¬ kovati), respingere (odbiti), raggiungere (doseči), aggiungere (dodati) in dr. V to skupino spadajo tudi glagoli: I. II. cogliere (pobirati, trgati) - colgo scčgliere (izbirati) - scelgo SCiogliere (rešiti, raztopiti) - sciolgo tbgliere (vzeti) - tolgo III, IV. ^ colsi, cogliesti ecc. - colto scelsi, scegliesti ecc. - scelto sciolsi, sciogliesti ecc. - sciolto tolsi, togliesti ecc. - tolto ki tvorijo sedanjik po sledečem uzorcu: Tempo presente: colgo, cogli, coglie, cogliamo, cogliete, coigono, (pobiram i.t.d.). Congiuntivo preverite : colga, colga, colga, cogliamo, cogliate, colgano, (da pobiram i.t.d.). — 89 — Imperativo : coglif non coglieref colga [ cogliamol coglietel colgano ! (pobiraj i.t.d). Slede njihovemu izgledu sestavljenke: accogliere (sprejetji), raccogliere (zbirati), disciogliere (razrešiti, razpustiti) in dr. 0 Glagoli, ki tvore dovrš. polpret. čas s končnico — si in pretekli deležnik s končnico — to, a spremene osnovni samoglasnik. I. II. redimere (odrešiti) - redimo risolvere (odločiti) - risolvo sdrgere (ustati) - sorgo stringere (stisniti) - stringo III. IV. redensi, redimesti ecc. - redento risolsi, risolvesti ecc. - risolto (risoluto) sorsi, sorgesti ecc. - sorto strinsi, stringesti ecc. - stretto in sestavljenke: costringere (prisiliti), risorgere (preporoditi se), insorgere (ustati) i. dr. g) Glagoli, ki končajo v dovrš. polpret. času na — si in v pret. deležniku na — so. I. - II. accendere (prižgati) - accendo ardere (goreti) - ardo aspergere (poškropiti) - aspergo chiudere (zapreti) - chiudo correre (teči) - corro decidere (določiti) - decido deliidgre (varati) - deludo difčndere (braniti) - difendo — 90 dividere (deliti) - divido espellere (iztirati) - espello ev&dere (zbežati) - evado fondere (liti) - fondo immčrgere (potapljati) - immergo mordere (grizti) - mordo pčndere (viseti) - pendo persuadere (prepričati)- persuado prčndere (vzeti) - prendo radere - (briti) - rado rčndere (vrniti) - rendo ridere (smejati se) - rido rodere (glodati) • rodo scčndere (iti dol) - scendo spargere (širiti, trositi) - spargo spčndere (izdati, potrošiti) - spendo tendere (stremeti) - tendo tergere (treti) - tergo uccidere (ubiti) - uccido III. IV. accesi, accendesti ecc. - acceso arsi, ardesti ecc. - arso aspersi, aspergesti ecc. - asperso chiusi, chiudesti ecc. - chiuso corsi, corresti ecc. - corso decisi, decidesti ecc. - deciso delusi, deludesti ecc. - deluso difesi, difendesti ecc. - difeso divisi, dividesti ecc. - diviso espulsi, espellesti ecc. - espulso evasi, evadesti ecc- - evaso fusi, fondesti ecc. - fuso immersi, immergesti ecc. - immerso morsi, mordesti ecc. - morso pesi (pendei), pendesti ecc. - (peso) - 91 — persuasi, persuadesti ecc. - persuaso preši, prendesti ecc. - prešo teši, tendesti ecc. - teso tersi, tergesti ecc. - terso uccisi, uccidesti ecc. - ucciso in sestavljenke kakor: deridere (zasmehovati), sorri- dere (smehljati se), appendere (obesiti), emergere (kipeti), apprendere (naučiti se), sorprendere (izne- naditi), comprendere (razumeti), arrendersi (udati se), corrodere (prejesti), ascendere (iti navzgor), preten- dere (zahtevati), confondere (premotiti), offendere (razžaliti), sospendere (odgoditi), intendere (umeri), attendere (čakati), escludere (izključiti), includere (vključiti), concludere (skleniti) i. dr. h) Glagoli, ki v dovrš- polpret. času končajo na — si, v pret. deležniku na — sto. I. II. chičdere. (vprašati) - chiedo nascondere (skriti) - nascondo rimančre (ostati) - rimango rispbndere (odgovoriti) - rispondo III. IV. chiesi, chiedesti ecc. - chiesto nascosi, nascondesti ecc. - nascosto rphasi, rimanesti ecc. - rimasto risposi, rispondesti ecc. - risposto 92 — in sestavljenke: richiedere (povpraševati), corrispon- dere (dopisovati), i. dr. Opomba: rimanere tvori sedanji čas: rimango, rimani, rimane, rimaniamo, rimanete, rimangono; prihodnji čas : rimarro ecc. i) Pomanjkljivi glagoli, ki se rabijo samo v nekaterih osebah in časih. urgere (nujno biti); t. preš.: urge (nujno je); tempo imperfetto : urgeva (bilo je nujno) ; congiun- tivo imperf.: urgesse (če bi bilo nujno) ; part. preš.: urgente (nujno). vigere (obstojati); t. preš-: vige (obstoje, velja); t. imperf.: vigeva (je obstojalo, je veljalo); part. preš. : vigente (obstoječ, veljaven). Naloga 44. — Tema 44. Prevedite v slov. jezik. Conosce Lei quella signora ? La conobbi 1’ altr' ieri (predvceranjem). 11 bambino e caduto dalla sedia. Scusate se vi abbiamo interrotto il discorso. Questo dramma (drama) piacque molto. Io nacqui in Italia. II tacere non ha ancora nociuto. Lessi nel giornale (časopis, dnevnik) che 1' incendio (požar) fosse stato spento. Scrissi ali’ amico. Hai scritto ai genitori ? Chi dirige la scuola ? Gli concessero tutto cio che poterono. Non mi sono mosso da qui. II figlio del vicino e stato promosso a dottore di medicina (doktor zdravilstva). Rifletteste ai nostri consigii ? Vissi contento. Dove mettesti la valigia (kovSeg) ? La fanciulla pianse a lungo. Chi plnse questo quadro (slika) ? Tingetemi la stoffa (blago) in nero. Noi dobbiamo vincere. La supplica (prošnja) e stala respinta. I soldati vinsero il nemico (sovražnik). Giunsi proprio (prav) ai momento opportuno (ugoden). Fanciulli, cogliete i flori (cvetice)! Io scelgo questa - 93 — stoffa. Avete gia scelto ? Mi e sorto un dubbio (dvom). Accendete la stufa ! La stufa e gia accesa. Arsi di sete (žeja). Chiudi la porta 1 Chiudemmo tutte le finestre (okna). Siamo corsi a dividere 1’ e- redita (dedščina). Rendetemi il mio bastone (palica)l L’ ho prešo in isbaglio (pomota). Prenda 1'ombrello, perche piovera fra poco (v kratkem). Appesi il ri- tratto (sliko) di mio padre. Mi avete compreso ? Benissimol Non comprendo 1' italiano. Apprendetelo! Quando noi siamo scesi dal monte (gora), voi lo ascendevate. L'infelice (nesrečnež) si e ucciso. Non offenda I La časa N. (tvrdka) ha sospeso i suoi pa- gamenti (plačevanje). Lo spettacolo (predstava) e sospeso. Risero di cuore (srce). Sorio rimasto a Napoli. Gli ho chiesto, ma non mi rispose. Qui si richiede un abile operaio (spretnega delavca). Vige ancora questa legge (zakon)? Vigeva fino a poco tempo (čas) fa. Qui giace una lettera (pismo) urgente. Urge un sollecito (preudarjen) provvedimento (ukrep). La campana (zvon) e fusa. Naloga 45. — Tema 45. Prevedite v ital. jezik: Ubogi otrok je padel z okna. Poznal sem njegovega očeta. Ognjegasci (il vigile) so pogasili požar. On je spisal zgodovino (la storia) Trsta. Moji stariši so se rodili v Trstu. Prebral sem tvoje pismo. Velika mesta v Italiji so postavila (erigere) spomenik svojemu kralju. Cvetice smo postavili na mizo. Tat (un ladro) mi je vzel ves denar. Stric je dospel z vlakom. Koliko časa boste ostali v Ljubljani (Lubiana) ? Določil sem ostati osem dni. Jaz sem izgubil svoj dežnik. Obril sem se včeraj. Mi smo mnogo potrošili na potovanju (in viaggio). Pes je ugrizel našega dečka. Zdaj sem prepričan. Vojaki so branili našo domovino. Težko (difficilmente) sem se izrazil, a vi ste me razumeli. — 94 26. Medmeti. — Le interiezioni. Medmeti, ki izražajo veselje : oh f ah! (oj, ej D Medmeti, ki izražajo žalost in bolest: ahif ahime ! ohime! (ah, joj, jojmeni!) Medmeti, ki poživljajo: ehi 1 ola! (ej! hola!) Medmeti, ki zanikajo: oibo ! (oj ne f) Medmeti, ki izražajo začudenje: per Bacco 1 corpo di Bacco ! capperi 1 (pa res !) Medmeti, ki bodrijo: orsul su via ! su, su 1 (daj, daj!) dalli f (udri f) Medmeti, ki izražajo rotenje: guai! (gorje!) maledettot (preklet!) in malora f Medmeti, ki izražajo prošnjo: deh ! (nu !) Medmeti, ki izražajo zahvalo : merce! grazie! (hvala!) Naloga 46. — Tema 46. Prevedite. Essi bevettero un litro di vino. Egli tacque. Io cor- ressi i tuoi errori (pogreške). Tu mi promettesti di scrivere subito. Egli finse di non conoscermi. Essi sciolsero il problema (zastavica, uganka). I contadini insorsero contro gli oppressori feudali (fevdalni tla¬ čitelji). Lo espulsero dalla societa (društvo). Chi nascose le chiavi (ključe) ? Naloga 47. — Tema 47. Postavi stavke go¬ renje (46) naloge iz „passato rimoto" v „passato prossimo", 27. Nepravilni glagoli tretje sprege. — Verbi irregolari della terza coniugazione. aprire (odpreti); t. presente : io apro ecc.; t. pass. rimoto : aprii (apersi), apristi, apri (aperse), aprirnmo, apriste, aprirono (apersero); part. pass.: aperto. Tako tudi sestavljenke: coprire (pokriti), scoprire (odkriti), offrire (ponuditi), soffrire (trpeti). — 95 apparire (pojaviti se); t. preš.: io apparisco ecc.' ali: io appaio ecc.; t. pass. rim.: apparii (apparvi), apparisti ecc.; part. pass.: ap- parso (apparito). Tako: comparire (prikazati se), scomparire (izginiti), sparire (izginiti), i. dr. sestavljenke. cucire (šivati) privzema pred končnicami, ki pri¬ čenjajo z „a~" ali „o-“ samoglasnik i. T. preš.: cucio, cuci, cuce, cuciamo ecc.; congiunt. preš.: ch' io cucia ecc. Drugače je ta glagol povsem pravilen, inorire (umreti); t. presente : muoio, muori, muore, moriamo, morite, muoiono ; t. pass. rim.: morii, moristi ecc.; t. futuro: morro, morrai ecc.: congiunti.vo preš.: ch’io muoia ecc.; cong. imperf.: morissi ecc.; condiz. preš.: morrei ecc.; part- pass.: morto. salire (iti gor, povspeti se); t. presente: salgo, šali, šale, saliamo, šalite, salgono; condiz- preš.: salga, salga, salga, saliamo, saliate, salgano. Druge oblike so pravilne. Udire (slišati); t. preš.: odo, odi, ode, udiamo, udite, odono; congiunt. preš.: oda, oda, oda, udiamo, udiate, odano; imperativo: odi, non udire, oda, udiamo, udite, odano. Druge oblike so pravilne Uscire (iti ven, iziti); t. preš. : esco, esci, esce, usciamo, uscite, escono; cong. preš : esca. esca, esGa, usciamo, usciate, escano ; im¬ perativo : esci, non uscire, esca, usciamo, uscite, escano. Druge oblike so pravilne (uscii, uscito ecc.). venire (priti); t. presente: vengo, vieni, viene, veniamo, venite,"vengono ; t. pass. rim.: — 96 — venni, venisti, venne, venimmo, veniste, vennero; t. futuro : verro, verrai, verra ecc.; congiunt. preš.: venga, venga, venga, ve- niamo, veniate, vengano; condiz. preš.: verrei, verresti ecc.; imperative*: vieni, non venire, venga, veniamo, venite, ven¬ gano. Tako tudi sestavljenke teh glagolov n. pr.: avvenire (dogoditi se), divenire (postati), pervenire (priti, dospeti); riuscire (uspeti); riudire (vnovič slišati); trasalire (prebledeti), assalire (napasti). Naloga 48. — Tema 48. Prevediti v slov. .jezik, Chi ha scoperto 1' America ? Essi soffersero molto. II nostro vicino mori ieri a sera, e verra sepolto (pokopan) domani. La malita (svinčnik) e sparita. Ode Lei bene ? Di ali'amico che salga le scale (stopnice). Io esco di časa di buon’ora, Venga qui! jo venni in časa sua. Domani verra il nipote. Naloga 49. — Tema 49. Prevedite v ital. jezik : Kdaj boš prišel k nam. Prišel bi bil že včeraj. Trpeli smo mnogo mraza. Ponudi! nam je dobro blago. Naj se dogodi kar hoče, mi ostanemo prijatelji. Dospelo mi je pismo. Krojač šiva že ves dan, ali kaj je sešil res (invero) ne vem. Kdaj je umrla tvoja mati? Gospod, povspnite se na goro! Naloga 50. — Tema 50. Postavi sledeče stavke v sedanji čas. Kako ga glagoli tvorijo, poglej v „Bes. zakladu' zbirko pravilnih glagolov III. sprege (štev. 31. c.). Non lo ho capito. II sindaco proibi di tenere aperte l,e trattorie (gostilne) oltre alla mezzanotte. Vi ho restituito i libri prestatimi (izposojene mi). Essi hanno spedito il telegramma (brzojavko). Eseguisti bene il lavoro. Io ho finito il mio viaggio. - 97 - DRUGI DEL - PARTE SECONDA Besedni zaklad- - flomenelatara J. Priroda. — La natura. breg - la sponda, la riva brod - il guado celina - il continente dim - il fumo dolina - la valle elektrika - 1’ elettricita enakonočje - 1’ equinozio &ora - il monte goščava - la macchia Sozd - il bosco 8rič - il colle. la collina Sruda - la zolla 'hudournik - il torrente iskra - la scintilla močvirje - la palude morje - il mare mrak - il crepuscolo mrk - 1’ eclissi (f) nebo - il cielo obzorje - 1’ orizzonte (m) ogenj - il fuoco ognjenik - il vulcano oseka - il riflusso otok - 1’ isola ožinia (celinska) - T istmo ožina (morska) - lo stretto (di mare) pepel - la cenere Rhod - il levarrtc, 1’orientepesek - la sabbia izliv - la foce Rvirek - la soi^gerite 'Jama - la grotta Jezero - il lago lUg - il mezzodi kamen - la pietra kaplja - la goiccia buč (svetloba) - la luce bika - il porlo Uesec - la luna plamen - la fiamma plima - il fiusso pokrajina - la regione, il il paesaggio polje - il campo polotok - la penisola potok - il ruscello potres - il terremoto prah - la polvere prepad - 1’ abisso 98 - puščala - il deserto ravnik - 1’ equatore (m) ravnina - la pianu ra reka - il fiume ribnik - lo stagno temina - le tenebre (pl), il buio !tok - la corrente travnik - il prato val - 1’ onda isemea - 1’ ambra sever - il settentrione skala - la rocc-ia slap - la cascata solnce - il sole studenec - la fonte, il pozzo svet, - il mondo [tečaj - il polo voda - 1’ aicqua vrh - la cima, la vettla zahod - il ponente, l’occi- dente (m) zaliv - il golfo zarja - 1’ aurora zemlja - la terra zrak - 1’ ari a, zvezda - la stella. Opomba : Kratice m (maschile - moški), f (fem- minile - ženski) označaio v slučajih!, ki bi morda bili dvomljivi, spol dotičnega samostalnika; pl )plurale) označa, da se dotični samostalnik rabi samo v množini. 2 Vreme. — blato - il tango blisk - il lampo bliska - lampeggia dež - la pioggia dežuje - plove grmi - tuona grom - il tuono led - il ghiaocio luža - la pozzanghera mavrica - 1’ areobaleno megla - la nebbia mraz - il freddo mrzlo je - ta freddo nevihta - il temporale oblak - la nube Il tempo che fa. ozračje - 1’ atmosfera podnebje - il clima povodenj - 1’inondazione (f) rosa - la rugiada rosi - pioviigigina slana - la brina sneg - la n e ve sneži - nevica suša - Ih slecita 'tali se - dighiaccia tišina - la calma toča - la grandine vetler - il vento vihar - la burrasca vreme - il tempo - 99 - lepo vreme - tempo bello vročina - il calore mrzlo » - » frecldo vroče je - fa calclo deževno » - » piovoso vrtinec - il turbine j'asmo » - » sereno zmrzlinec - il gelo vlažno » - » umi do Zdravo » - » sano 3. Čas. — Il temno che passa. čas - il tempo januar - gennaio (m) četrtletje - il trim estre februar - febbraio (m) dan - il igiorno, il di marec - maržo (m) delavnik - il giorno di la- april - aprile (m) voro maj - maggio (m) deli dneva - le parti del junij - giugno (m) giorno julij - luglio (m) avgust - agosto (m) la miattina - j utro (po 8 uri) september - settembre (m) 11 naattino - zgodnje jutro oktober - ottobre (m) il mezzogiorno - poldan november - novembre (m) la sera - večer december - dicembre (m) la mezzanotte - polnoč minuta - il minuto delavnik - giorno di iavoro noč - la nottie hip _ il moinento obletnica - 1’ anniversario irnendan - 1’ onomastico poluletje - il semestre konec - la fine post - lia quaresima letni čas - la stagione praznik - la festa Pomlad - la primavera Poletje - 1’estate (f) jesen - T autuniio ^imia - 1’ inverno leto - 1’ anno hiesec - il mese novo leto - il capo d’armo velika noč - la Pasqua binkošti - le Penteicoste (pl) božič - il Natale praznovati - festeggiare pust - il carnevale — 100 sekunda - ii minuto ■oondo stoletje - il secolo teden - lia settimana se- četrtek - giovedi (m) petek - venerdi (m) sobota - sabato (m) nedelja - la domenica pomdeljek - lunedi (m) torek - martedi (m) sreda - mercoledi (m) ura - 1’ ora večnost - 1’ eternita začetek il principio 4. Človek in njegovo telo. — L’ uomo e il sno corp ff ' bok - r anča brada - il mento brada (kosmata) - la barb brke - i baffl (pl), i mu staochi (pl) čelo - la fronte Čeljust - la mascella človek - 1’ uomo črepinjta - il cranio črevo - 1’ intestino deček - il fanciullo deklica - la fanciulla dete - il bambino dlan - la palma duša - 1’ anima glad - la farne glas - la vo‘Ce glava - la testa, il capo grlo - la gola hrbet - la sclhdena hrbtenica - la spina dor šale jetra - il fegato jezik - la lingua ikoleno - il gin orehi o kost -,1’osso koža - la peli e :ukri - il sangue - las - il capello lice - l;a gnanem ljudje - la gente meso - I,a čarne mišica - il muscolo mozeg - il midollo mož - 1’ uomo možgani - il -cervello nedra - il seno noga - la gamba noht - 1’ unghia nos - il našo obraz - la faccia j . oko - 1’ occhio okus - il gusto pest - il pugno { peta - il calcagno pljuča - i polinom (pl) prša - il petto o prst - il dito ^ rama - la spalla C; rebro - la costola - 101 toka - la mano scanina - 1’ urina. Sence - la tempia slina - la šaliva sluli - 1’ 'Udrto smeh - il riso spanec - il sonno solzia - la lacrirna, la gr im a- Srce - il cuore starec - il vecchio starka - la vecchia stopalo - il piede telo - il corpo tip - il tat to trup - il troneo ud - il membro uihio - 1’ orecehio usta - la borca ustnica - il labbro vid - la vista vonj - 1’ odorato la- vrat - il collo zenica - la pupilla znoj - il sndore zob - il dente žeja - la sete želodec - lo stomaco žena - la donna žila - la vena trebuh - il ventre, la panda živec - il nervo trepalnica - la palpebra 5. Telesne lastnosti, — Qualita fisiche. debelost - la grassezza duh o me n - sordomuto duhost - lia sordita dušeč - il sordo Srbeč - il gobbo ddost - la bruttezza topota . la bellezza dal ost - la piccolezza doč - la forza mutec - il mulo slabost - la debolezza slepec - il cieco slepost - la cecita suhost - la rnagrezza šepavec - lo zoppo velikost - la grandezza visokost - 1’altezza Duševne lastnosti in čustva. — Qualita d’animo e sensazioni. lj ol . il cordoglio bolest - il dolore dstihlepje - kambizione bednost - la virtu delavnost - 1’ attivita, dobrota - la bonta (f)drznost - 1’ audacia gnjev - la stizza 102 groza - il terrore hvaležnost - la gratitudine iskrenost - la sincerita jeza - la collera, 1’ ira junaštvo - 1’ eroismo krivičnost - 1’ ingiustizia krutost - la crudelta lakomnost - 1’ avarizia laž — la menzo gina lenoba - la pigrizia licemerstvo - 1’ ipocrisia ljubezen - 1’ amore marljivost la diligenza milosrčnost - la carita nagajivost - la celia, la buri a nehvaležnost - 1’ ingrati- tudine (f) nepotrpežljivost - l’impa- zienza neprevidnost - 1’ impru- denza nezadovoljstvo - il dispia- cere nezvestoba - 1’infedelta nežnost - Da tenerezza obrekovanje - la calunnia 7. Bolezni. bolan - ammaHato bol, bolečina - il dolore glavobol - dolore di capo zobobol - mal di denti odkritosrčnost - la fran- chezza podlost - la vilta ponižnost - la modestia ponos - 1’orgoglio poštenost - 1’ onesta prijateljstvo - 1’amicizia riadovednost - la curiosita rodoljubje - il patriottismo sebičnost - 1’ egoismo sovraštvo - 1’ odio sožalje - la pieta spoštovanje - il rispetto, la s tima srčnost (pogum) - il cO' raggio stanovitnost - la costanza strah - la paura, lo spa- veinto trmoglavost - 1’ostinatezza usmiljenost - la carita uslužnost - la cortesia velikodušje -1» generosita veselje - la gioia zavist - 1’ invidia zgražanje - lo sdegno zvestoba - la fedelta žalost - la tristezza — Malattie. bolezen la raalattia bolnik - 1’ ammalato bolniški postrežnik - l’in- fermiere cepljenje - la vaccinaziorie - 10S — gluh - sordo gluhonem - sordomuto griža - la dissenteria hripav - rauco Hripavost - la raucedine Izpahnjen j e - la slogatura jetičen - tisico jetika - la tisi ikiap - Papoplessia kašelj - la tosse kašljati - tossire katar - il catarro kila - 1’ ernia kolera - il colera kopel j - il bagno kozice - il vaiolo kilatkovidnost - la miopia krč - il granehio. lo spa- sirno krvavljenje - 1’emorragia kuga - la peste kurje oko - il callo legar - il tifo mazilo - run,guento,la tin- tura mrzlica - la febbre nahod - il raffreddore malezljivost - il contagio, Pinfezione (f) napad - Paccesso nem - muto neozdravljiv - incurabile nezgoda - 1’ imfortunio, Paicicidente (m) nor - pazzo norost - la pazzia obliž - il oatapliasma odvajalno sredstvo - il purgante omotica - lo svenimento opeklina - Tustione (f) oteklina - 1’enfiagio.ne (f) il tu m or e ovitek - ia fasciatura ozdravljenje ■■ la guari- gione ozdravljiv - guaribile ozebek - il gelone padavičen - epilettico padavičnost - Tepilessia pljučnica - la polmonite porod - il p ar to potiti se - sudare praska - la graf fiat ura prašek - la polverina prebavna težkoča - 1’iindi- gestione (f) prehlad - Pinfreddatura prehlajen - infreddato preloan (kosti) - la friat- tura rak - la cancrena rana - la ferita lahka rana - ferita leg- giera smrtna rana - ferita mor- tiale težka rana ferita grave rana vsled udarca - la contusione — 104 — ranjen - ferito slabost - la nausea, l'i diisposizione (f) slep - cieco smrt - la morte s pl o v - l’aborto šibkost - ia debolezza Škrlatica - la scarla.tti vodiemičnost - 1’idropisia - vrez - il taglio zamašenje - la c os tipa - zione zbadanje - la puntura zdrav - sano zdravje - la salute a zdravilo - la medicina trganje - il reuima zdravnik - il medico vnetje - rinfiaimmazjone žulj - il callo, la lividura vnetje slepica - 1’ appen- dicite 8. Družina. — La famiglia. babica - la nonna boter - il padrino botra - la madrina brat - il fratello bratranec - il cuglno, ded - il norino dvojček - il gemello hči - la figlia krst - il battesimo ločitev - il divorzio mačeha - la matrigna mati - la m a dre nečak - il nipote nečakinja - la nipote nevesta - la sposa nezakonski - illegittimo oče - il nadre očim - il patrigno poroka - lo sposalizio rojstvo - la nascita sestra - la sorella sestričina - la cugina sin - il figlio sinaha - la nuora sopreg - il m ari t o soproga - la moglie sorodnik - il parente sorodstvo - la parentela stariši- - i genitori (pl) stric - lo zio svak - il cognato svakinja - la cognata tašča - la suocera tast - il suocero teta - la zia varovanec - il pupillo varuh - il tntore vdova - la vedova vdovec - il vedovo vnuk - il nipote vnukinja - la nipote zakonski - legittiino 105 — zaročenec - il promesso sposa, la fldanzata sposo. il fidanzato zet - il gen,ero zaročenka - la promessa ženin - lo sposo 9 Človeška družba. — La societa umana. blagajnik - il cassiere minister - il ministro bratstvo - la fratellanza ministrstvo - il ministero cesarstvo - 1’ impero mir - la pace članarina. - il canone so- množica (masa) - la massa dale občina - il comune, il mu- I davek - 1’ impostia, la tassa nicipio 'deputacija - la deputazione občinski zastop - il con- dežeta (pokrajina) - la siglio comunale provincia odbor - il coniitaio »deželni zastop - la dieta odbornik - il membvo de J dolžnost - il dovere comitato društvo - la societa odsek - il comitato, !a se- društvenik - il socio, il zione membro država - lo stato dvor - la corte dvornik - il cortigiano enakost - 1’uguaglianeia glasovanje - la votazione gospa - la signora gospod - il signore gospodična - la signorina kandidat (volilni) - il can- didato (elettorale) komisar - il commissario kraljestvo - il regno 'kvestor - il questore Itudovlada - la repubblica branj sina - la minoranza Meščan - il cittadino okraj - il clistretto opravilnik - il regolamente plemstvo - la nobilta pogodba - il contratto politika - la politlca političen - politico poslanec - il deputqto poslanik - 1’ambasciatore poslanstvo - Tambasciata pravica - il diritto pravila (društvena) - lo statuto predsednik - il presidente prefekt - il prefetto premirje - 1’arinistizio prevrat - la rivoluzione redar - la guardla urbana — 106 samoclržtvo - 1’assolutismo senat - 11 senato senator - il senatore seja - la seduta shod - il comizio stranka - il partito strankar - il partitante svetovalec (občinski) - il consigliere (municipale) svoboda - la liberta suženj - lo sc.hiavp suženjstvo - la scihiavitu stavkia (štrajk) - lo scio- pero tajnik - il segretario upor - la ribellione uprava - ramniinistra- zione (f) uradnik - 1’impiegato ustava - la costituzione večinia - la maggioranza vlada - il governo vojak - il soldato vojna - la guerra vojska - 1’ armata volilec - 1’ elettore (m) volitev - 1' elezione (f) zadruga - il consorzio ziakon - la legge zastop - la rappresentanza zastopnik - il rappresen- tante zbornica (državna) - il parlamente zborovanje (zbor) - il con- gresso župan - il sindaco, il po¬ desta 10. Rokodelstva. — Mestieri, barvar - il tintore brivec - il barbiere bruseč - 1’ arrotinio •čevljar - il calzolaio dežnikar - 1’ ombrellaio dimnikar - lo spazzaca- mino kamnosek - lo scarpellino klobučai - il cappellaio ključavničar - il magnati o knjigovez - il legatore di libri kolar - il carpentiero kotlar - il calderaio kovač - il fabbro krojač - il sarto kuhar - il cuoco kuharica - la cuoca livar - il fonditore likarica - la stiratrice lončar - il pentolaio mesar - il macellaio milar - il saponaio mlinar - il mugnaio nožar - il coltellinaio. ogljar - il carbonaio opekar - il fornaciaio pek - il pistore — 107 Pericia - la lavandaia rokodelec - 1’ operaio. Tar- tigiano rudar - >1 minatore sedlar - il sellaio slaščičar i! pasticciere slikar - il pittore sodar - il bottaio stavec - il compositore steklar - il vetraio stroj ar - il conciatore šivilja - la sarta tkalec - il tessitore urar - 1’orologiaio vrvar - il cordaiuolo zidar - il muratore zlatar - 1’oreflce (m) 11. Stanovi in pokli babica - la leva tri ce bogoslovec - il teologo cvetličarka la floraia »časnikar - il giornalista dekla - la serva delavec - il lavoratore dijak - lo študente dninar - il giornaliere duhovnik - il sacerdote. il pretc glasbenik - il mušico, il musicista glumbač - 1’ attore (m) 1’ attrice (f) godec - 11 sonatore govornik - 1’ oratore (m) hlapec - il servo inženir - 1’ingegnere (m) izvošček - il vetturino kavarnar - il caffettiere kipiar - lo scultore • kmet - 1’ agricoltore, il contadino kmetica - la contadina i. — Arti e professioni. kočijaž - il coccliiere kramar - il bottegaio krčmar - 1’ oste (m) kurir - il corriere lekarnar - il farmacista, lo speziale lovec — il cacciatore menih - il monaco mešeitar - i! sen sate modroslovec il filosofo mornar - il marinaio nadzornik - 1’ispettore (m) notlar - il notaio nuna - la inonaca, la suora odvetnik - 1’avvocato oskrbnik - ramministra- tore (m) pastil’ - il pastore pesnik - il poeta pevec - il canbante, il cantoi^e pisar - io scritturale, lo scrivano pisatelj - lo scrittore — 108 - pravnik - il giurista, il giurisprudente profesor - il professore propovednik - il predica - tore ravnatelj - il direttore ribič - il pešca,tore rokoborec - il lottatore sobar - il ©ameriere sobarica — la cameriera sodnik - il giudice sprevodnik - il conduttore stavbenik - il oostruttore edile strojnik - il macch ini sta težak - il facchino tiskar - lo stampatore. il tipograf o tolmač - 1’ interprete trgovec - il comraer- ciante, il negoziante 12. Razni naslovi admiral - 1’ ammiraglio baron' - il barone baronica - la baronessa blagorodni - Illustrissimo cenjeni - Pregiatissimo, Egregio icesar - 1’iinperatore (m) cesarica - 1’imperatrice (f) desetnik - il caporale doktor - il dottore eminenca - Eminenza geneiial - il generale grof - il co-nte učenec - lo scolaro učenjak - il dotto, il let- terato učitelj - il maestro učiteljica - la maestra umetnik - 1’artist a uradnik - 1’ impiegiato vodja - il dirigente voznik - il carradore vratar (hišnik) - 1’usciere, il portiere vrtnar - il giardiniere zagovornik - il difensore zdravnik - il medico zemljemerec - il geometra zobozdravnik - il dentist.a živinozdravnik - il veteri¬ nar i o župnik - il parroco — Titoli diversi. grofica - la contessa kapitan - il capitano kardinal - il cardinale ikneginja - la principessa knez - il. principe ikralj - il re ikraljiica - La regina major - il maggiore \ mejna grofica - la mar- chesa mejni gi'of - il marchese nadškof - 1’ arcivescovo narednik - il sergente - 109 — opikit - 1’abate (m) papež - il papa plemič - il nobile, il gen- tiluomo polkovnik - il colonnello poročnik - il ten en te prečastiti - Reverendo slavni - In elito spoštovani - Onorevole 13. Trgovstvo. ara - la caparra banka - la banoa. il banco blagajna - la cassa blagajnik - il oassiere blago - la marce icarina - il čLazi-o cenia - il prezzo ceniik - il listino, il prezzo corrente dobiček - il guadagno, il profitto, 1’utile (m) čisti dobiček - il guada¬ gno netto (kosmati dobiček - il gua¬ dagno lordo delnica - 1’azione delničar 1’ azionista doI|g - il debito dolžnik - il debitore dopisnik il corrispon- dente stotnik - il capitano škof - il vescovo veličanstvo - Maesta visokost - Altezaa vitez - il cavaliere vojvoda - il duca vojvodinja - la ducilnessa Vzvišenost - Eccellenza — Commercio. dopisovanje (korespon¬ denca) - la oorrispon- denza, il carteggio dražba ■ 1’incanto drug - il compagno družba - la societa družbenik - il socio dviganje cene - il rialžo faktuna - la fattura glavna knjiga - il libro 1 maestro glavnica - il cap ital e gotovina - v gotovini - in contanti izguba - la perdita izvažati - esportare izvedenec - il perito izvoz - resportazione (f) jamstvo - la garanzia knjigovodja - il contabile, il ragioniere knjigovodstvo - la tenitu- na dei libri kolek - il bollo — 110 — kredit - il creclito Jtupčija - 1’affare (m) kupec - il compratore kurs - il corso lastnik - il proprietario menica - la cambiale menjalec - il cambiavalute menjalnica - il banco di cambio m e še tar - il sensale, il mediatore mešetari j a - la senseria, la mediazione na debelo - airingrosso na drobno - al minuto napovedati krido - fallire naročba - la commissione, 1’ordinazione naročiti - commettere, or- dinare naročnik - il committente obračun - il bilancio obresti - 1’interesse (m) obrok - la rata odbitek - il diffalco, lo sconto odjemalec - l’avventore(m) odstotek - la percentuale padanje cene - il ribasso pisarna - lo studio, lo scrittoio plačilo - il saldo, il paga- nnento plačljivo - pagabile podjetje - 1’imppesa podružnica - la filiale podpis - la firma pogoj - la condizione polom (krida) - il falli- mento poslovodja - il gerente posojilo - il prestito pošiljate v - la spedizione potnik - il viaggitatore povračilo - il rimborso prebitek - il civanzo prevoz - il trasporto prodaja - la vendita prodajalec - il venditore prodajalna - il negozio račun - il conto razprodaja - lo stralcio, la liquidazione rok - il termine skladiščar - il magazzi- niere sklladišče - il magazzino sprejem - la ricevuta strošek - la spesa škoda - il danno tiara - la tara teža il peso (čistia t. - p. netto; skupna t. - p. brutto) težak - il facchino tirjatev - il credito tovarna - la fabbrica tovarnar - il fabbriclatore trgovati - coirnmerciare trgovec - il commerciante (trgovina - il negozio trgovska hiša - la časa . 111 trgovstvo - il commercio tvrdka - la ditta upnik - il creditore uslužbenec - il c o mm es s o Uvažati - importare uvoz - Timportažiione (f) U zor ec - il campione vodja - il gerente vozni list - la polizza di carico voznina - il noto vpisati - registrare vrednost - il vialore vrednostni papirji - i va- lori (pl) 14. Prometna sredstva. - vrsta blaga - 1’articolo zaloga - il deposito zapadni rok - la scadenza zapasti - scadere zastopnik - il rappresen- tante zavarovalnina - il premio di asisicurazion-e zavarovanje - 1’ assicura- zione (f) zavarovati - assiicurare znamka - il francobollo znesek - 1’ importo Mezzi di comunicazitme. avtomobil - Tautomobi- le (f) bankovec - la banconota bič - la f nista brzojav - il telegrafo brzojavka - il telegramma busola - la bussola čakalnica - la sala d’a- spetto čoln - il battello denar - il daniaro dopisnica' - la oartolina postale drobiž - gli spiccioli dvokolo - la bicicletta jadro - la vela jambor - Talbero maestro kapitan - il ciapitano jkočija - la oarrozza kolo - la ruota ikotel - la caldaia 'kovčeg - la val igla. il baule krmilar - il timoniere krmilo - il timone kurjač - il fuochista ladja - la nave ladjevje - la flotta letalo - T aeroplano lira - la lira mornar - il marinaio most - il ponte os - Tasse (f) parnik - il pirosoafo, nave a vapore, il v-apore pas - il passaporto pismo - l'a lettera 112 — pismonoša - il postimo, il viadukt - il viadotto portalettere postaja - la stazione postajenačelnik - il capo- stazione pošta - la posta predor - il tu n ne I, la gal- leria prekop - il canale proga - la linea direktna proga - linea di- retta paroplovna proga - linea di navigazione železniška proga - linea ferroviaria promet - il movimento, il transito sedlo - la sella sidro - 1’ ancora sprevodnik - il conduttore stotinka - il eentesimo stroj - la maccliina, la Jo- comotiva strojnik - il macchinista svetilnik - il faro telefon - il telefono tir - il binario tolmač - !'interprete tračnica - la rotaia urad - 1’uffiicio urnik . 1’orario valuta - ta valuta veslo - il remo vlak - il treno brzovlak - il treno celere mešan vlak - il treno' misto osebni vlak - il treno o- mnibus poštni vlak - il treno po¬ stale tovorni vlak - il treno merci , vodnik - la guida voz - il carro vozni listek - il biglietto vrv - I'a -fone zaboj la cassa zastava - la bandiera zavora - il freno zrakoplov il pallone zveza - la congiunzione, la coincidenza železnica - la ferrovia železničar - il ferroviere železniški voz - il vagone spalni voz - il vagone-letto voz za gospe - il vagone per signore voz za kadilce - il vagone per fumatori voz za nekadilce - il va¬ gone per non fumatori poštni voz - il vagone po¬ stale ■ direktni voz - il vagone diretto — 113 — 15. Opravilni spisi. — Stile d’ aifari. denarno pismo - la lettera poročilo - il rapporto di valore potrdilo - il certificato dolžno pismo - 1’obbli‘ga- pozivnica - la citazione zione (f) prejemnica - la ricevuta domovnica - 1’attest'ato di prepis - la copia pertinenza izkaz - il ruolo krstni list - la fede di na- scita, kupna pogodba - il con- tratto di compra-vendita listina (uradna) - il docu- mento, gli atti (pl) mrtvaški list - la fede di morte nakaznica (poštna) - il va- glia (postale) obveznica - 1’obbligazione odredba - il decreto odpoved - la disdetta okrožnica - la circolare opominj evalnica - il mo- nitorio oporoka - il testamento ovadba - la denuncia Pas - il passaporto pismo - la lettera Plačilni nalog - 1’ordine di paigamento (m) Pobotnica - la quiet,anza pooblastilo - la procura pogodba - il co.ntratto priporočeno pismo - la lettera raccomandata priziv - il ricorso prošnja - la supplica račun - il conto razsodba - la sentenza ubožni list - 1’attestajto di poverta ugovor - la protesta spis - 1’atto spremnica - la lettera di acc o m p agn a m e n to spričevalo - 1’attestato kazensko spričevalo - la fedina penale - il certi- flicato di buona con dotta. službeno spričevalo - l’at- testato di servizio šolsko spričevalo - l’atte- stato seolastico (notizie scolastiche) zdravniško spričevalo - 1’attestato medico tožba - la querela zadolžnica - la debitoriale poročni list - la fede di zapisnik - il verbale, il matrmionio protocollo — 114 16. Živali. — Gli animali. bolha - la pulce čebela - 1’ ape (f) dlaka - il pelo drozg - il tordo gobec - il ceffo, il muso golob - il colombo gos - 1’ oca jagnje - 1’ agnello jajce - 1’ uovo jegulja - 1’ anguilla jelen - il cervo jerebica - la pernice jež - il riccio kača - 11 serpente kapun - il cappone kljun - il becco kobila - la cavalla kokoš - la gallina komar - la zanzara konj - il cavallo kopito - 1’unighia del ca¬ vallo, lo zoccolo kos - il merlo koštrun - il castrato koza - la capra kožuh - la pclliccia krava - la vacca krempelj - 1’ artiglio krilo - 1’ ala mačka - il gatto med (strd). - il mlele medved - 1’ orso metulj - la farfalla miš - il sorcio modras - la vipera mravlja - la formica muha - la mosca opica - la scimmia orel - T aquila osa - la vespa osel - 1’ asino ostriga - 1’ ostrica ovca . la pecora oven - il montone pajek - il ragno parkelj - 1’ unghia pero - la piuma perutnica - 1’ ala pes - il čarne petelin - il gallo piš-če - il pollo plavut - la pinna podgana - il topo, il ratto polž - la lumaca prašič - il porco, il maiale prepelica - la quaglia ptič - 1’uccello puran - il tacchino kunec - il coniglio lastavica - la rondine lev - il leone lisica - la volpe luska' - la squamma, squama raca - 1’ anitra rak - il gambero rep - la coda riba - il pešce la rog - il como sesalec - il mammifer o - 115 ] s ipa - la seppia : slavec - 1’ usignolo slon - 1’ elefante Sova - la civetta Sl 'na - il capriuolo penica - la cimice školjka - la comchiglia tele - il vitello t%er . la (il) tigre bŠ - il pidocohio 17. živalski glasovi. beketati - belare : ^renčati - romzare ; Srnliti - tubare hrzati - uitrire Cnitrisco) hruliti - grugnire (gru gnisco) tajati - abbaiare 18. Rastline ajda - il grano saraceno Artičoka - il carciofo W - il pino breskov - la pešca (sad) il pesco (drevo) ®Ufa - la zucca ^etica - il flore •^ e bula - la cipolla '^ e sen - 1’ aglio |* r ešnja - la cilirgia (sad) il ciliegio (drevo) ^eblo - il tronco 'trevo - 1’ albero vol - il man z o volk - il lupo vosek - la, cera vrabec - il passero vrana - il corvo zajec - la leure 'žival - 1’ animale, la bestia žrebe - il puledro (žuželka. .. 1’ insetto - Le voci degli animali. mjavkati - miagolare mukati - mugghiare peti - cantare rigati - ragliare - rjoveti - ruggire (ruggi- sco) tuliti - urlare , — Le piante. figa - il fico fižol - il fagiuolo grah - il pisello , grm - il cespuglio grozd - il grappolo hrast - la quercia hruška (drevo) - il pero hruška (sad) - la pera jablan - il melo , jabolko - la mela, il pomo jagoda - la fragola je-čmen - 1’orzo (kapus - il cavolo — 116 — (korenina - la radice kostanj - la castagna (sad), dl castagno (drevo) krompir - la patata leča - la lenticčhia, la lente les - il legno lilija - il giglio limona - il limone lipa - il tiglio list - la foglia mandlja - la m and orla (sad) il mandorlo (drevo) moka - la farina oljka - 1’ oliva (sad), 1’ o- livo, (drevo) (tudi: uliva) olje - 1’ olio olupek - la buccia oreh - la noče (sad), il noče (drevo) otrobi - la crusca oves - 1’ avena paprika - il peperone pecelj - il gambo peteršilj - il prezzemolo pomaranča - la melaran- cia (sad), il melarancio (drevo) poper - il pepe pšenica - il frumento 19. Rudnine. apno - la calce baker - il rame rastlina - la pianta redkev - il ravano repa - la rapa riž - il riso rž - la segale sad (plod) - il frutto sadje - le frutta seno - il fieno seme - ib seme, la semente sirk - il grano turco skorja - la corteccia sladkor - lo zucchero slama - la paglia smola - la peče smreka - 1’abete (m) sočivje - il legume solata - la lat tu ga l’ins3' lata steblo - lo stelo k k rob - 1’ amido špangelj - 1’ asparago topol - il pioppo trava - 1’ erba trta - la vite veja - il ramo vijolica la violetta, I 9 viola maimmola vrba il salice vrtnica - la rosa zrno - il grano, il granelP žito - i cereali (pl) — I minerali. bron - il bronzo cinek - lo zinco 117 — ^mant - il diamante Joviča - 1’ argilla i e klo - racciaio kamen - la pietra kositer - lo stagno kovina - il metallo kovinska zmes - la lega di metalli ^roda - la creta, il gesso kristal - il cristallo Magnet - la calamita kied. - 1’ ottone (m) bramor - il raarmo bike! j - il nichelio opeka - il mattone petrolej - il' petrolio premog - il carbon fossile rudnik - la miniera rudnina - il minerale sol - il šale srebro - 1 ’ argento steklo - il vetro svinec - il piombo šota - la torba zlato - 1’ oro železo - il ferro živo srebro - il mercurio •žveplo - lo zolfo 20. Mesto. — La citta. kanka - la banca, il banco knjižnica - la biblioteca Vgoslovnica - il seminario kopelj - il bagno c arinski urad - la dogana krčma - 1’osteria c orkev - la chiesa križpotje - il crociochio Cerkvica - la cappella krojačnica - la sartoria ,(; esta - la strada ladjedelnica - il cantiere čevljarni ca - la calzoleria lekarna - la farmacia, la drevored - il viale (d’al- spezieria beri) licej - il Uceo Gimnazija - il ginmasio ljudski vrt - il giardino Gledišče - il teatro pubblico Gostilna - 1’albergo, la lo- luka - il porto canda kisa - la časa teČa - la prigione kavarna - il caffe kaznilnica - 1’ ergastolo klavnica - il macello knjigama - la libreria mesnica - la macelleria mirodilnica - la drogirana most - 11 ponte muzej - il m us e o norišnica - il inTanicomio občinska, hiša - il palazzo municjpale 118 — obzidje - le mura (pl) ogel - il cantone, la can- tonata, 1’ angolo ognjegasba postaja - il po¬ što dei vigili palača - il palazzo pešpot - il marciapiede plinarna - 1’ officina del gas pokopališče - il cimitero posestvo - il possesso, la tenuta poslopje - 1’ edificio postaja - la stazione postajališče - la fermata poulična železnica - il tram, la tramvia pošta - la posta predmestje - il sobborgo prodajalna - il negozio prodaj, drobnjavi - nego¬ zio di chincaglie prodaj, jestvin negozio di 'commestibili prodaj, manufaktur - ne¬ gozio di manifatture prodaj, papirja - la ear- toleria razsvetljava - rillumina- zione (f) razstava - 1’esposizione (f) redarstvo - la ciudstura realko. - la scuola tecnica ribji trg - la pescheria samostan - il m on aster o sirotišnica - Porfanotroflo skladišče - il magazzino sodišče - il tribunale spomenik - il monumento stolna cerkev - il duomo stolp - la torre stopnice - la scala šola - la scuola tekališče - il corso tlak - 11 selciato tobakarna - la vendita ta- bacchi, lo spaccio ta- baioehi ■tovarna - la fabbrica trdnjava - la fortezza trg (naselbina) - il borgo trg (prostor) - la piazza tržišče - il mercato ubožnica - la časa dei poveri, 1’ ospizio ulica - la via, la contrada vas - il villaggio vodovod - l’acquedotto vodnjak - il pozzo, la fon¬ tana vrt - il giardino vseučilišče - 1’ universita vspenjača - la furticolare zagata - i.1 vicolo cieco, il ronco zavod - il col legi o zvonik - 11 campanile ižupnišče - la parroechia - 119 21. Hiša in njeni deli. - dimnik - il camino duri - la porta dvorišče - il cortile hlev - la stalla hodnik - il corridoio klet - la cantina ključ - la chiave ključavnica - la serratura kljuka - la maniglia koren - la tegola, il tegolo kuhinja - la cucina kurnik - il pollaio nadstropje - il piano Prag - la soglia obednica - la camera da pranzo ognjišče - il focolaio okno - la finestra pod - il pavimento podstrešje - il solaio Polica - la seansia Pročelje - la facciata Ipo-čaj - il passamani - La časa e le sne parti. shramba - il ripostiglio soha (izba) - la camera, la stanza spalnica - la camera da letto sprejemnica - la camera da visita stanovanje - 1’apparta- mento, il cjuartiere stena - la parete stopnice - la scala stranišče - la latrina streha - il tetto strelovod - il parafulmine strop - il soffitto veterniice - la persiana veža - 1’ atrio vodnjak - il pozzo vrata - il portone zapah. - il catenaccio zid - il muro žleb - la grondaia. 22. Hišna oprava. — I mobili. blazina - il guanciale, il miza - la tavola capezzale mizica - il tavolino. brisalka - 1’ asciuigamano naslonjač - la poltrona glasovir - il pianoforte nočna omarica - il como- klop - la panca dino knjižnica - la libreria nočna posoda - il vašo da leseni hlapec - il cava- notte, F orinale stivali obešalo - Fattaccapanni 120 — odcedilnik za dežnike - il cola ombrelli odeja - la coperta, la coltre okvir - la cornice omara - 1’ armadio peč - la stufa pisalna miza - la »crivania počivalnik - il canape polica - la scansia postelja - il letto preproga - il tappeto prt - la tovaglia rjulhla - il lenzuolo slika - il quad.ro stol - la sedia, la seggiola sveča - l’a candela svečnik - il candelliere. il candeliere svetiljka - la lampada umivalnik - il lavamani umivalna skleda - il ca- tino ura - 1’ orologio zaslon - il paravento zastor - la cortina, la ten- dina zibelj - la culla, la euna ametnica - il materasso a molla zrcalo - lo speoohio zvonec - il campanello žimnica - il materasso 23. Razno orodje, namizna in kuhinjska posoda i. t. d. — Diversi ordigni e uiensili da iavola e cucina eec. (čopič - il pennello dleto - lo scalpello glavnik - il pettine grablje - il rastrello igla - 1’ ago kladvo - il martello klešče - la tainaglia kosa - la fakse koš - il cesto, la cesta ikotiel - il calderone, la icaldaia kozarec - il biccMere krožnik - il piatto, il tondo krtača - la spazzola kuhinjske klešče - le mol- le (pl) lij ček - 1’ imbuto likalnik - il ferro da sti- rare lonec - la pentola lopata - la pala metla - la scopa milo - il sapone mlinček - il macinino naprstnik - il ditale nož - il coltello nožič - il temperino oblic - la pialla pila - la lima pipa - la spina, la ean- nella plug - 1’ aratro Podstavek - il vassoio pokrov - il coperchio Ponev - la padella Posoda - il vašo, il reci- piente posoda za omako - la sal* siera Posoda za sladkor - la zuiccheriera Prt - la tovaglia prtič - la salvietta Puška - lo schioppo raženj - lo spiedo rezilo - Ja lama ribežnik - la grattugia roč - il manico sekira - la scure, 1’ascia sito - il crivello, lo staccio skleda - la scodella skledilca - la tazza, la chicchera sod - il barile, la botte solnica - la saliera srp - la falciola, .il falcetto steklenica - la bottigiia, il fiasco sveder - il,trivello 'šilo - la lesina škaf - il mastello škarje - le torbici (pl) •trinog - il trepiedi vedro - la tinozza, il tirno vijak - la vite vile - la forca vilice - la forchetta voščilo za čevlje - la pa¬ tina vrč - la brocca zamah (čep) - il turaociolo žaga - la sega žebelj - il chiodo žigica - il flammifero, lo zolfanello žlica - il cucchiaio zobotrebnik - lo stuzzica- denti 24. Pisarniške potrebščine. — Oggetti tli camcelleria. barvnik - 1' pastello drobnogled - il micro- beležnica - il taccuino scopio besednjak - il dizionario goba - la spugna cigaretni papir 1 carta da gumica - la gomma •sigarette kažipot - la guilda črnilo - 1’ incIMostro knjiga - il libro črnilnik - il calamaio {knjižica - il quaderno daljnogled - il cannoc- koledar - il calenidario chiale kolek - il bollo delo (književno). - 1’opera kreda - la creta — 122 leča - la lente listek - il biglietto listnica - il portafogli očali - gli oicciiiali (pl) omot (pismen) - la busta papir - la carta pečatnik - il sigillo pečatni vosek - la cera- laoea pero - ta penna pisalni stroj - la macchi- na da scrivere pismen papir - la carta da lettere pismo - la lettera pivnik - la carta asciu- gante pola - il foglio posetnica - il biglietto da visita 25. Oblačila. - brezpetinice - la pantofo- la, la babbuccia bucika - lo spillo coklja - lo zoccolo cunja - la pezzuola čepica - il berretto, la ber- ■retta čepica (ženska) - la cnffla čevelj - la scarpa čipka - il merletto dežnik - 1’ ombrello gumb - il bottone hlače - i calzoni (pl), le brache (pl) ravnilo - il regoio razglednica - la cartolina i llus trata ročnik - il portapenne, la oannuccia slovnica - la grammatica stran - la pagina svinčnik - la matita šestilo - il compiasso tabla - la tabella, la ta- vola nera tablica - la lavagna tlakoanei' - il barometro toplomer - il termometra urnik - 1’ orario vrvica - lo spago znamka - il francobollo zemljevid - la carta geo- graflca, la pianta zvezek - il fascicolo — Vestimenta. klobučna igla. - lo spillo klobuk - il cappello kožuh - la pelliccia krilo - la gonna lasnica - la forcella moda - la moda moderc - il busto naramnica - le bretelle (pl) nit - il filo nogavica - la. calza obleka - l’abito, il vestito,. la veste ovratnica - la cravatta ovratnik - il colletto 123 pajčolan - il velo palica - il bastone, la mazza pas - la cintura perilo - la biancheria peta - il iacco pihalka - il ventajglio plašč - il mantello pletena srajcia - la maglia podplat - la suola podveznica - il legaccio podvlaka - la fodera predpasnik - il grembiale prstan - 1’ anello robec - il fazzoletto rokalnik (muf) - i! mani- cotto rokav - la m a niča rokavica - il guanto ruta - lo sciallo solnčnik - 1’ ombrellino r il parasole spodnje hlače - le mutan- de (pl) spodnje krilo - la sottana srajca - la camicia suknja - la giacca svršnik - il soprabito škorenj - lo stivale telovnik - il panciotto trak - i! nastro uhan - 1’ orecchinb zapestnica (manšeta) - il polsimo zapestnica (zlata) - il bracicialetto zaponka - 1’ ago di sicu- rezza [žep - la tasca 26. Blago, bombaž - il cotone platno - la iela sukno - 11 uanno r 27. Pijače. čaj - il te čokolada - la cioceolata jabolčnik - il sidro kava - il caffe limonada - la limonata mleko - 11 latte pijača - la bevanda pivo - la birra — Stoffe. svila - la seta volna - la lana ji a met - il velluto — Bevande. rum - il rum sladoled - il sorbetto, il gel ato slatina - 1’ acaua mine¬ rale vino - il vino voda - 1’ acaua žganje - !’acquavite (f) — 124 28. Jedi. — Gibi. (Glej tudi skupini štev. 16. in štev. 18.) bedro - la coscia bržola - la braciuola cmok - il gnocco divjačina - la selvaggina gnjat - il prosciutto brana - 1’ alimento jajce - 1’ uovo mehkokuhano jajce - uovo bazzotto trdokuhano jajce - uovo sodo jajčnik - la frittatia jezik (prekajen) - la lin- gua affumicata jed - il cibo jedilni list - la lista ri¬ bari a j asih - 1’aceto juha - la zuppa, il brodo, „la mineštra 'kisla kumara - il celriuolo klobasa - la salsiccia ^kosilo - il pranzo, il de- isiniare kost - 1’ osso kruh - il pan e maslo - il burro mast - il grasso meso - la čarne kuhano meso - il lesso, 1’ allesso pečeno meso - 1’arrosto prekajeno meso - čarne affumicata olje - 1’ olio pečenka - 1’ arrosto svinjska pečenka - ar¬ rosto di maiale telečja pečenka - arrosto di vitello pečeno pi-šče - il pollo arrosto pogača - la focaccia sir - il formiaggio slanina - il lardo slaščice - i clolci (pl) sol - il šale (šalam - il salame testenine - i macchero- ni (pl) rezanci - i tagliatelli (pl) riževa juha - la mineštra di riso večerja - la cena zajutrek - la colazione tženf - la mostarda, la senape — 125 29. Časopis. — Ii giornale, % besedilo - il testo oglas - J’ inserzione, l’av« dar, volilo - 1’elargizione viso dnevka (datum) - la data osmrtnica - Ta v viso mor- dnevnik - il giornale tuiario dopis - la corrispomdenza polemika - la polemica društvene vesti - la ero- poročilo - il bollettino naca sociale poslanica - il comunicato frankiran - affrancato prvi odtisek - la prova,, frankirati - affranoare la prirna stampa inseratni oddelek - 1’uffi- rokopis - il manoseritto cio inserzioni številka - il namero izdajatelj - 1’editore (m) tednik - il settim,anale književnost - la letteraturatisk - la stampa lastnik - il proprietario tiskarna - la tipografla, la. listek - 1’appendice (f) stamperia listnica uredništva - la umetnost - 1’ arte (f) corrispondenza aperta upravnik - rammimistra- mali oglas - Havviso eco- tore (m) nomico upravništvo - rammini- naroditi - abbonare strazione (f) naročnina - 1’ abbona- urednik - il redattore mento uredništvo - la redazione naslov - 1’ indirizzo uvodni članek - 1’articolo- nasloviti - indirizzare di fondo nefrankiran - non affran- večerna izdaja - 1’edizione cato serale (f) ocena - la critica vest (novica) - la notizia. odgovorni urednik - il re- zahvala - il ringrazia- dattore responsabile mento 30. Zbirka pridevnikov. — Raccolta d’ aggettivi. blag - elemente bogat - ricco bled - pallido bojazljiv - timido bližnji - vicino bolan - ammalato — 126 — bolesten - doloroso hvaležen - grato brezpomemben, nekoristen italijanski - italiano - inutile cenjen, časten - onorato, pregiato jčist - netto človeški - umano čvrst - robusto debel - grosso divji - selvatico, selvag- gio, feroce dober - buono dolg - lungo doligčasen - noioso domač - famigliare, do- mestico doistojen - decente drag - caro droben - fino duhovit - spiritoso dvomljiv - dubbio eleganten - elegante gladek - piano glasen - sonoro globok - profondo gol, nag - nudo gorak - caldo gost - denso, spesso, folto gotov - certo grd - brutto grenek - amaro hiter, brz - celere hladen - fresco hripav - rauco hud - cattivo hudoben - cattivo, malo jasen - chiaro jezen - arrabbiato kisel - acido, acerbo koristen - utile kratek (po dolgosti) - corto kratek (po času) - breve kriv - colpevole krivičen - ingiusto krotek - docile krščanski - cristiano krut - atroce, crudele krvav - insanguinato lačen - affamato lahek (po teži) - leggiero lahek (po delu) - facile len - pigro, ozioso lenoben - negligente lep - bello ljub - caro ljubosumen - geloso majhen - piccolo marljiv - diligente, as- siduo masten - grasso mehek - molle, tenero mil - mite milosrčen - caritatevole miren - auieto mlad - giovane močan - forte moten - torbido mrtev - morto mrzel - freddo muhast - capriccioso nagel - veloce nalezljiv - contagioso nedolžen - innocente nehvaležen - ingrato nemiren - irrequieto neploden - sterile nepošten - disonesto nepravilen - irregolare nerazpoložen - indisposto nesposoben - incapace, iinabile nestanoviten - incostante neugoden - sfavorevole neuk - ignorante neumen - sciocco nevaren - nericoloso nezrel - immaturo nezvest - infedele nežen - delicato nizek - basso nor - uazzo nov - nuovo občutljiv - sensibile oddaljen - lontano odkritosrčen - sincero odličen - egregio odločen - energico oduren - arrogante oglat - angoloso ogromen - enornie okrogel - rotondo, tondo opojen - ebbro oster - acuto ošaben - superbo otožen - mesto oizek - stretto, angusto plemenit - nobile pameten - prudente, as- sennato plitev - basso pobožen - pio počasen - lento podel - vile pogumen - coraggioso poln - pieno, carico ponižen - modesto ponosen - altiero, fiero pošten - onesto potreben - necessario potrpežljiv - paziente pravičen - giusto pravilen - regolare prazen - vuoto previden - cauto prijazen - affabile, gra- zioso prijeten - amabile priljuden - gentile priprost - ingenuo prost, svoboden - libero ptuj - eslraneo, forestiero, s treni er o radodaren - generoso radoveden - curioso raven - diritto različen - differente razumen - prudente redek - raro resen - serio resničen - vero rodoljuben - patriottico 128 — rodoviten, plodovit - fer- tile, fecondo sit - sazio, satollo siten - fastidioso skop - avaro sladek - dolce slovenski - sloveno smel - audace snažen - pulito sposoben - capace, abile srečen - felioe stanoviten, stalen - co- stante star - vecchio strašen - terribile strog - severo suh - secco, magro svetel - ehiaro, lucido svež - fresco, rocente šaljiv - burlesco šibek, slaboten - d ebole širok - largo škodljiv - dannoso, nocivo tenek - sottile temen - osicuro, fosco, cupo težek (po teži) - pesante težek (po delu) - difficile, igrave tih - silenzioso točen - puntuale top - ottuso tlopel - caldo trd - duro trden - flsso, fermo, sta- bile trpežen - duraturo, dure- vole truden - stanco ubog - povero ubogljiv - ubbidiente učen - dotto, savio udoben - comodo ugoden - favorevole uljuden - cortese ukrivljen - curvo umazan - sudicio,. sporco uren - rapido utrudljiv - faticoso varljiv, goljfiv - falso večen - eterno velik - grande vesel - allegro visok - alto vlažen - utmido vreden - degno vroč - caldo. cocente zadovoljen - contento zavidljiv - invidioso zdrav - sano zloben - maligno znamenit - celebre zrel - maturo zvest - fedele zvit - astuto ^ejen - assetato židovski - giudaico, e- braico živ - vivo živahen - vivace živinski - bestiale — 129 Pridevniki, ki označajo barve. — Aggettivi che indi- cano un colore. bel - Manco črn - nero Moder, sinji - ažzurro Pisan - variopinto rdeč - rosso rti j av - bruno rumen - giallo siv - grigio temnomoder - turchino višnjev - violetto zelen - ver de 31. Zbirka pravilnih glagolov. — Raccolta di verbi regolari. A) Prve sprege. — Prima coniugazione : bahati se - v an tar si bedeti - vegliare beračiti - mendicare božati, negovati - aocarez- aare brzojaviti - telegrafare ceniti, spoštovati - stima- re, onorare čakati - aspettare častiti, oboževati - adora- _ rar.e, onorare Česati - pettinare Čuditi se - meravigliarsi darovati - donare dati v najem - affittare delati - lavorare dihati - respirare dokazati, kazati - dimo- strare dolgčasiti se - annoiarsi določiti - destinare dospeti, priti - arrivare dvigniti - alzare dvomiti - dubitare gladiti - lisciare glasovati - votare gledati - guardare godrnjati i brontolare goljufati - imbrogliare govoriti - pari are groziti, pretiti - minac- ciare hoditi - camminare hrepeneti - bramare Ihvaliti - lodare igrati (se) - giuo-care imenovati - nominare imenovati se - chiamarsi iskati - cercare iti mimo - passare iti preko - traversare, at- traversare izbrisati - cancellare izdati (i. denar) - sborsare - 130 — izdati, odkriti - palesare izgovarjati - pronunciare izjaviti - dichiarare izkopati - scavare izobraževati se- coltivarsi izplačati, plačati - saldare izpodtakniti se - inciam- pare izpraševati - esaminare izprazniti - vuotare izpričati, potrditi - certi- ficare izročiti - consegnare izseliti se - eni igr ar e iztrgati - strappare izumiti - inventare' izvleči - cavare jesti - mangiare jeziti se - arrabbiarsi « kaditi, pušiti - fumare kazati - mostrare klati, zaklati - macellare klepetati - chiacchierare klicati - chiamare končati, jen j ati - terrni- nare kopati - zappare korakati - marciare koristiti - giovare kraljevati - regnare krasti - rubare kričati, vpiti - gridare kronati - incoronare krožiti - circolare krstiti - battezzare kukati - cucinare kupiti - compenare lasati se - azzuffarsi leteti - volare likati - stirare ljubiti - amare loviti - cacciare manjkati - mancare maščevati - vendicare menjati - e am bi ar e meriti - misurare misliti - pensare mleti - macinare množiti . moltiplicare močiti - bagnare mučiti - tormentare nabrusiti - affllare nadlegovati - disturbare najti - trovare naložiti, nabasati - cari- care napolniti - colmare naročiti se - abbonarsi nasloniti - appoggtare navesti, pozvati - citare nesti, nositi, prinesti - portare občudovati ammirare obdelovati - coltivare obedovati - pranzare, de- sinare obesiti se - imnic.carsi običavati, rabiti - usare obiskovati, zahajati - fre- quentare objeti - abbracciare obračati, iti okolo - girare 131 — obrekovati - calunniare obrniti - voltare obtožiti - accusare obupati - disperare obžalovati - deplorare odpustiti - perdonare odrezati, prekiniti - tron- care odsloviti - licenziare ogibati se - evitare ohraniti - conservare olajšati -- facilitare omadeževati - macchiare omahovati - vacillare omožiti se - maritarsi opaziti, beležiti - notare opazovati - osservare opravičiti - scusare, giu- stifleare opraviti - sbrigare orati - arare ostati - restare oženiti se - ammogliarsi Pasti - cascare Paziti - badare Peti - cantare Pihati - so f flare Plačati - pagare Plavati - nuotare Plesati - ballare Pljuvati - sputare Počiti - scoppiare Počivati - riposare Podedovati - ereditare Podoben biti - somigliare Podvojiti - raddoppiare pogajati se - contrattare pogrešiti - sbagliare poklekniti - inginocchiarsi pokopati - sotterrare poljubiti - baciare pomagati - aiutare pomazati - lordare pomiriti - conciliare, que- tare pomnožiti - aumentare ponarejati - falsificare ponižati se - umiliarsi popraviti - aggiustare, ri- parare porabiti, pojesti - consu- mare poslušati - ascoltare posnemati - imitare postaviti - collocare postiti se - digiunare posvetiti - dedicare poškodovati - danneg- giiare * potovati - viaggiare potožiti se - lamentarsi potrebovati - abbisognare povabiti - invitare povzročiti - cagionare pozabiti - dimenticare, obbliare pozdraviti - salutare praznovati - festeggiare prebivati - dimorare prekleti, pogubiti - dan- nare - 132 — preklinjati - imprecare, bestemmiare preliti, izročiti - versare prenašati - sopportare prenesti - trasportare prepirati se litigare preskrbeti - procurare pretočiti - travasare prevariti - ingannare približati se - avvicinai*si pribiti (z žebljem) - in- ■chiodare pridobiti - guadagnare prihraniti - risparmiare primerjati - confrontare priporočiti - raccoman- dare pripovedovati - narrare pripraviti - preparare priseči - giurare prisiliti - obbligare, sfor- zare pritožiti se - lagnarsi privaditi se - ajjvezzarsi prositi, moliti - pregare pustiti - lasciare rabiti - adoperare razbiti - spezzare razcepiti, razklati - spac- care razdražiti - eccitare razglasiti, objaviti - pub- blicare razkladati - scaricare razložiti, razgrniti - spie- gare razorožiti - disarmare razpasti - rovinare razsvetljevati - illuminare razširiti - allargare raztrgati - stracciare rešiti - salvare saditi - piantare segreti - scaldare sejati - seminare skakati - saltare skrajšati - abbreviare skušati (tudi: dokazati) - provare, tentare snežiti - nevicare soditi - giudicare soliti - salare sovražiti - odiare spomniti se - ricordarsi, rammentarsi sporočiti, občevati - co- municare spovedati se, priznati - confessare spoštovati - rispettare sprejeti - aiccettare spremeniti - mu tare srečati - incontrare stanovati - abitare stati (veljati) - costare streljati - sparare strgati - lacerare sušiti - asciugare šteti - contare tajiti, zanikati - negare taknitl - toecare tehtati - pesare telefonirati - telefonare — 183 - tepsti - bastonare tipati - tastare tiskati - stampare tolažiti - consolare tolči - picchiare tožiti - querelare trditi - affermare tresti se - tremare veseliti se - rallegrarsi vezati - le vare vkleniti - incatenare vleči - tirare vpogniti - piegare vprašati - donaandare .vreči - gettare vrniti - tornare trkati - picchiare hči ti, poučevati - inse- gnare učiti se - imparare, stu- diare udušiti - soffocare Uganiti - indovinare Ugovarjati - contrastare Ukazati (tudi: naročiti) - ordinare ukazati (poveljevati) - co- mandare Umakniti se - ritirarsi Umiti, prati - lavare Uničiti, ovreči - annullare vrni ti se - ritornare vrtati - forare vsaditi - impiantare vstopiti - entrare vzdigniti, odvzeti - levare vzgojiti ali e vare začeti - cominciare zadostiti, zadovoljiti soddisfare zadostovati - bastare zadovoljiti - accontentare zaljubiti se - innamorarsi zamašiti - turare zanemarjati - trascurare zaničevati - disprezžare Upati - sperare zapečatiti - sigillare Upijaniti se - ubbriacarsi zapeti (z gumbi) - abbot- Urediti, uravnati - acco- tonare modare zapreti (v zapor djati) - Ustanoviti -• fondare arrestare Ustaviti - fermare, arre- zapraviti - sprecare stare zapustiti - abbandonare Ustreliti - fucilare ' zasramovati - insultare Ustrašiti se - spaventarsi zastaviti - impegnare Utruditi - stancare zastrupiti - avvelenare kaditi, izvrševati obrt - za svet prašati - consul- esercitare tare Večerjati - cenare zaupati - fidarsi 134 — zaznamovati - segnare zažgati • incerrdiare zboljšati - migliorare zbuditi - svegliare zdaljšati - allungare zidati - fabbricare zlorabiti - abusare zmrzovati - gelare zvoniti, svirati - suonare žagati - segare želeti , desiderare žgati, goreti - bruciare žvižgati - fischiare B) Druge sprege. — Seconda coniugazione : bati se - temere sprejeti - ricevere bojevati se - combattere tepsti, tolči - battere prodati - vendere C) Tretje sprege. — bežati - fuggire bledeti - impallidire *) cvesti - florire *) čutiti - sentire delovati - agire *) določiti - stabilire *) drzniti se - ardire *) izvoliti - favorire ‘) iziti (iti ven) - sortire izgubiti - smarrire *) izdati - tradire *) izvršiti - eseguire *) kaznovati - punire *) kesati se - pentirsi končati - flnire *) lagati - mentire oblačiti - vestire obvestiti - avvertire odpotovati - partire odpraviti - abolire *) opominjati - ammonire ošibeti - indebolire *) Terza coniugazione : ovirati - iinpedire *) ozdraviti - guarire *) peči - arrostire *) podreti - demolire *) pokloniti se - riverire *) pokopati - seppellire *) porabiti - esaurire *) poslati - spedire *) povečati - ingrandire *) požreti - inghiottire *) prebaviti - digerire *) prenesti, odgoditi - diffe- rire *) prepovedati - proibire *) raniti - ferire *) ravnati - agire *) razdeliti - distribuire *) razjasniti - chiarire *) rediti - nutrire slediti - seguire ') služiti - servire snažiti - pulire *) sočustovati - compatire *) spati - dormire trditi - asserire *} trpeti - patire *) Ubogati - ubbidire *) Ugodno sprejeti - gra- dire *) Umeti, razumeti - ca- pire *) vreti - bollire vrniti - restituire *) zabavati - divertdre zadeti - colpire *) zalagati - fornire ‘) zardeti - arrossire *) zarjaveti - irrugginire *) zidati - costruire *) zjediniti - unire *) *) Glagoli zaznamovani z zvezdico tvorijo sedanj ■Sas z — isco. 32. Zbirka prislovov. — Raccolta d’ avverbL A) Prislovi časa. — Avverbi di tempo : Šesto - spesso Čimprej - quanto prima dandanes - oggidi danes - oggi davi - stiamane dnevno - giornalmante dosedaj - finora drevi - stasera jutri - domani kasno - tardi ko - quando letno - annualmente Uresečrio - mensilmente nenadoma - tosto nikoli - mai, giammai nocoj - slanotte ob času, začasno - per tempo ob tej uri - ora odsedaj naprej - d’ora in poi pojutrajšnem - posdomani potem - dopo, poi pozno - tardi predvčeranjem - ier l’altro prej - prima rano, zarana - di buon’ora redko - raramente, di rado skoraj - fra poco slednjič - flnalmente še - aneora takoj - subito, tosto tedaj - allora v bodoče - in avvenire včasih - alle volte, qual- volta včeraj - ieri — 136 — ■vedno, zmeraj - sempre zdaj - adesso, ora zgodaj - di buon’ ora zjutraj - di mattino B) Prislovi kraja, — daleč - lungi, lontano desno - a destra doma - a časa domov - a oasa do sem - fln qua drugje - altrove drugod - altronde gor - su kjer . dove levo - a šinistra naprej - ava.nti nasproti - dirimpetto nekje - dovunque notri - dentro odkod - donde, onde C) Prislovi kolikosti. bolj, več - piu dovolj - abbastanza jedva, komaj - appena kolikor - quanto malo - poco manj - meno ■mnogo - molto navlašč - apposta nekoliko - alnuanto povsem - appieno prekomerno - oltremodo premalo - troppo poco zopet - di nuovo zvečer - di sera že - gia Avverbi di luogo: okoli - intorno, attorno povisod - dappertutto preko - attraverso spodaj - sotto spredaj - davanti tam - la tam doli - laggiu tam gori - lassu tamkaj - c os tl, costa tu, tukaj - qua, qui tu doli - quaggiu ven, zunaj - fuori, fuora zadaj - dietro zgoraj - sopra — Avverbi di quantita : preveč - troppo približno - circa, presso a poco ravno toliko - altrettanto samo. - soltanto sila mnogo - a bizzeffe s k or o - quasi fee več - vie piu toliko - tanto vsaj - almeno zaman - invano; indarno — 137 — D) Prislovi načina in drugi, — Avverbi di mod« e altri: brez drugega - senz’altro nasprotno - al contrario bržkone - probabilmente nikakor - niente affatto da - si po krivem - a torto dobro - bene rad, rado - volentieri gotovo - certo, certamen- slabo - male te, sicuro tako - cosl, talmente kako, kakor - come to je - cioe morda - forse torej - dunque ne - no zares - davvero, invero. 33. Najobičajnejša lastna imena. — I nomi propri piu comuni. — 138 - Enrico - Hinko Ermagora - Mohor Ernesto - Ernest Ettore - Hektor Eugenio - Evgen Federico - Miroslav, Fri¬ derik Ferdinande - Ferdo Filippo - Filip Floriano - Cvetko, Florijan Francesco - Franc Gabriele - Gabrijel Ga,špare - Gašpar Giacomo - Jakob Giordano - Jordan Giorgio - Jurij Giovanna - Ivanka Giovanni - Ivan, Janez Girolamo - Jerolim Giulia - Julija Giulio - Julij Giuseppe - Jožef, Josip Giuseppina -Josipina Giusto - Just Goffredo - Bogomir Gregorio - Gregor Ignazio - Vatroslav, Ignacij Lazzaro - Lazar Lorenzo - Lovrenc Luca - Luka Lucia - Lucija Luigi - Alojzij Luigia - Alojzija Maddalena - Magdalena Marco - Mark Margherita - Margareta Maria - Marija Marianna - Marjana Marta - Marta Martino - Davorin, Martin Massimo - Maksim Matteo - Matej Mattia - Matija Michele - Mihael Muzio - Mucij Natalia - Natalija Niccolo - Miklavž Orsol.a - Uršula Ottilia - Otilija Ottone - Oton Ottocarre - Otokar Paolina - Pavlina Paolo - Pavel Pietro - Peter Pio - Pij Pounpeo - Pompej Raffaele - Rafael Riccardo - Rifldard Roberto - Robert Raaco - Rok Rodolfo - Rudolf Romolo - Romul Rosa - Roža Saverio - Ksaver Santo - Svetko Sigismondo - Žiga Silvestro - Silvester Simeone - Simon Soha - Zofka Stanislao - Stanislav Teodoro - Božidar Stefano Štefan — 139 — Teresa - Terezija Tqmaso - Tomaž Urbano - Urban Umberto - Urabert Valentino - Valentin Valeria - Valerija Valerio - Valerij Venceslao - Venceslav Vincenzo - Vinko Vito - Vid Vittoria - Viktorija Vittorio - Viktor cognome - priimek noime - ime soprannome - privržek. — 140 — TRETJI DEL - PARTE TERZA RAZGOVORI - DIALOGHI 1. Kr alki izreki dnevne rabe. — Brevi frasi di nso giornaliero. Kdo trka ? Naprej ! Kdo je ? Kdo ste vi ? Kaj hočete ? Koga iščete ? Kaj je ? Želite ? Stopite bližje ! Lahko odidete. Dajte mi.... Hvala ! Prosim. Recite mi... Ne razumem,. Napišite ! Rabim, Mi ugaja. Mi ne ugaja. Ali ste končali ?' Ali ste gotovi ? Opravite hitro ! Pridite sem ! Vrnite se. Prosim, sedite. Počakajte me tukaj. Pačakam vas tukaj. Takoj ! Chi pkchia ? Avanti ! GM e ? Chi e Lei ? Che cosa vuole ? Chi €erca ? Che e ? Desidera ? A.vvicinatevi ! Potete andarvene. Daterni... Grazie ! Prego. Ditemi.... Non capisco. Sicrivetelo ! Abbisogno. Mi piace. Non mi piace, A vete Anito ? Siete pronto ? Fate presto. Venga qui ! Tornate indietro. Prenda pošto. Mi aspetti qui. Vi aspetto qui. gubito ! 141 Pokažite mi... Kako se imenuje to ? Pridite z menoj ! Ne zabite ! Ne takniti ! Zares. Vi imate prav. Kaj imate ? Je mogoče. Ni mogoče. To je gola resnica. Nočem, ničesar. J e zame ? Ali je kaj zame ? Zakurite nekoliko ! Prosim, dajte mi malo ognja). Počakajte imalo. Odkod pridete ? Kam greste ? Kje ste ? Kje smo ? Kaj je novega ? Ne vem. Ali je dovoljeno ? Ali je prepovedano ? . Oprostite gospod, gospa. Kje je uho d ? Kje je izhod ? Dajte mi jesti, dajte mi piti. Koliko moram plačati ? Kdo plača ? Plačati ! Kje se plačuje ? Komu plačam ? Koliko zalhitevate za to ? Fatemi vedere.... Come chiamasi cio ? Veniga con me ! Nori dimenticate ! Non toocare ! In verita. Lei ha ragione. Che cosa ha ? E’ possibile. E’ impossibile. Oueist’ e la pura verita. Non voglio niente. E’ per me ? C’e qualcosa per me ? Fate un po’ di fuoco. Mi favorisca un po’ di fuoco. Aspetti un poco. Da che parte venite ? Dove andate ? Dove siete ? Dove siamo ? Che cosa c’e di nuovo? Non lo so. E’ permesso ? E’ proibito ? Schsi signore, signora. Dove si entra ? Dov’ e 1’ uscita ? Datemi da mangiare, da- temi da bere. Quanto devo pagare ? Chi paga ? Pagare ! Dove si paga ? A chi pago ? Ouamto domamla per questo ? — 142 — .‘Stanuje tukaj gospod ? Ni ga doma. Kdaj pride domov ? Kako se kličete ? Kaj je to ? Smem vas prositi ? Smem vam ponuditi ? Koliko stane ? To je predrago. .S čim vam smem po¬ streči ? Vi ste preprijazni. Rad bi.... Kaj pravite ? Ne pravim ničesar. Ni zame. Dobro ! Z veseljem. Na zdravje ! Abita qui il signore ? Non c’ e a časa. Quando viene a časa ? C orne vi ciiiamate ? Che cos’e cpiesto ? Posso pregarla ? Posso ofirirle ? Quanto costa ? E’ troppo c aro. Di che cosa posso ser- virla ? Ella e troppo gentile. Vorrei.... Che ne dite ? Non dico nulla. Non mi conviene. Va bene! Con piacere. Salute !. 2. Jezik. — Lingua. ■Govorite vi italijansko? Parla Lei T italiano ? Govorim malo in ne do- Parlo poro e non bene. bro. Govorim samo slo- Parlo soltanto lo slo¬ vensko. veno. Izvolite bolj počasi govo- Favorisca parlar piu riti. adagio. Vi me ne razumete ? Non mi comprende ? Razumem vas prav do- La comprendo benissimo. bro. Niste me razumeli ? Non mi ha capito ? Razumem; ne razumen^. Capisco; non capisco. Tega nisem hotel reči. Cio non volevo dire. Kateri je vaš materin Quale e la vostra madre- jezik ? lingua ? Pojasnite mi nekoliko. Spiegatemi un po’. - 143 - 3. Pozdravi. — Saluti. Dobro jutro ! Dober dan, gospod. Dober večer, gospa ! Kako se počutite ? Hvala, zelo dobro; slabo. Na svidenje ! Dober večer dragi pri¬ jatelj, draga prijate¬ ljica ! Lahko noč dragi prijateji, Buon giorno Buon giorno signore. Buona sera signora ! Come sta ? Grazie, molto bene; male. A rivederci ! Buona sera caro amico, čara amica ! Fe lice notte čari amici, drage prijateljice ! čare amidhe ! Priporočam se, gospod Mi raccomando signor župan. sindaco. Dober večer, gospodična! Buona sera siignorima. Zbogom ! Živijo ! Addio ! Evviva ! Vesele praznike ! Buone feste ! Srečno novo leto ! Buon capo d’anno ! 4. Na postaji. - Kdaj od pot ujete ? Odipo- tujem jutri s prvim vla¬ kom, Odpotujem drevi. Kdaj odide vlak proti Turinu ? Vlak ravno odhaja. Odide ob osmih. Brzovlak od¬ ide ob sedmih in pol zvečer; poštni vlak od¬ ide ob treh in šestinpet¬ deset minut. Kje je oddaja listkov ? - Alta stazione. Quando parte Lei? Io parto domani col primo treno. Parto sta sera: Quando parte il treno per Torino ? II treno sta per partire. Parte alle otto. II treno celere .parte alle sette e mezzo di sera; il posta-, le parte alle tre e cin- puantasei minuti. Dov’e lo sportello dei bi- glietti? - 144 — Prosim listek v Genuo tretji razred, samo tja, tja in nazaj. Smem prekiniti vožnjo ? Smete, ali samo eden- krat. Je direktni vaz na raz¬ polago, voz za kadilce, za gospe ? Direktnih voz ni, prestopiti mo¬ rate. Kdaj pridemo v Padovo? Ob desetih /veper. Dospemo ob času za zve¬ zo v Rim ? Ta vlak nima zveze. Vozni listek, gospod! Li¬ stek ni več - veljaven. Zakaj ne? Zapadel je že včeraj. Imam krožni listek. Kje je urnik odhodov in prihodov ? Tam pri blagajni. Vlak ima zamudo. Vlak je že odšel. Kdaj odide prihodnji? Čez no! ure. Kje je čakalnica? Kje je gostilna? Na desni go¬ spod, na levi, naravnost naprej Prego un biglietto per Genova, terza classe, andata sola, andata e ritorno. Posso interrompere il viaggio? Lo nuo, ma ' una volta sola. C’e una vefctura diretta, una vettura per i n on fumatori, per signore sole ? Vetture dirette •non ci sono, deve cam- biare di treno. Ouando giungiamo a Pa¬ dova? Alle dieci di sera. Arriviamo in tempo per prender la coincidenza per Roma ? Questo treno non ha coinci- denza. 11 biglietto signore! II bi¬ glietto non e piu vale- vole. Perche no? E’ sca- duto da ieri. Ho un biglietto circol.are. Dove c r e l’orario delle partenze e degli arrivi? La, alla cassa. II treno o in ritardo. II treno e gia partito. Quando ne parte un al- tro? Fra mezz’ora. Dov’ e la sala d’aspetto? . Dov’e il ristorante ? A destra, signore, a sini- stra, sempre avanti. - 145 - Ali je -časa kaj piti? Vlak C’č tempo di bere? II tre¬ se ustavi le dvanajst no si terma soltanto minut. dodici minuti. Kje.je stranišče? Pojdite Dov’e la latrina? Favori- preko dvorišča. sca, oltre il cortile. Gospoda odidemo ! Signori, si parte ! Odhod'! Partenza ! 5. V vlaku. — In ferrovia. Sprevodnik, vsa mesta so že zasedena. Prosim, zaprite duri ! - Zaprite okno ! Ali je tukaj prepovedano kaditi? Le kadite svo¬ bodno. Dim me nadle¬ guje. Dovolite da položim ta kovče/g tjakaj. Da go¬ spod. Smem odpreti okno? Da; ne, gospod. Koliko časa se ustavimo tukaj ? Kje moram prestopiti ? Ali je to vlak v Videm? Na kateri strani je po¬ staja? Kakšna postaja je to ? Kaj pravil sprevodnik ? Trideset minut od¬ mora. Conduttore, tutti i posti sono gia occupati. Chiuda la porta per fa- vore ! Chiuda il fine- strino ! E’ qui vietato di fuma- re? Pud fumare libera- mente. Il fumo mi da fastidio. Mi permette di metter 11 questo baule? Si, si- gmore. Posso aprire il finestri- mo? Si; no, signore. Quanto tempo si sta fer- mi qui? Dove devo eambiare tre* no? E’ questo il treno per Udine? Da qual parte e la sta- zione? Che stazione d questa ? Obie cosa dice il condut¬ tore? Trenta minuti di fermata. 146 - Prihaja mi slabo. Me¬ njajte sedež z menoj. Hočete kozarec vode? Truden sem. S. Težak. — Kje je težak? Evome go¬ spod, ukazujete? Sle¬ dite mi ! Težak, pridite sem! Vza- mite mojo prtljago. Skupno so trije kosi. To torbo ponesem jaz. Prosim, vašo številko. Vzamite košaro. Nesite to do izvoščekov, v gostilno.... k električ¬ nemu tramvaju. Kje je skladišče prt¬ ljage ? Koliko vam dolgujem ? 7. Izgubljene reči. Izgubil sem svojo palico, svoj dežnik. Kje je urad za izgublje¬ ne predmete ? Kje je postajenačelnik? Mi sento venir male. Cambi pošto con me. Vuole un bicchiere d’ acqua ? Sono stanco. ■ U facchino. Dov’č un facchino? Ec- comi signore, deside- ra? Seguitemi ! Facchino, venite qui ! Prendete il mio baga- glio. Sono tre pezzi in tutto. Questa borsa portei’o in. II vostro numero per favore. Prendete la cesta. , Portate questo alle vet- turo pubbliche, ali’ al- bergo.... al tram elet- trico. Dov’ e il deposito ba- gagli ? Quanto vi devo ? — Oggetti smarriti. Ho smarrito il mio ba- stone, il mio ombrello. Dovle Tufflcio degli og- getti smarriti ? Dov’e il capostaziome? — 147 — V katerem vlaku ste iz¬ gubili svoj kovčeg ? Kakšne barve je bil? Velik, majhen? Ali je nosil posebne znake? Prosim povrnite se jutri zjutraj med deseto in ednajsto. In ohe treno ha smarrito il suo baule? Di che co- lore era? Grande, piic- colo? A veva dei con- trassegni speciali? Favorisca ritornare do- mani mattina fra Se dieci ed undici. 8. V gostilni (v krčmi). — Alk albergo. Ali bi mi mogli priporo¬ čiti kakšno gostilno? Katera je najboljša? Najboljša bi bila gostil¬ na.... Ni li predraga? Ali je daleč proč od postaje? Samo nekoli¬ ko korakov. Imate neoddane sobe? Žal mi je, ali vse so oddane. Kakšno sobo želite go¬ spod? Eno sobo z dve¬ ma posteljama. V prvem ali v drugem nadstropju ? Kakšna je cena ? Namerujete ustaviti se dalj časa ? Ustavim se za tri dni. Dajte mi proti cesti obrnjeno sobo. Bodite tako dobri in po¬ kažite mi sobo? Mi saprebbe indicare qualche albergo? Qua- le e il migliore? II mi- gliore e $’alibergOf„ Non e troppo caro? E’ lontano dalla stazione? Alcuni passi soltanto. Ci sono delle stanze li- bere? Mi spiace, sono tutte occupate. Che stanza desidera, si- gnore ? Una stanza a due letti. Al primo o al secondo piano? Ouale n’e il prezzo? Intende fermarsi per piu tempo ? Mi fermo qui per tre giorni Dateimi una ca- mera sulla strada. Vorrebbe avere la bonta di mostrarmi la stan¬ za ? — 148 — Poslužite se s sobarjem. Koliko stanejo te sobe? Dve liri dnevno vsaka. S potrežbo? Ne, gospod. Dobro, najmem jo. Po¬ šljite na postajo po -mojo prtljago. Storim čim prej. Evo, knjiga za ptujce. Izvolite mi povedati svoje ime? Odkod ? Kam ? Pošljite mi vode in bri- salko. Prinesite mi gor¬ ke vode. Ta soba je zelo mrzla. Zanetite peč ! Takoj gospod ! D&jtemi drago blazino, drago rjuho. Kdaj obedujejo tukaj ? Ob eni. Danes k osjim; več er j am zunaj. Zamenjali ste mi čevlje. Ti niso moji. Kdaj odpotujete gospod? Odpotujem čez teden dni. S’aacomodi col camoi- riere. Ouanto costano queste stanze ? Drve lire al giorno cia- scuna. Compreso il servizio? No signore. Bene, la prendo. Manda¬ te a prendere il mio ba- gaglio alla stazione. Lo faro prima possibile. Ecco il registro dei fore- stieri. Favorisca il suo name? Da dove? Per dove ? Mandatomi deU’acqua e degli asciugamani, Por- tiaflami deH’acqua cal- da. Questa stanza e molto fredd-a. Aiccendete la stufa! Subito signoref Datemi un altro cuscino, un altro lenzuolo. A che ora si prarvza qui? Ali’ una Oggi pranzo; ceno fuori. Mi avete scambiato gli stivali. Questi non so- no i miei. Ouando parte signore ? Partiro fra una setti- mana. — 149 — Prosim, zbudite me ob petih in tri četrt točno. Prinesite mi kavo ob še¬ stih in en četrt. Prosim račun. V računu je pogrešek, Ni mogo¬ če, gospod. Evo tukaj! Poiščite mi vodnika! Dajte to blago perici. Kdaj bo v redu? Čez dva dni. Imate kopelj v hiši ? Pokličite mi izvoščeka. Dajte mi papir, pero in črnilo! Ali so pisma zame ? Pismonoša še ni do¬ spel. Če pridejo pisma, po¬ šljite jih za mano v Gorico... ulica.... hiš¬ na številka.... Prego di svegliarmi alle cinque e tre quarti, in punto. Portatemi il caffe alle sei e un quarto. Favorisca il cdnto. C’e un,o sbaglio nel conto. Impossibile, sigriore. Ecco qui! Cercatemi una guida ! Dale questa roba a la- vare. Quando šara in ordine ? Entro due giorni. Gi sono bagni in časa ? Chiam.atemi un vettu- rino. Datemi carta, penna ed inehioiStro ! Ci sono iettere per me? 11 portalettere non e ainicora arrivato. Se vengono, rispedite- mele a Gorizia..... in via... al numero di časa.... 9. Obeduica. — Sala da pranzo. Ali je zajutrek priprav- E’ pronta la colazione? ljen ? Moram dolgo CA molto da aspetta- čakati ? Kaj je že ku- re? Che cosa avete di hano ? nronto ? Kaj je za zajutrek? Kaj Che c’e da colazione ? mi priporočate ? Che cosa mi racco- manda ? 150 — Postrešček eno kavo z mlekom! Dajte mi tu¬ di masla, medu in svežega kruha. Želel bi skledico čokola¬ de, čaja z rumom. Čaj je zame premočan. Prinesite mi mehko ku¬ hano jajce. Prosim eno žlico, eno žličko, še en krožnik. Jajce ima čuden duh, prinesite mi drugo, Prinesite mi soli in popra! Ob kakšni uri je obed? Dajte mi jedilni list ! Prinesite mi riževo juho, (grahovo juho) in go¬ veje meso. Imate ribe ? Prinesite mi telečjo pečenko, svinjsko pečenko. Imate kaj divjačine ? Prinesite mi solato, ocvrt krompir, špina¬ čo', zelje, repo, fižol. Prinesite mi pol litra piva. Kakšna vina to¬ čite? Točimo rdeča in bela vina, domača in inozemska. Katera so najboljša ? Cameriere, un caffelatte. Datemi anche del bur- ro, del miele e del paue fresco. Vorrei una tazza di cioc- colata, di te con rum. II te e troppo forte per me. Portatemi un uovo baz- zotto. Progo un cuc- chiaio, un cucchiaino, ancora un piatto, L’uovo ha un certo o- dore, portatemi un al- tro. Portatemi del šale e del pene ! A che ora si pranza ? Datemi la lista cibaria ! Portatemi una mineštra di.riso (di piselli) e čarne di mamo. A vete del pešce? Porta¬ temi un ar r os t o d i vi- tello, di maiale. Avete della selvaggina? Portatemu un’ insalata, patate fritte, špinači, cavoli, rane, fagiuoli, Portatemi mezzo litro di birra. Che vini tonete? Vini rossi e biancbi, n o strani e d esteri. Qnali sono i migliori? 151 Prinesite mi •četrt bele¬ ga, črnega, italijanske¬ ga, Chiantija, Želite, gospod, sira, gnjati ali šalama ? Ne, prinesite mi sadja. Imamo samo hruške in jabolka. Dobro! Prinesite mi sla¬ doled, limonado. Potr¬ pite. gospod ! Imate italijanske časo¬ pise ? Da gospod, a vsi so v rokah. Prinesite mi račun, moj klobuk, mojo palico, moj plašč. Menjajte mi ta banko¬ vec. Nimate drobiža, gospod? Obdržite si o- stanek kot napitnino. 10. V poštnem uradu. Kje udobim znamke ? Prosim znamko za deset stotink. Kdaj odide prihodnja pošta ? Za dve uri dvignejo pisma. Portatemi un quarto di vino bianco, nero, ita- liano, Chianti. Desidera signore del for- maggio, prosciutto o salame ? No, portatemi delle frutta. Abbiamo soltanto pere e mele. Bene! Portatemi un ge- lato, una limonata. Abbia pazienza, si¬ gnore ! Avete giornali italiani? Sissignore, ma sono in lettura. Portatemi il conto, il mio cappello, il mio bastone, il mio man- tello. Cambiatemi questa ban- conota. Non ha mone- ta, signore? Tenete il resto per mancia. — AH’ ulficio postale. Dove posso trovare dei francobolli ? Prego un francobollo da dieci centesimi. Quando parte la prossi- ma posta ? La prossima levata a v rti luogo fra due ore. — 152 — Rad bil priporočil to pismo. Kje bi vdobil poštoležeče pošilja.tve ? V uradu v prvem nad- • stropju, vrata številka petindvajset. Ali je pismo zame ? Izvolite povedati svoje ime. Evo moja posetnica ! Je neko priporočeno pi¬ smo za vas; vendar se morate izkazati. Zadostuje li moj pas ? Popolnoma. Ne zado¬ stuje. Koliko moram plačati ? Kje se oddajo tiskovine, uzorci brez vrednosti, nakaznice ? Prosim stehtajte to pis¬ mo. To pišimo plača dvojno pristojbino. Kje bi vdobil neko svojo poštno pošiljko? Kje bi oddal ? Ni nobene pošiljke za vas. Ali bi mi hoteli posoditi pero, svinčnik ? Imate dopisnico, raz¬ glednico ? Vorrei raccomandare questa lettera: Dove potrei ritirare le terme in posta ? AlTufficio in prirno pia¬ no, porta numero ven- ticinque. C’e una lettera per me? Favorisca il suo nome, Ecco il mio biglietto di visita ! C’e una lettera assicura- ta per Lei, ma deve comprovare la sua identita. Basta il mio passaporto? Pienamente. Non ba¬ sta. Ouanto devo pagare ? Dove s’ impostano gli stampati, i campioni se-nza valore, i vaglia? Favorisca pesare questa lettera. Questa lettera paga la doppia tassa.. Dove potrei ritirare un mio pacco postale? Do¬ ve potrei impostare? Non c’e nessun pacco per Lei. Potrebbe prestarimi una penna, una matita? Avrebbe una cartolina postale, una cartolina illustrata ? — 153 — 11. Brzojav in telefon. Rad bi odposlal to brzo¬ javko. Prosim, dajte mi obra¬ zec (tiskovino). Ali se more v vsakem jeziku brzojaviti ? Samo v italijanskem, slovenskem, franco¬ skem', srbskem jeziku, Tu je trideset besed. Prav dobro ! Koliko znaša ? Do kdaj je odprt urad? Do šestih zvečer, ob praznikih do dveh po- poludne. Ali je dovoljen plačan odgovor ? Kje je najbližja telefon¬ ska govorilnica ? Koliko se plača za nava¬ den pogovor ? Za koliko časa ? Krog pet minut. Alo, kdo tam ? S kom govorim ? Tukaj.... Zvežite me s številko 1457 (štirinajst, sedem¬ inpetdeset). Vrnite so čez pol ure. Številka ni prosta. — Telegrafo e telefono. Vorrei spedire questo te¬ le gr amm a. Uno stampato, per fa- vore. Si puo telegrafare in qualunque lingua ? Soltanto in lingua italia- na, slovena, francese, serba.... Sono trenta parole. Be- nissitao. Quanto im-* porta ? Fino a che ora e aperto 1’ufflcip ? Fino alle sei di sera, di festa, fino alle due po- meridiane. E’ ammessa la risposta pagata ? Dov’e il prossimo pošto telefonico ? Ouanto si paga per una conversazione sempli- , ce ? Di quale durata ? Di circa cinquc minuti. Alo, chi la ? Con chi par- 10 ? Qui.... Mi metta in comunica- zione col numero 1457 (quattordici e cinquan- tasette). Bisogna che torni fra mezz’ ora. 11 numero e o-ccupato. - 154 12. Izvošček. — II vetturino. Pojdite mi po voz. Ali je ta voz že najet? Ne gospod, prost sem. Peljite me v...., v pred¬ mestje, preko reke, k jezeru, na grad, skozi gozd. Koliko zahtevate za to vožnjo ? Deset lir. Tja in nazaj? Ne, samo ti a. To je malo preveč. Dam vam petnajst lir za tja in nazaj. Pokažite mi cenik (ta¬ rifo). Ne vozite tako naglo ! Ustavite se izvošček. Počakajte me tukaj, vrnem se čez uro; ta¬ koj. Vada a prendermi una carrozza. E’ gia impegnata questia vettura ? No signore, sono libero. Portatemi a...., nel sob- borgo, al di la del fiu- me, al lago, al castello, oltre il bo.sco. Quanto chiedete per que- sta corsa ? Dieci lire. A n dat a e ri- torno? No, soltanto ap- data. Questo e un po’ troppo. Vi daro quindici lire per Fandata e ritorno. Faterni vedere la tariffa! Non andate cosi presto.. Fermatevi coochiere. A- spettatemi qui, ritorno fra un’ora; subito. 13. Poizvedovanja. — Informazioni. Poznate vi gotovega go- 'Conosce un certo signo- spoda I. I. ? re N. N. ? Žal mi je, ne poznam ga. Mi spiace, non lo cono- Poznam ga le no vidu. sco. Lo conosco soltan¬ to di vista. Veste, kje stanuje? Sa dove a.bita. ? Ne bi znal vam povedati. Non saprei dirglielo. — 155 - Kdo je oni visoki, sivo¬ lasi gospod ? Ni domačin, poznam ga le po imenu. Mi veste kaj povedati o njem? Uživa dober sloves? Ali se mu mo¬ re upati do....? Ta je povsem zadolžen. Poznate vi ono gospo tamkaj ? Gotovo, ona je naša prijateljica. Ali je poročena? Ali bi me ji predstavili ? Kje stanujete ? Kdaj ste doma ? Obiskal vas bom v vaši pisarni. 14. Pri brivcu. Trosim, obrijte me. Ostrizite mi lase. Hočete kratko ostrižene? Kratko odzadaj. dalje spredaj. S strojem ali s škar¬ jami ? Toslužite se le stroja. Hristrižite mi nekoliko brado.. Počešite mi la¬ se. Kodrajte mi brke. Chi e que! signore alto e grigio ? Non e del naese, non lo conosco cihe di nome. Sa dirmi qualcbe cosa sul suo conto ? Gode buon nome? Si puo fai'gli credito per...? E’ pieno di debiti. Conosce Lei quella si- gnora la ? Certo, e una nostra a- mica. E’ maritata ? Potrebbe presentarmi a lei? Ilove sta di časa? A cim ora si trova a časa? Verro a trovarla nel suo scrittoio. — Dal barbiere. Progo, mi faccia la bar- ba. Mi tagli i capelli. Vuole che glieli tagli corti ? Corti di dietro, piu lun- ghi davanti. Con la mačeh in a o con le forbici? Prenda pure la mac- china. Mi spunti un po’ la bar- ba. Mi accomodi i ca¬ pelli. Mi arricei i baffi. Napravite mi prečko, v sredi, ob strani. 'Britev ne reže. Klešče so prevroče. Pazite! Vi ste me opekli, ure¬ zali ste me. Rad bi fino dišavo. Evo gospod, postreženi ste ! Koliko je moj dolg ? Kolikor vam drago, go¬ spod. 15. Okoli po mestu. Kaj je znamenitega tu¬ kaj ? Kar najbolj privlačuje ptujce, to je naša stol¬ na cerkev. Kod pelje najkrajša pot do stolne cerkve ? Koliko se zamudi peš? Ali se more peljati tudi s tramvajem? Je li to pot do grada ? Do kedaj je odprt grad? Kakšno poslopje je to ? To je muzej. Ali se ga more obiska¬ ti? Koliko se plača vstopnine ? Mi faccia la riga, in mezzo, in parte. II rasoio non taglia. II ferro e troppo caldo. Stia attento ! Lei mi šcotta, mi taglia la pelle. Vorrei un profumo fino. Eccola signore, servito! Quant’e il mio debito? Faccia Lei, signore. — In giro per la citta. Che c’e da vedere qui? Cio che piu attrae i fo- restieri e il nostro duomo. Quale e la via piu bre- ve per recarsi al duo¬ mo ? Quanto ci vuole per an- dare a piedi? Vi si puo andare anche col tram ? E’ questa la via al ca- stello? Fino a che ora e aperto. il castello ? Qhe ediftcio e questo ? Questo e il museo. Si puo visitarlo ? Si pa- ga per entrare ? Prosim katalog, popis. Zahtevate napitnino ? Kakor vam drago, go¬ spod. Kje je občinska palača? Tu blizu, prva ulica na desno. Kje je župnišče? Vrnite se do prve povprečne ulice, potem na levo. Kam pelje ta cesta?-V ljudski vrt, v klavnico, k mlinu. Kje je šola ? Držite se vedno desne. Obrnite, na levo. Konec ulice. Ali je daleč odtod ? Tri¬ sto korakov, pol kilo¬ metra, en kilometer, pol ure'. Hvala za pouk ! Kdaj odprejo gledišče ? Prego un catalogo ,una descrizione C’e qual- che mancia da dare? A suo piacere, signore. Dov’e il palazzo muni- cipale? Qui vicino, la prima via a destra. Dov’ e La parroochia ? Torni indietro fino alla prima traversale, poi a sinistra. Dove conduce questa strada? Al giardino pubblico, al macello, al molino. Dov’e la scuola? Si ten- ga sempre a destra. Pieghi a sinistra. In fondo alla via. E’ molto lontano da qui? Trecento passi, mezzo cliilometro, un .chilo- metro, mezz’ora. Grazie per 1’informa- zione ! Ouando si apre il teatro? 16. Pri zdravniku. — Da! medico. Gospod počutim se sla- Signore, mi sento male. bo. Kje vas boli ? Dove Le duole ? Koli me tukaj. Boli me Mi duole qui. Mi duole il zob. Ta. dente. Questo. Nocoj sem se zelo potil. Questa notte ho sudato molto. — 158 Čutil sem bolečine v že¬ lodcu, no hrbtu, v prsih, v nogi. Kako gre od vas? Za¬ pečen sem. Glava me silno boli. Boli me grlo. Čutim katar v sapniku. Dihajte močno, lahno ! Dovolite mi, da poti¬ pam žilo. Vi imate visoko mrzlico. Imate kaj teka ? Nimam teka. Diham tež¬ ko, hodim s težavo. Kaj n'aj storim ? Vlezite v posteljo. Je¬ mali boste to zdravilo, vsako drugo uro eno žličko. Kaj smem jesti ? Samo tekočo hrano. Koliko sem dolžan gos¬ pod doktor ? 17. Perica. — Ali ste vi perica ? Da jaz sem. Imam nekaj perila za vas. Do kdaj ga rabite ? Najkasneje do sobote. Ho provato dolori allo stomaco, alla aehiena., nel petto, nel piede. Come va di corpo ? So- no costipato. Ho un forte mal di testa. Ho mal di gola. Sento del catarro ai bronclii. Bespiri forte, adagio! Mi permetta il polso. Ha una febbre altissima. Ha appetito? Non ho appetito. Respi- ro difficilmente, cam- mino con stento. Che cosa debbo fare? Vada a letto. Prendera questa medicina ogni due ore un cucchiaino. Che cosa posso mangia- re. Si terra in dieta li- quida. Quanto e il mio dovere - signor dottore ? La lavandaia. Siete voi la lavandaia? Si, sono io. Ho della biancheria per voi, Per quando Le occorre? Al piu tardi per sabato. — 159 - Bodite gotovi, da vam do tedaj prinesem. Poštirkajte mi srajce, potikajte ovratnike in zapestnice. Pošivajte mi tudi noga¬ vice. Poglejmo, če je vse. Ta srajca ni ravno snaž¬ na. Operite mi jo znova. Zapestnice niso dobro polikane. Manjka en robec. Ta ni moj. Zamenjali ste ga. Puo stare sicuro che gliela riportero. Innamidate le camicie, stirate i colli ed i pol- sini. Rammendatemi anche le calze. Vediamo im po’ se c’e tutto. Questa camicia non e troppo pulita. Lavatela di nuovo. I polsini non sono stirati bene. Ci manca un fazzoletto. Questo non e mio. L’a- vete scambiato. 18. Pri knjigarju. — Dal libraio. Kaj želite gospod ? Rabim načrt mesta. Dajte mi italijansko- slovenski slovar, slo¬ vensko slovnico. Rabim zbirko dvogovo¬ rov. Dajte mi žepno izdajo. To delo je preobširno. Prosim,zavijte mi te knjige. Ali jih vzamete s seboj? Che cosa desidera si- gnore? Mi occorre una pianta della citta. Datemi un dizionario italiano - sloveno, una grammatica slovena. Vorrei un manuale di dialoghi. Datemi un’edizione ta- scabile. Ouesfopera e troppo vo- luminosa. Favorisca avvolgermi questi libri Li prende con se ? — 160 - Pošljite knjige na moj naslov,... Mi vežete to knjigo ? Da gospod; v usnje, v polusnje ? Zadostuje priprosta ve¬ zava. Rad bi svinčnik, črnilo, pismen papir, ovitek za pismo, pečatni vo¬ sek, 'razglednice, vr¬ vico. Spedite i libiu al mio in- dirizzo. Pud farmi legare cpiestO' libro? Si signore; in pelle, in mezza pelle ? Basta una legatura sem- plice. Vorrei una m ati ta, del- 1’inchiostro, carta da lettera, una busta, ce- ralacca, cartoline illu- strate, dello spago. 19. V prodajalni. — In negozio. Imate li trd klobuk, mehek klobuk Evo gospod, pomerite. Ta mi pristoja; ta mi ne pristoj a. Pokažite mi druge ! Pokažite mi blago za obleko. Koliko stane meter, du¬ cat, kroj za par hlač, komad, kilo, liter? Zdi se mi predrago, dam vam.... Cene so trdne. Tega blaga nimamo, izvolite v prodajalno tu nasproti. Si puo avere un cappel- lo duro, molle ? Eoco signore, provi. Questo mi sta bene; que- sto non mi sta bene. Fatemi vedere degli al- tri ! Fatemi vedere delle stof- fe per un vestito. Quanto costa un metro, la dozzina, il taglio per un paio di calzoni, il pezzo, il cliilo, il litro?' Mi pare troppo caro. Le do.... I prezzi sono fissi. Ouesta merce non tenia- mo, favorisca p a s s are nel negozio qui dirim- petto. 161 — Afi je blago trpežno ? Pokažite mi uzorce ! Želel bi nekaj srajčnih gumbov. Popustite mi nekaj na ceni. Ali se more plačati v obrokih ? Imate li kakšen cenik? La merce e durevole ? Mi faccia vedere i cam- pioni. Vorrei alcuni bottoni di camicia.- Mi faccia un ribasso. Si puo pagare anche a rate ? Avete un «prezzo coi'- rente» ? 20. Cas. — II tempo che passa. Koliko je ura? (Koliko kaže ura?) Je ena, sta dve, so tri... Zdaj je ena in pol, se¬ dem in en četrt, deset, in tričetrt.... Je že štiri ? Zdaj je točno štiri. Zdaj je bilo pet, šest, sedem.... Manjka deset minut do desetih. Kdaj pridete? Kdaj od¬ idete ? Pridem ob eni, ob dveh, ob treh, ob sedmih.... Odidem ob devetih in pol, ob ednajstih in en četrt, o poludne, o pol¬ noči. Che or a c’ e ? E’ un ora, sono le due, le tre.... E’ un ora e mezza, sono le sette e un quarto, le dieci e tre quarti. Sono gia le quattro ? Sono le quattro in punto. Sono le cinque, le sei, le sette.... (suonate). Sono le dieci meno dieci minuti. Quando verra ? Quando partirh ? Verro ali’ una, alle due, tre, sette.,. Partiro alle nove e mez- zo, alle undici ed un quarto, a mezzodl, a mezzanotte. — 162 — Moja ura zaostaja, tvo¬ ja ura prehiteva, nje¬ gova ura stoji. Gre ta ura prav ? Katerega smo danes ? Danes smo petega mar¬ ca, dvanajstega maja. tri in dvajsetega avgu¬ sta, zadnjega septem¬ bra. Tridesetega oktobra pri¬ dite k meni. Nimam časa.. Koliko ste stari ? Star sem štirideset let. Kdaj ste rojeni ? Rojen sem sedmega februarja, tisoč osem¬ sto dva in devetdese¬ tega. Rojena sem pet in dvajsetega aprila, tisoč devetsto četrtega. 21. Vreme. — Kakšno vreme je ? Slabo vreme je. Vnovič dežuje. Kakšno vreme bo jutri? Jutri bo lepo vreme. Kmalu, bo snežilo. Sneži. Bolje storimo, če ostane¬ mo doma. II mio oroloigio ritarda, il tuo cammina avan- ti, il suo e fermo. Va bene questo oorolo- gio ? Ai cjuanti siamo oggi ? Oggi siamo ai cinque maržo, ai dodici mag- gio, ai ventitre agosto, 1’ultimo di settembre. Ai trenda ottobre venga da me. Non ho tempo. Quanti anni avete ? Ho quarant’anni. Quando e nato ? Io sono nato il sette feb- braio mille ottocento novantadue. Io sono nata il venticin- que aprile mille nove- cento e auattro. II tempo che fa. Cbe tempo fa ? Fa brutto tempo. Piove di nuovo. Che tempo fara domani? Domani fara bel tempo. Nevichera presto. Ne- vica. Faremo bene (meglio) a res tare a časa. — 16 : Posodite mi dežnik? Nevihta se bliža. Kaj pravi tlakomer ? Tlakomer kaže spre¬ menljivo (vreme). Koliko stopinj kaže to¬ plomer? Pet stopinj pod ničlo; dvajset sto¬ pinj nad ničdo. Odkod piha veter? S severa. Topel veter piha. Zdaj ni vetra. Reka je zamrznjena. Ali je led dovolj debel? Dvomim. Ali se srne drsati po je¬ zeru ? Ves sem premočen. Kje bi se latuko preoble¬ kel? Zebe me. Vroče je. Grem v kopelj. Kje je kopališče? Rad bi mrzlo kopelj, toplo, parno kopelj. Dajte mi gobo,, kos mila. Mi impresta un om- brello ? II temporale si avvi- cina. Che segna il. barometro? 11 barometro e sni varia- bile. Quanti gradi mostra il termometre ? Cinque gradi sotto zero; ven-, ti gradi sopra zero. Da -che parte spira il vento ? Dal nord. Spira un ven¬ to caldo. Non c’e vento adesso, Il flume e gelato. E’ ab- bastanza grosso » il ghiaccio? Ne dubito. Si puo pattinare sul lago? Sono tutto bagnato. Do- ve potrei cambiarmi di vesti to? Ho freddo. Fa caldo. Vado a fare un bagno. Dov’e lo štabilimento di bagni? Vorrei un bagno fred¬ do, caldo, un bagno a vapore. Datemi una spugna, un pezzo di sapone. — 164 22 , Carinski urad, pas. — Dogana, passaporto. Pregledujejo tu prtlja¬ go ? Pregled se vrši pred odhodom. Kje je carinski urad? Evo moj kovčeg. Koliko kovčegov imate vsega skupaj? Moram odpreti? Prosim odprite. Kaj imate javiti? Nič. Mislim, da nimam ni¬ česar. Imam samo stare obleke in pe¬ rilo. Kaj j^ v tej skati ji ? Nič drugega? Ni-č al¬ koholnih pijač, toba¬ ka, smodek? Smodke so za mojo o- sebno rabo. Dobro. To blago ne pla¬ ča cdrine. Ali zahtevate tukaj pas? Kje mi pregledajo (pod¬ pišejo) pas? Pojdite v urad, na re¬ darstvo. Si visitano qui i ba- gagli ? La visita ha luogo pri- ma della partenza. Dov’e la dogana, ? Ecco il mio baule. Quante valigie ha in tutto? Devo aprire? Apra per favore. Che cosa ha da dichia- rare? Nulla. Čredo di non aver nulla. Non 'ho che abiti usati e biancheria. Che cosa contiene (pre¬ st a scatola? Nienfaltro? Nulla di alcoolico, tabaceo, si- gari? I sigari sono per mio uso personale. Va bene. Questa merce non e soggetta al da- zio. Si esige il passaporto qui? Ilove posso vidimare il mio passaporto? Favorisca recarsi in Pf- ficio, in questura. — 165 — 23. Sobe, stanovanja. — Camere, appartamenti. Imate tukaj opremljene sobe ? Smem pogledati sobo? Zdaj ni mogoče, vrnite se jutri zjutraj. Rabim prostorno sobo, obrnjeno proti cesti. Želel bi sobico . Koliko zahtevate za to sobo ? S postrežbo tri lire dnevno. Koliko zahtevate me¬ sečno ? Ali naj vam plačam v naprej ? Ali mi znate povedati, kje oddajajo kakšno stanovanje ? Koliko sob rabite ? Rabim stanovanje s tre¬ mi sobami, z dvorano, s kuhinjo in eno klet. Stanovanje mi ugaja; mi ne ugaja. Koliko zahtevate letno ? Ali je ta hiša mirna? Kje dajo hlev, skladi¬ šče v najem? Ci sono qui delle came- re ammobiliate? Posso vedere la camera? Ora non e possibile, ri- torni doinani mattina. Mi occorre una stanza spaziosa sul davanti. Vorrei un gabinetto. Che prezzo ha questa camera? Tre lire al giorno com- preso il servizio. Quanto vuole al mese? Devo pagare antecipata- mente? Mi sanrebbe dire dove ci sono appartamenti da appigionare ? Ouante camere le occor- rono? Mi ci vuole un apparta- mento di tre stanze, mn salotto, una cucina ed una cantina. L’appartamento mi pi'a- ce; non mi piace. Quanto chiede alkan- no ? E’ una časa tranquilla questa ? Dove c’e una stalla, un magazzino d’affittare? — 166 — 24. Pri čevljarju. — Dal calzolaio. Rabim par čevljev. Kakšne želite, črne ali rumene? Vzamite mi mero za par škornjev. Prosim, . napravite jih udobne in močne. Ne dvomite, gospod. Pete ne previsoke. Napravite mi jih po a- merikanski šegi. Do kdaj mi jih napra¬ vite? Cena? Ti čevlji se mi zdijo tesni. Pomerite gospod. Nekoliko me stiskajo. Stavim jih na kopito. Našijte mi podplati na ta par čevljev. Rad bi gumijeve podpetnice. Ho bisogno di un paio di scarpe. Come le vuole, nere o .giglle? Ali prenda la misura per un naio di stivali. Me li faccia cornodi e forti. Non dubili, signore. I tacchi non troppo alti. * Me li faccia di forma americana. Quando saranno pronti? Quanto costeranno? Queste scarpe mi paiono strette. Provi signore. Mi stringono un po’. Le mettero in forma. Mi risuoli questo paio di scarpe. Vorrei dei tacchi di gomma. 25. Pri krojaču. — Dal sarto. Poznate dobrega kro¬ jača? V našem trgu so trije krojači. Kateri je najbolji ? Kje stanuje? Kje prodajajo že izgo¬ tovljene obleke ? Conosce un buon sarto? Nel nostro borgo vi so- no tre sarti . Quale e il migliore? Dove abita? Dove si comprano gli abiti fatti? 167 Ta je starinskega kroja, hočem obleko moder¬ nega kroja. Ne pristoja mi, je pre¬ široka in prekratka. Presvitla je. Hlače so preozke. Vzamite mi mero za po¬ polno obleko. Kakšen telovnik želite? Visok, ne preveč odprt. Dvojen? S snkhenimi ali koščenimi gumbi? Koliko gumbov želite? Štiri na vsaki strani. Koliko žepov želite? Kakšno podvlako želite; svileno, volneno? Hlače naj bodo široke, prosim. Koliko računate za bla¬ go in delo? Kdaj bo vse gotovo? Bo¬ dite mož beseda! Questo e di taglio anti- co, voglio uno di taglio moderno. Non mi va bene, e trop- po largo e troppo corto. II colore e troppo chia- ro. I calzoni sono trop¬ po stretti. Mi prenda la misura per un'vestito completo. Come desidera il pan- ciotto? Al to-, non trop¬ po aperto. A . petto doppio? Con bottoni di stoffa od osso? Con quanti bot¬ toni? Con ijuattro bottoni per parte. Ouante tasche desidera? Ghle fodera desidera; di seta, di lana? I calzoni larghi, mi raccomando. Quanto mette in conto per spesa e fattura? Quando šara pronto? Sla di parola! 26 . Drugi rokodelci. — Altri artigiani. Ali je kovač v tem C’č un fabbro in questo kraju? paese ? Je gospod, zunaj ob C’e, signore, fuori, al reki. flume. - 168 - Mojster, podkujte moje¬ ga konja. Zlomilo se je kolo pri vozu; treba popraviti ga. Imate kaj debelili žeb¬ ljev? -Ta ključ ne odpira več. Popravite mi to ključav¬ nico. Pokličite mi zidarja. Ta zid se je podrl, Kdaj bi ga mogli popraviti? Popravili mi boste 'og¬ njišče. Kdaj boste ime¬ li kaj časa pobeliti mi kuhinjo ? Mizar, pridite sem, ta predal se ne odpira več. Poglejte malo. Napravili mi boste no¬ vo., priprosto mizo Napravite mi zabojček za poštno pošiljate v vsebine krog deset kil. Urar, moja ura ne teče več, zakasnjuje, prehi¬ teva. Popravite mi jo. Kdaj bo delo izvršeno? Maestro, mi ferri il ca- vallo. Si e spezzata la ruota del carro: occorre ri- pararla. ,Ha dei chiodi grossi? Ouesta chiave non va piu bene. Mi accomodi questa ser- ratura. Chiamatemi un nrura- tore. Questo muro e crollato, c[uando potra ripa- rarlo? Mi riparera il focolaio. Quando avra tempo d’imbiancare la cui- cina? Falegname, venga qui, questo cassetto non si pub piu aprire, Guardi un po’. Mi fara a nuovo una ta- vola semplice. Mi faccia una cassetta per spedizione postale di un contenuto di cir- ca dieci chili. Orologiaio, il mio orolo- gio non cammina piu, ritarda, precede. Lo prenda in riparazione. Ouanclo šara eseguito il lavoro? — 169 — Priporočam točno delo! Mi raccomando un lavo- ro esatto. II viaggiatore di commercio. 27. Trgovski potnik. — Ali je možno govoriti z Lastnikom? Ne gospod, lastnika ni, ' Odpotoval je za nekaj dni. Kdaj se vrne? Mislim da v torek ali sredo. Ali je možno govoriti s poslovodjo? Evo moja posetnica, go¬ spod, Zastopam tvrd¬ ko.... Smem vam pokazati svoje uzorce ? S tem blagom smo že založeni. Ali jaz vam ga ponudim po ugodnejši ceni. Vrhu tega je blago prve vrste. Evo glavne novosti. Na¬ redil vam bom posebno ugodno ceno. Kakšne plačilne pogoje mi ponujate? Pri plačilu v gotovini pet od sto popusta. Sprejmete mojo po¬ nudbo? Si pud parlare col prin- cipale? No signore, il prineipale non c’e. E’ partito per alcuni giorni. Quando ritorna? Čredo entro martedi o mer- coledi. Si puo parlare col ge- rente ? Eccole il mio biglietto,' signore. Rappresento la časa.... (firma). Posso farle vedere il mio campionario? Di tjuesta merce siamo diggia forniti, Ma io la offro ad un prezzo piu convenien- te. Poi e merce di pri- ma qualita. Ecco le principali novi- ta, Le faro un prezzo speci ale. Che condizioni mi offre per il pagamento? A contanti uno sconto del cinque per cento. Accetta la mia of- ferta? - 170 — Ne bojimo se konku¬ rence. Kakšno carino plača to blago? Kdaj izvršite pošiljatev? Takoj, če želite. Odpustite mi, da sem vas motil. Zahvalju¬ jem se za prijazno na- ročbo. 28. Pri fotografu Rad bi se fotografiral. Kakšno velikost želite, vizitno ali kabinetno fotografijo? Vso osebo ali samo oprsje? Obličje ali profil? Izgotovite mi šest slik. Kdaj iih vdobim? Ta skupina se je dobro posrečila. Slika ni dovolj jasna. Luč ni bila ugodna. Izgotovite mi brzo sli¬ ko, ker jo rabim za pas. Non temiamo concor- renza. Che dazio paga questa merce? Quando fara la spedi- zione? Subito, se lo vuole. Mi perdoni il disturbo. La ringrazio della Cor¬ tese ordinazione. . — Dal fotografo. Vorrei farmi fotogra- fare. Che formato desidera, di visita o di gabinetto? Jn piedi o solamente il busto? Di faccia, di profilo? Ne vorrei sei copie. Quando posso averle? Questo gruppo e bene riuscito. Il ritratto non e abba- stanza chiaro. La luce non era favo- revole. Mi faccia presto il ri¬ tratto, perchč mi oc- corre per un passa- porto. — 171 29. Igre. Ali vam ugaja kvarta- nje? Napravimo eno igro. Kakšna igra vam bolj ugaja? Vi daj ate. Dvignite, prosim. Nisem igralec. Ne znam kvartati. Igrajmo šah. Ne igram dobro. Sabovo desko, prosim, Dobil sem, izgubil sem. Vi ste močnejši od mene. Koliko je -ulozka? Kdo igra zdaj ? 30. V vasi. Dober dan oče! Kako vam gre ? Kako je z letino? Letos upamo dobro le¬ tino. Trte obljubljajo dobro. Da gospod. Toča nam je prizanesla. Imeli bo¬ mo dobro vince. — Giuochi. Le piace il giuoco delle- carte ? Facciamo una partita. Che giuoco preferisce? Spetta, a Lei a dare.. Alzi, per favore. Non sono giuocatore. Non so giuocare alle carte. Giuochiamo a scacchi. Non giuoco bene. Lo scacchiere per fa¬ vore. Ho vinto, ho perduto. Lei e troppo forte per me. Quanto e la posta?' Chi giuoca ora? — In villaggio. Buon giorno padre ! Co- me sta? Che c’e della raccolta ? Quest’anno speriamo di avere una buona rac¬ colta. Le vigne promettono bene. Si signore. La grandine- ci ha risparmiato. A- vremo un vinello buo- no. - 172 — Legava je ta krava? Moja ie, gospod. Lepa žival je. Ali vam daja mnogo mleka? Od pet do šest litrov dnevno. Želite poku¬ siti nekaj našega mle¬ ka ? Če vas ne nadlegujem. Čegav je ta deček? To je moj vnuk, go¬ spod. In čegavo je ono brhko dekle? Ta je sirota, ki jo imamo pri hiši. Tudi perutnino imate. Vam daja mnogo ja- jec? Morete mi jih ne¬ kaj prodati ? Po čim jih prodajate? Ali je mnogo letovišč- nikov tod? Nekaj družin jih je; manj nego navadno. Včeraj so prišli vojaki v vas. Da gospod, imajo svo¬ je vaje. Vas nadlegujejo vo¬ jaki? Di chi e questa mucca? E’ mia signore. E’ un beiranimale. Vi da molto latte? Da 5 a 6 litri al giorno. Desidera assaggiare un po’ del nostro latte? Se non disturbo. Di chi e questo fanciullo? E’ mio nipotino, si¬ gnore. E quella leggiadra ra- gazza? E’ un’orfana clie tenia- mo a časa nostra. Avete anche del polla- me. Vi danno uova? Potete vendermene al- cune? A quanto le ven- dete? Sono molti villeggianti da voi? Vi sono alcune fami- glie: meno del solito. Ieri sono arrivati dei soldati nel villaggio. Si signore, fanno le. loro esercitazioni. Vi danno fastidio i Sol¬ dati? — 173 — Ravno narobe. To so oli¬ kani, dobri ljudje. Kaj zvoni sedaj ? Zdravo Marijo zvoni, go¬ spod. Tedaj vas pozdravljam, oče ! TutfalTopposto. - SonO' della gente civile e buona. Cbe suona ora? Suona 1’Avemmaria, si- gnore. Allora vi saluto padre t — 174 — ČETRTI DEL PISMA *) 1. Rodbinska pisma. 1 . Predragi stariši ! Odkar prebivam v tem mestu, sem imel priliko spoznavati in ceniti gospodično I. I., hčer lastnika tvrdke, kjer službujem. Ona je ljubeznjiva deklica, deloljubna in dobro vzgojena. Njena rodbina pa je, kakor vam že znano, zelo čislana. Tako sem prišel do sklepa, da poprosim za njeno roko, ter sem trdno prepričan, da ne boste ugovarjali najini zvezi. Prosim vas tedaj, da mi čimprej odgovorite in vas prav prisrčno pozdravljam. Vaš ljubeči sin .... 2 . Dragi brat ! Opogumi se, ker ne namerujem sporočiti ti do¬ bre vesti. Naš preljubi oče je te dni zbolel, in kakor pravi zdravnik, je njegovo stanje opasno. Zato pre¬ kini, če ti je količkaj mogoče, svoje opravke in vrni se čimprej domov, kjer te željno pričakujem. Tvoja ljubeča sestra .... *)Opomba: Slovensko besedilo pisem se naslanja čimbolj možno ob italijanski izvirnik. PARTE OUARTA LETTERE 1. Lettere famigliari, 1 . Carissimi genitori. Dacclie abito in questa citta, ho potuto cono- scere ecl apprezzare la signorina N. N., figlia del proprietario della ditta, o ve mi trovo in servizio. Ella e una leggiadra fanciulla, amante del lavoro ed edu- cata a buoni principih In cjuanto alla sua famiglia gia lo sapete, che e onoratissima. Ho prešo quindi la risoluzione di chiederla in isposa, e nutro la ferma fiducia. chie non vi opporrete alla nostra unione. Vi prego quindi di rispondermi quanto prima e vi saluto di tutto cuore. Vostro affezionatissimo figlio .... 2 . Caro fratello. . Fatti coraggio, quella che sono per darti non e una notizia buona. II nostro amatissimo padre si e di questi giorni ammalato, e a quanto dice il medico, il suo stato e grave. Percio se mai lo puoi, lascia gli affari, e ritorna quanto prima a časa, dov’io t’ aspetto ansiosamente. Tua affezionatissima sorella .... - 176 — 3 . Predragi stric ! Naznanjam Vam veselo novico, da je včeraj moja žena porodila dečka, ki mu bomo pri krstu dali ime Srečko. Mati in otrok sta pri najboljšem zdravju. Vaš u elani nečak .... 4 . Dragi brat ! Danes se lahko prosteje oddahnemo. Velika skrb nam je odvzeta, ker je nevarnost-minila. Bole¬ zen naše matere:se je obrnila na bolje, in naša draga mati pridobiva od dne do dne na izgubljenih močeh. Zdi se, da je po dolgih dnevih žalosti prisijal solnčni žarek ter vnovič posvetil v našo skromno hišo. Poto¬ vanje, ki si ga namenil, le izvrši, ker bo našo mater veselilo, poljubiti te zopet, zdaj ko je okrevala, kakor upamo, še za mnogo mnogo let. Pošiljam ti naj prisrčne jše pozdrave naše mate¬ re in ostajam tvoja ljubeča te sestra .... 5 . Dragi sin ! Odkar si zapustil domačo streho, ni tvoje vedenje tako, da bi me kaj mnogo veselilo. Iz pisma, ki mi ga je pisal moj dober znanec iz tvojega biva¬ lišča, posnemam, da zahajaš v družbo lahkomiselnih in nič kaj prida mladeničev. Ali meniš skrbeti na ta način za svojo korist, pospešiti na ta način svojo prihodnjost ? Ako nada¬ ljuješ v tej smeri, ne bom te več mogel pripoznati za svojega sina. Naša rodbina je bila sicer skromna, ali vedno poštena, in upam, da se strezneš v najkraj¬ šem času. 177 — 3 . Carissimo zio. Le do la lieta notizia. che mia moglie diede ieri alla luce un bimbo, al quale šara imposto al fonte battesimale il nome di Felice. La madre ed il bimbo godono ottima salute. Suo affezionatissimo nipote . . . . 4 . Caro fratello. Oggi possiamo respirare liberamente. Un grave incubo ci e stato tolto dali’ animo, giacchš il pericolo e scansato. La malattia di nostra madre ha prešo una piega benigna, la crisi e superata e la nostra čara genitrice riacquista di giorno in giorno le forze perdute. Pare che un raggio di sole dopo lunghi gior- ni di tristezza sia tornato a illuminare la nostra umile časa. 1*1 viaggio che volevi farlo, fallo pure, chd nostra mamma šara lieta di poter baciarti di nuovo, ristabilita per ora, e speriamolo per moltissimi anni ancora. Ti trasmetto i piu affettuosi saluti di mamma nostra e rimango la tua aff.ma sorella .... 5 . Caro figlio. Da quando hai lasciato la časa paterna, il tuo comportamento non e tale, da mettermi buon sangue. Da una lettera, che mi scrisse un mio buon cono- scente dal luogo di tua dimora, rilevo, che frequenti una compagnia di giovani spensierati e nuli’ affatto a modo. Čredi tu di curare cosi i tuoi interessi, di pro- muovere in tal modo il tuo avvenire ? Se vai innanzi di ques.to passo, non potrd piu riconoscerti per figlio, Prekomerno bi me žalostilo, ako bi ti zašel v žalostne razmere radi strasti, ki nimajo nobenih privlačnosti, da bi mikale duhovite može, ki pa cesto dovedejo do popolnega poloma. Poslušaj glas svojega očeta, ki ti je vedno kazal pravo pot, in vrni se k svojemu učenju, k svojim dolžnostim. Predragi oče ! Prihajanj z novico, ki Vam bo gotovo ljuba. Vse tri tedne odkar bivam v Turinu sem se nepre¬ nehoma trudil, da si najdem svojim študijam pri¬ merno službo. Do predvčeranjem moj trud ni imel nobenega uspeha. Včeraj pa sem sprejel povabilo od ravnateljstva Banke. Predstavim se in takoj sem bil sprejet kakor pomožni uradnik z mesečno plačo 400 lir. Ni mnogo zares, ali pri svojih skrom¬ nih zahtevah upam. da še kaj prihranim. Tako sem slednjič nastopil svoje službovanje, v katerem upam napredovati z učenjem in marljivostjo -čim hitreje možno. Najprisrčneje Vas pozdravlja Vaš sin .... 7. Dragi bratranec ! Usoda se je izpolnila. Našega očeta ni več. Hujšal je od dne do dne ob svoji bolezni, ki ji je mo¬ ral slednjič podleči. Ena sama misel nam more v gotovi meri olajšati našo bolest, in ta je, da je bila zanj smrt rešitev iz dolgih, krutih bolečin. Blagoslo¬ vil je svoje otroke in umrl udano. La nostra famiglia ei - a umile si, ma sempre onesta, e spero che ti ravvederai in brevissimo tempo. Mi dispiacerebbe oltre ogni dire di vederti in una triste condizione per passioni che non ih/anno alcune attrattive quali sogliono allettare uomini di spirito, e che spesso conducono alla completa rovina. Ascolta la voce di tuo padre, che sempre ti mo- stro la retta via e ritorna ai tuoi studi, ai tuoi doveri. Tuo padre. 6 . Carissimo padre. Vengo a parteciparLe una notizia, che Le šara certo grata. Da tre settimane che mi trovava a Torino era contipuamente intento. a procurarmi una posi- zione adegua,ta ai miei studi. Fino a ierlaltro pero le mie indagini non ebbero alcun successo Ieri poi rice- vetti ulr invito dalla direzione della Banca .... Mi presentai e fui subito accettato quale impiegato ausi- liare con uno stipendio mensile di Lire 400. Non mol- to invero, ma con le mie modeste esigenze, spero di fare ancora qualche risparinio. Cosi ho finalmente incominciato la mia carriera, nella quale spero di progredire con studio e zelo al piu presto. La saluta affettuosamente Suo flglio .... 7. Caro cugino. Ii destino s’e avverato. Papa nostro non e piu,. Peggiorando giorno per giorno il suo male, ha dovuto finalmente soceombere. Un pensiero solo puo in qualche modo mitigare il nostro dolore, quello cioe, che la morte e stata per lui una liberazione dalle lun- ghe ed atroci sofferenze. Mori rassegnato, benedicen- do i suoi flgli. — 180 Pojutranjem se vrši pogreb in upam, da ti bo možno dospeti pravočasno, da se ga udeležiš. S potrtim srcem te pozdravlja tvoj bratranec .... 2. Prijateljska pisma. 1 . Predragi prijatelj ! Po dolgem in utrudljivem, a zelo zanimivem potovanju sem dospel slednjič v Firenco, ki mi je bil zaželj.en cilj že nekaj let sem, in kjer sem se nastanil v gostilni. v ulici... In tukaj priča¬ kujem tvojih vesti. Še isti dan, ko sem prispel, sem se sprehodil po mestu. Odkritosrčno ti povem, da me je navdušila prirodna lepota, ki obdaja Firenco. Zdaj sem se posvetil proučevanju brezštevilnih umetniških pro¬ izvodov ki krasijo mesto. Moje tukajšnje bivanje se mi dozdeva naravnost san. Zato boš razumel, da ti v takem duševnem stanju ne morem obširno pisati. Zdrav sem in srečen in v Firenci sem, več ti zasedaj ne morem reči. In ti moj predragi Jurij ? Kako je s tabo; kako gre tvoji družini ? Prisrčne pozdrave vam vsem; ne zabite na vašega udanega Lovrenca. 2 . Dragi prijatelj ! Nahajam se v veliki zadregi ter se zaupljivo obračam do tebe, ki si mi često dokazal, da si mi pravi prijatelj. — 181 — Dopo domani seguirarmo i funei*ali e spero che potrai arrivare in tempo a prendervi parte. Col cuore affranto dal dolore ti saluta il cugino .... 2. Lettere d’ amicizia. 1 . Carissimo amico. Dopo un lungo e faticoso, ma interessantissimo viaggio mi trovo finalmente a Firenze, meta agogna- ta da diversi anni, ove preši dimora neH’albergo in via.... Ed e qui dhie aspetto le tue notizie. 11 giorno stesso del mio arrivo feci un giro per la citta. Te lo dico francamente, che sono rimasto entusiasta delle bellezze naturali, che circondano Fi¬ renze, Ora mi sono messo allp studio delle innume- revoli crea.zioni d’ arte, che adornano la citta. II mio soggiorno qui mi pare addirittura un sogno. Percio comprenderai che in questo stato d’animo non ti posso scrivere a lungo. Sono sano e telice e sono a Firenze, di piti non so d i rti per ora. E tu carissimo mio Giorgio ? Come stai; come sta la tu a famiglia ? Cordiali saluti a voi tutti; non dimehticate il vostro affezionatissimo Renzo. 2 . Caro amico. Mi trovo in un grande impiccio e mi rivolgo fiduciosamente a te, che spesso mi hai dimostrato d 'essermi vero amico. — 182 — O priliki očetove smrti sem se moral izpostaviti občutnim izdatkom in to ravno ob času. ko nisem razpolagal z denarjem. Ne vem do koga bi se obrnil, in zato se drznem poprositi te v tej stiski za veliko ljubav, prepričan, da mi jo boš storil, če ti bo ko¬ ličkaj možno. Prosim te, da mi posodiš za kratko časa od 300 do 400 lir proti obrestim, ki prepuščam tebi določiti jih. Ker si mi že drugekrati postregel s slično uslugo, sem gotov, da mi tudi danes ne odbiješ prošnje. Zahvaljujem se ti iz vsega srca ter ostajam tvoj udani . . .'. 3. Dragi prijatelj ! Vesel sem, da ti moreni postreči s tem, česar me prosiš v svojem pismu, ter ti hkrati pošiljam s poštno nakaznico 400 lir. Ker poznam tvojo vestnost v vračanju posojila, in ker uvažujem žalostni slučaj, ti posojam denar brez vsakih obresti, ter prepuščam tebi, da sam določiš rok vračila. Pozdravljam te ljubeznjivo in ostajam ves tvoj .... 4. Cenjeni gospod ! Zelo žal mi je, da nisem v stanu postreči Vam s tem, česar me prosite v svojem pismu z dne Moje razmere so žalibog take, da mi ne dovoljujejo dajati posojil. Ne zamerite mi, morda Vam lahko postrežem ob drugi priliki. Pozdravljam Vas z najglobjim spoštovanjem I. I. — 183 Per la morte di mio padre dovetti incontrare delle sensibili spese e cio appunto in un momento in cui mi trovava sprovvisto di danaro. Non sapendo a chi rivolgermi, in questo frangente oso chiedere un 'gran favore da te, e sono persuaso, che me lo conce- derai, se pure ti šara possibile. Ti prego di prestarimi per breve tempo, da 300 a 400 lire a un interesse che lascio a te a stabilirlo. Poiche gia un’ altra volta mi facesti un simile favore, sono certo, che anch’ oggi non me lo rifiuterai. Ti ringrazio di tutto cuore, e mi segno tu o aff.mo .... 3. Caro amico. Sono lieto di poterti servire di cio, Ohe mi chiedi nella tua e ti spedisco contemporaneamente 400 lire con vaglia postale. Conoscendo la tua scrupolosita in quanto riguarda la restituzione di un prestito, e vi- sto il caso pietoso, ti presto il danaro senz’ alcun' interesne, e lascio a te di stabilire il termine della rifusione. Salutandoti caramente, rimango tutto tuo .... 4. Egregio Signore. Sono dolentissimo di non trovarmi in grado di poter concederLe cio -che Ella mi chiede nella Sua di data.... Le mie circostanze sono purtroppo tali, che non mi permettono di fare dei prestiti. Non se ne prenda a male, forse Le potrd essere utile in altra occasione. La riverisco con la massima osservanza N. N. — 184 - 5. Cenjeni gospod ! Donašalec teh mojih vrstic je moj dober prija¬ telj, ki mi je znan kakor izobražen, sposoben in marljiv človek. Podaja se sedaj v Vaše mesto, kjer želi vstopiti v trgovsko službo. Ker ni dolgo tega, odkar ste mi rekli, da iščete uradnika obsežne iz¬ obrazbe, ki bi poznal več jezikov, upam da boste radovoljno sprejeli gospoda I. I. ter se z njim vred pobotali o vsem ostalem. Čast mi je pozdraviti Vas najodličneje Vaš najudanejši .... 6 . Dragi prijatelj ! Naznanjam ti, da prem en im s prihodnjim me¬ secem svoje bivališče ter se preselim v Benedke. Ob tej priliki te hočem nadlegovati s prošnjo, ki mi je gotovo ne boš odbil. Ti, ki si že več let nastanjen tamkaj, boš gotovo poznal tamkajšne življenjske razmere. Zato bi mi zelo ustregel, ako bi mi našel primerno stanovanje, sestoječe iz treh ali štirih sob in shrambe, in to v središču mesta Najemnina bi ne smela prekoračiti letnih 1600 lir. Kar se tiče izbire stanovanja, zaupam popolnoma tebi. Upam, da ti bo možno sporočiti mi v kratkem času kaj več o tem, ter se ti vnaprej zahvaljujem. Pozdravljam te v nadi, da te zopet vidim in sicer pri popolnem zdravju. Tvoj udani prijatelj . . . . — 185 — 5. Egregio Signore. 11 porgitore di. questa mia e un mio buon amico, che conosco per persona intelligente, capace e assi- dua. Egli si reca ora nella Sua citta per trovare una cccupazione nel ramo commerciale. Siccome non d molto che Eli a mi ebbe a dire, che ricerca un impie- gato di vasta coltura e conoscitore dj lingue, cosl spero accettera di buon grado il sig. N. N., combinan- do seco lui lutto il rimanente. Mi pregio di salutarla distintamente. Di Lei devotissimo .... 6 . Caro amico. Ti partecipo, che col prossimo mese cambio di- mora e vengo ad abitare a Venezia. In quest’occa- sione voglio chiederti un piacere, che certo non me lo rifiuterai. Tu, che gia da anni ti sei stabilito costi, conoscerai di certo le condizioni di vita che vi re- gnano. Percio mi faresti un gran favore trovandomi un appartamento adatto di tre o quattro stanze e d’un ripostiglio, e cio in posizione centrica. La pigio- ne non dovrebbe superare le 1600 Lire annue. In quanto alla scelta del quartiere, mi rimetto piena- inente a te. Spero che fra poco potrai gia darmi qualche notizia in proposito e ti ringrazio antecipatamente. Ti saluto nella speranza di rivederti in perfetta salute. Tuo aff.mo amico . . . . - 186 7. Predragi prijatelj 1 Potrjujem sprejem tvojega pisma z dne....'ter se sila veselim, da kom v kratkem zopet videl tebe in tvoje drage. Trdno sem prepričan, da se bodo s tvojim prihodom v naše mesto vezi najinega prija¬ teljstva le še bolj učvrstile. Cesar si me prosil, to je že izvršeno. Zagotovil sem ti prav lepo stanovanje v ulici.... solnčno in zračno, v novozidani hiši. Prav gotovo boš z mojo izbiro zadovoljen. Najemnina znaša letno 1400 lir. Bodi tako prijazen ter sporoči mi dan in uro svojega prihoda, ker pridem pričakat te na postajo.. Po tedaj vas vseh pozdravlja najudanejši prijatelj .... 8 . Predragi prijatelj ! Najprisrčneje se ti zahvaljujem za postrežljivo naglico, s katero si izvršil mojo prošnjo. Tega ne bom zabil nikdar. Mi dospemo v petek z brzovlakom ob 18 ih in 20 minut. Veselilo me bo. ako bom pozdravil tebe kot prvega na tleh starodavne beneške ljudovlade. Prisrčno ti stiskam roko tvoj udani .... 9. Predragi Andrej ! S tem svojim pismom ti naznanjam svojo po¬ roko z gospodično., ki se je sklenila danes. Ob tem času sva že pričela ženitvanjsko potovanje ter — 187 — 7. Garissimo amico. Confermo la ricevuta della tua di data. e mi rallegro molto di poter rivedere to ed i tuoi fra poco. Nutro ferma fiducia, che con la tua venuta nel- la nostra citta, si consolideranno vi ep pid i vincoli- della nostra amicizia. Cio che mi hai cliiesto e gia fatto. Ti lilo acca- parrato un bellissimo appartamento in via.. . , soleggiato e arioso in uno 'stabile di recente costru- zione. Ti troverai certamente contento*della mia scel- ta. La pigione annua importa Lire 1400. Farnmi il piacere di parteciparmi il giorno e Tora del tuo afrivo, che verro ad aspettarti alla sta- zione. Fino a tanto vi saluta tutti T affezionatissimo amico .... 8 . Garissimo amico. Ti ringrazio infinitamente per la premura che ti desti nell’ esaudire la mia preghiera. Non ti dimen- tichero mai piu. Arriveremo venerdi col treno celere alle 18 e 20 minuti. Saro lieto di poter salutare te per il primo sul suolo della vetusta repubblica veneta. Con affettuosa stretta di mano il tuo aff.mo .... 9. Carissimo Andrea. Con (iiiesta mia ti partecipo il mio matrimonio con la signorina., avvenuto quest’oggi. Oramai ci siamo messi in viaggio di nozze volendo fare un - 188 — hočeva prepotovati Italijo. In tako prideva tudi k tebi, da te obiščeva in pozdraviva. Dneva sicer še ne morem določiti, ali brzojavil ti ga bom ob času. Ostajam vedno tvoj najudanejši prijatelj .... 10 . Predraga prijateljica ! Naznanjam ti prežalostno vest, da mi je umrl ljubljeni soprog, ki je podlegel kruti bolezni v cvetoči življenjski dobi ter zapustil mene in otroke v naj¬ več jem obupu. Od onega dne nimam več miru; trpim, obu¬ pujem, jočem, in ne najdem ničesar, kar bi me moglo potolažiti v toliki nesreči. Ubogi moji otroci! Kdo bi si bil mislil, da bodo tako rano izgubili svojega očeta ? Draga prijateljica, objokuj svojo ljubečo te ... . 3. Sožalna, tolažilna in zahvalna pisma. 1 . Preljuba prijateljica ! Izgubila si mater, izgubila za vedno. Najhujša nesreča je to, ki more zadeti človeško bitje, najglo- bja bolest, ki more raniti človeško srce. Jočem s tabo, ker sem poznala dobro srce te plemenite žene. V žalosti, ki ji ni pomoči, ti bodi v tolažbo moje sočustvovanje in sočustvovanje tolikih prijateljic, ki so visoko spoštovale ono vzorno mater. — 189 - giro per 1’ Italia. E cosi verremo pure da te per visi- tarti e salutarti. II giorno non lo posso ancora preci- sare, ma te lo telegrafero in seguito. Credimi sempre il tuo aff mo amico .... 10 . Carissima amica. Ti do la tristissima notizia della morte del mio amato marito, che soccombette a morbo crudele nel- la piu florente eta, lasciando me ed i miei flgli nella massima desolazione. Io non ho piu pace da quel giorno; soffro, mi dispero, piango, e nulla trovo che possa consolarmi in tanta sciagura. Poveri bimbi 'miei ! Chi avrebbe pensato che in cosi tenera etd perderanno il loro genitore ? Gara amica, compiangi la tua aff.ma .... 3. Lettere di condoglianza, di conforto e di ringraziamento. 1 . Carissima amica. Tu hai perduta la madre, perduta per sempre ! Questa e la maggior disgrazia cibe possa colpire crea- tura umana, il maggior dolore che possa ferire il cuore umano. Io piango con te, perche conobbi il gentil cuore di quella donna nobile. Neli’ afflizione senza rimedio ti sia di conforto il mio compianto ed il compianto di tante amiche che profondamente stimarono quella madre modello. 190 — Želim ti, da ti čas povrne mir. Ako ti more odlaitosrčno prijateljstvo pomagati na kateri si bodi način v tvoji bolesti, bodi prepričana, da ga vedno najdeš v tvoji ljubeči te ... . 2 . Velecenjeni gospod ! Izražam Vam svoje najglobje sožalje na izgubi Vašega dragega očeta. Z naj višjim spoštovanjem .... 3 . Spoštovani gospod ! Sila me je užalostila vest, da ste oboleli. Z vso odkritosrčnostjo prijateljskega čuvstva sočustvujem z Vašo bolečino in Vam želim poguma in moči, da bi mogli prenesti bolezen, ki Vas nadleguje. Če Vam količkaj dovoljuje Vaše zdravstveno stanje, bi Vas prosil, da me obvestite o poteku svoje bolezni, Na vsak način pa gojim trdno nado, da si pridobite v kratkem popolno zdravje. To Vam želim odkrito in Vas pozdravljam prisrčno najudanejši .... 4 . Spoštovani gospod ! Vest o nesreči, ki Vas je zadela, me je sila ganila. Lahko si'predstavljam, kako in v koliki meri to Vi občutite. Ali prepričan sem. da Vaša močna volja ne bo samo znala prenesti z udanostjo te nesreče, temveč jo tudi premagati, saj sem vedno občudoval Vaš neupogljivi značaj, ki ni nikoli obu¬ pal tudi ob zli usodi. 191 — Ti auguro, clie il tempo ti ridoni la ealma. Se un’ amicizia sincera puo giovarti in qualche modo nel tuo dolore, assicurati che la troverai sempre nella tua aff.ma .... 2 . Egregio Signore. Le esprimo le mie piu sentite condoglianze per la perdita del Suo amato genitore. Con perfetta osservanza .... 3 . Egregio Signore. Con sommo dispiacere vengo a sapere che Ella e degente. Partecipo con tutta la sincerita della mia amicizia al Suo dolore e Le auguro coraggio e forza, per sopportare i mali che L’assediano. Se lo stato Suo lo permettera, La prego di te- nermi informato sull’ andamento della Sua malat- tia. In ogni caso nutro ferma flducia che entro poco riacquistera la piena salute. AugurandoLe un tanto La saluta caramente il di Lei devotissimo .... 4 . Egregio Signore. La notizia della sventura che La colse mi ha profondamente commosso. M’ immagino facilmente come e in qual modo Ella se ne risenta. Ma sono certo che il Suo forte animo s apr h non soltanto sop- portarla hon rassegnazione, ma pure vincerla, giac- olile ho sempre ammirato il Suo carattere inflessibile, che mai diede vinta la partita alla sorte avversa. — 192 — Sprejmite za sedaj izraz mojega živega sočust¬ vovanja. Vam najudanejši .... 5. Spoštovani gospod ! S hvaležnim srcem se Vam najiskrenejše zahva¬ ljujem za pomoč, ki ste mi jo blagovolili podati o pri¬ liki, ko sem prosil za službo ... Vaše pokroviteljstvo mi je zelo pomagalo, ker sem že danes sprejel strani tvorniškega ravnateljstva povabilo, da se predstavim v uradu, kjer so me po kratki preizkušnji sprejeli v službo. Bodite zagotovljeni, spoštovani gospod, da bom vedel zaslužiti z marljivostjo in točnostjo ono zau¬ panje, ki ste ga stavili v me. S tem trdnim sklepom se Vam klajam ter ostajam. Vaš najudanejši .... 4. Voščilna pisma. — Častitke. 1 . Predragi stariši 1 Menim, da ne morem bolje pričeti novega leta, negoli da Vam voščim srečo in zdravje ter da obno¬ vim svoje zatrdilo najudanejšega spoštovanja in najiskrenejše hvaležnosti. Poljubljam Vas iz dna srca Vaš ljubeči sin .... 2 . Dragi stric ! Ob novem letu, prosim, sprejmite moja najod- kritosrčnejša voščila. Vam udani nečak . . . . — 193 - Voglia accettare per.ora la prova della mia viva partecipazione. Suo devotissimo . . . . 5 . Onorevole Signore. Con animo grato Le porgo i piu sentiti ringra- ziamenti per i’ aiuto che volle concedermi quando supplicava per un pošto di.La di Lei protezione mi era di gran giovamento, giacche oggi stesso ho ri- cevuto dalla Direzione della fabbrica 1’ invito a pre- sentarmi in ufficio, dove dopd un breve esame sono stato assunto in servizio. Stia certo, onorevole signore, che sapro rimeri- tarmi con zelo e puntualita la flducia che aveva pošto in me. Con questa. terma risoluzione La riverisco, e mi protesto il di Lei devotissimo .... 4 . Lettere d’ augurio e di congratulazione. 1 . Carissimi genitori. Čredo di non poter meglio incominciare l’anno novello, che facendo voti per la Loro felicith e sa- lute, rinnovando 1’ assicurazione del mio piu profon- do rispetto e della mia piu viva riconoscenza. Li bacio di tutto cuore il Loro affez.mo flglio .... 2 . Caro zio. Nella ricorrenza deli’ anno novello La prego di gradire i miei piu sinceri auguri. Il di Lei aff.mo nipote .... — 194 — 3 . Dragi prijatelj ! Z največjim veseljem sem sprejel tvoja voščila k novemu letu in si štejem v dolžnost, da ti voščila iz srca vračam. Bog ohrani tebe in tvojo družino v zdravju in sreči skozi vse leto. Tvoj prijatelj .... 4 . Ljubi dedek ! V soboto se obnavlja tvoj rojstni dan, in ob tej priliki naj mi bo dovoljeno, dokazati ti vnovič svojo neminljivo hvaležnost. Odpošiljam danes dva- najstorico steklenic starega vina ter te prosim, da jo prijazno sprejmeš v imenu ljubezni, ki jo gojiš do mene. Ohrani se pri dobrem zdravju še skozi dolga, dolga leta in ljubi me kakor dosedaj. Ljubeči te vnuk .... 5 . ' Draga prijateljica ! Jutri praznuješ svoj imendan. Blagovoli sprejeti ob tej priliki moja najiskrenejša voščila. Bog naj te obrani pri zdravju še mnogo mnogo let in naj ti nakloni to, kar si želi tvoje plemenito srce. Sprejmi poljub od ljubeče te prijateljice .... 6 . Velecenjeni gospod ! Pravkar doznavam iz časnika o Vašem imeno¬ vanju za svetovalca, in štejem si v dolžnost, izraziti — 195 — - 3 . Caro amico. Ho ricevuto or ora con massimo piacere i tuoi auguri per 1’ anno novello, e mi sento in dovere di riconcambiarteli di tutto cuore. Dio mantenga te e la tua čara famiglia in salute e felicita per tutto l’anno. Tuo amico . . . - . 4 . Caro nonno. Sabato ricorre il tuo giorno natalizio, ed in quest’ occasione mi sia concesso di addimostrarti di nuovo la mia perenne gratitudine. Faccio partire quest’ oggi una dozzina di bottiglie di quel vecchio e ti prego di far loro buon viso in omaggio ali’ amore che mi professi. Conservati in salute ancor per lunghi e lunghi anni, e vogliami bene come finora. Tuo aff.mo nipote .... 5 . Carissima amica. Domanil festeggi il tuo onomastico. Gradišči d’ accettare in quest’ occasione i miei piu sinceri au- guri. Dio ti mantenga in salute per moltissimi anni e ti conceda cio che desidera il tuo nobil cuore. Ricevi un bacio dalla tua aff.ma amica .... 6 . Egregio Signore. Or ora vengo a Conoscenza da parte del giornale della Sua nomina a consigliere, e mi 'faccio un do- — 196 Vam ob tej priložnosti svoje naj odkrito srčne j še čestitke k činu, ki ste ga dosegli in tudi zaslužili s svojo sposobnostjo in svojim znanjem. Bodite zago¬ tovljeni odlitega zadoščenja Vašega prijatelja .... 7. Predragi prijatelj ! Z največjim veseljem sem sprejel vest o tvoji poroki z gospodično I. I. Ta zveza je prav ustvarjena, da ti zagotovi tvojo srečo, in zato mi ne preostaja drugega, nego ti to srečo tudi voščiti. Prosim izroči moje poklone svoji ljubeznjivi soprogi in sprejmi zatrdilo mojega odkritega prijateljstva. Tvoj najudanejši .... 5. Povabilna pisma. 1 . Dragi prijatelj ! Ustrelil sem lepega srnjaka ter sem povabil nekaj prijateljev, da počaste kuharsko umetnost moje soproge. Ista usoda zadevlja tudi tebe. Ne izo¬ stani, ker me sicer užalostiš. V četrtek ob štirnajstih (2 pop.) prične obed. Tvoj prijatelj .... 2 . Dragi prijatelj ! Sprejemam tvoje povabilo ter pridem točno k tebi. Tvoj udani . . . . — 197 — vere di porgerLe in cpiest’ occasione le mie piu sin- cere felicitazioni per la carica ottenuta e rimeritata dai Suoi servigi e dal Suo sapere. Sia certo della sin cera soddisfazione che ne prova il di Lei amico .... 7. Carissimo amico. Con la piu sentita gioia >lno appreso la notizia del tuo matrimonio' con la signorina N. N. Questa anione e fatta per assicurare la tua felicita, percio non mi resta altro che di augurartela. Ti prego di presentare i miei omaggi alla tua diletta sposa e ac- cogli la protesta della mia sincera amicizia. Tuo affezionatissimo .... 5. Lettere d’ invito. 1 . Caro amico. Ho cacciato un bel capriuolo ed ho invitato al- cuni arnici per fare onore ali’ arte culinaria di mia moglie. La stessa sorte tocca a te. Non mancare, che mi faresti un dispiacere. Giovedi alle guattordici si va a tavola. . Tuo amico .... 2 . Caro amico. Accetto il tuo invito e verro puntualmente da te. Tuo aff.mo . . . . — 198 — 3. Cenjeni gospod ! Pišem Vam te vrstice v naj večji naglici. Po¬ nuja se dobra kupčija. Zato storite mi ljubav ter* pridite k meni v pisarno še tekom dneva. Na svidenje ! Predragfi prijatelj ! Jutri praznujeva 25 letnico najine poroke. Bla¬ govoli ob tej priliki počastiti s svojo navzočnostjo ta dogodek v naši družini. Gotov, da mi vabila ne odbiješ, te pozdravljam. Tvoj prijatelj .... 5. Predragi ! Dospelo mi je tvoje vabilo, da se udeležim skupno s tvojo drago družino praznovanja veselega dogodka Sila mi je žal. da sem bil zadržan priti, dasi sem to želel, ali že tretji dan ležim v postelji bolan, in kakor mi je dejal zdravnik, bom mogel jedva prihodnji teden iz hiše. Zato te prosim, da me opravičiš*. Pozdravljam tebe in tvojo družino in ostajam tvoj .... 6 . Velecenjeni gospod doktor ! Iskreno Vas prosim, da blagovolite čim prej mogoče priti k meni v ulico ... štev ... nadstrop¬ je ...., kjer rabim Vaše pomoči. Zahvaljuje se Vam najudanejši . . . . 199 — 3. Egregio Signore. Le scrivo in tutta fretta queste righe. C’ č un buon affare da concludere. Percio mi faccia il piacere di venire da me in scrittoio ancor entro la giornata. A rivederci! Carissimo amico ! Domani festeggiamo il 25.o anniversario del no- stro matrimonio. In quest’ occasione vorrai farmi il piacere di onorare con la tua presenza quest’ avveni- mento della nostra. famiglia. Certo che non rifiuterai ti saluto. Tuo amico .... 5. Carissimo. Mi e pervenuto il tuo invito di venir da te per festeggiare assieme alla tua čara famiglia il lieto avvenimento. Sono spiacentissimo di esser stato im- pedito di comparire, quantunque lo avessi deside- rato, ma e gia il terzo giorno che mi trovo a letto ammalato, e a quanto dice il dottore, potro uscire appena la prossima settimana. Percio ti prego di tenermi per iscusato. Salutando te e la tua famiglia rimango il tuo .... 6 . Egregio Signor Dottore. Vengo a pregarLa vivamente di voler passare al piu presto possibile da me in via ...., N...., pia¬ no .. ., dove abbisogno della Sua assistenza. Ringraziando, obbligatissimo. — 200 — 6. Opravilna in trgovska pisma *) 1 . Ugledna tvrdka Ernesti in drugi. S pričujočim si usojam naznaniti Vam, da sem na tukajšnjem trgu otvoril spedicijsko in komisijo- nalno tvrdko pod imenom : Gvidon Cipriani. Medtem ko si jemljem prostost Vam to sporo¬ čiti, Vas prosim, da me počastite s svojimi naročili, ki jih bom izvršil vedno točno in z naj večjo vest¬ nostjo. Pozdravljam Vas s popolnim spoštovanjem Gvidon Cipriani. 2 . Velecenjeni gospod ! Dovoljujem si naznaniti Vam, da sem sprejel z današnjim dnem g. Cezarja Menottija kot družabnika svoje tvrdke, ki bo nosila od sedaj naprej družabno firmo : Franc Petris in drug. Medtem, ko Vam naznanjam to spremembo, gojim trdno nado, da boste prenesli na novo tvrdko vso blagohotnost in zaupanje, s katerima ste me do- sedaj 'počastili. . Z naj večjim spoštovanjem Ugledna tvrdka S. Morosini in Salvadori. Štejemo si v dolžnost opozoriti Vas, da g. Er¬ nest Berri ni več član našega osobja, in zato ni več V trgovskih pismih se rabi zaimek voi (vostro), to posebno ako je pismo v splošnem naslovljeno na «t.vrdko>i, in ne na posamezno osebo. — 201 6. Lettere d’ affari e di commercio. 1 . Spettabile Ditta Ernesti & Compagni. Mi pregio di parteciparvi con la presente di a ver fondato su cfuesta piazza una časa di spedizione e commissione sotto la ragione : Guido Cipriani. Nel mentre mi faccio 1’ onore di notifiearvi un tanto vi prego di voler onorarmi di vostri ordini, che non mancherd di eseguirli sempre puntualmente e con la maggiore scrupolosita. Vi saluto con perfetta osservanza. Guido Cipriani. 2 . Pregiatissimo Signore. Mi permetto di annunciarLe che ho assunto con la data di oggi il signor Cesare Menotti in qualita di socio nella mia ditta, che portera d’ ora in poi la ra¬ gione sociale : Francesco Petris & Comp. PartecipandoLe questo cambiamento, nutro la speranza che vorra riportare snlla, nuova ditta tutta la benevolenza e la flducia di cui mi ha onorato flnora. Con la massima stima Spettabile Ditta S. Morosini & Salvadori. Ci faccianio un dovere di rendervi. noto che il signor Ernesto Berri non fa piti parte del nostro per- sonale, e non e piii quindi autorizzato di viaggiare — 202 — pooblaščen potovati v imenu naše tvrdke. Zato od sedaj naprej ne bomo pripoznali nobenega plačila, ki bi bilo izročeno njemu. Toliko v Vaše ravnanje. Blagovolite sprejeti naše pozdrave. I. Remec in sin. Spoštovani gospod ! Usojamo si opozoriti Vas, da Vas bo tekom prihodnjega tedna obiskal naš potovaloc Jakob Rekar, ki Vam bo pokazal uzorce našega najno¬ vejšega blaga. Sporočamo Vam tudi, da je g. Rekar pooblaščen k likvidaciji računov. V nadi, da boste počastili našega potnika s svojimi cenjenimi naročili, Vas odlično pozdravljamo. Ivan Pokar in drug. 5. Ugledna tvrdka Iv. Senussi in sin. S pričujočim si usojam opozoriti Vas na razno¬ vrstno blago svoje tvrdke, ker Vam morem takrat napraviti ponudbo, ki se ne boji konkurence. Moje cene so daleko ugodnejše negoli one katere si bodi tvrdke te vrste. Vrhutega Vam morem dovoliti pri takojšnjem plačilu popust 7 od sto. Tudi sem pripravljen poslati Vam poskusno pošiljko, ko hitro mi sporočite. Pričakujem uren in ugoden odgovor ter ostajam z dolžnim spoštovanjem Anton Chiavacci. 6 . Ugledna tvrdka Oton Salvemini. S pričujočim naročam dvajset zabojev testenin, ki mi jih pošljite ne kasneje od 20. tekočega meseca — 203 - per conto della nostra ditta, Percio d’ ora in poi nont riconosceremo nessun pagamento effettuato nelle sue mani. Un tanto a vostra norma. Gradite i nostri saluti. G. Remec & Figlio. 4. Egregio Signore. Ci permettiamo di avvisarLa che entro la pros- sima settimana verra a visitarLa il nostro viaggia- tore Giacomo Rekar, che Le fara vedere il campio- nario delle nostre merci piu recenti. Le notifichiamo pure che il signor Rekar e anche autorizzato di li- quidare le partite. Nella lusinga che vorra onorare il nostro viag- giatore delle Sue pregiate commissioni, La salutia- mo distintamente. Giovanni Pokar & Comp. 5. Spettabile Časa Giov. Senussi & Figlio. Con la preselite mi pregio di richiamare la vo¬ stra attenzione sugli articoli della mia ditta, poten- doVi fare questa volta un’ offerta che non teme con- correnza. I miei prezzi sono di gran lunga piu van- taggiosi di quelli di qualunque altra ditta in questo genere. Posso inoltre accordarvi per cassa pronta un ribasso del 7 per cento. Sono disposto pure di tra^ smettervi una spedizione - saggio tostochš me ne darete avviso. Attendendo una risposta sollecita e favorevole mi segno con dovuta stima Antonio Chiavacci. 6 . Spettabile Ditta Ottone Salvemini. Con questa mia commetto venti casse di pasta alimentare che vorra spedirmi non piu tardi del 20 204 '— Iranko na postajo prilično po isti ceni kakor zadnji¬ krat. Ako pa bi se pojavilo medtem občutno podra- ženje, prosim da mi to sporočite, predno se naročilo izvrši. S popolnim spoštovanjem Pavel Petelin. 7. Ugledna tvrdka G. Lorenzi in drug. S pričujočim potrjujem sprejem 734 lir v goto¬ vini, ki sem jih vpisal kot saldo Vašega računa. Zahvaljujem se Vam iskreno, priporočam se za nadaljna naročila ter Vas pozdravljam s popolnim spoštovanjem udani Andrej Zarnik. 8 . Cenjeni gosp. Peter Paoli ! Vsled Vašega naročila z dne 26. maja Vam pošiljam danes blago kakor razvidno iz priloženega računa in Vas naprošam, da mi vpišete na dobro vsoto 1015 lir in 50 stotink. Račun za gosp. Petra Paoli v Padovi. Poslal sem Vam po železnici po Vašem naročilu ne Vaš račun in riziko : 1. tri zaboje fig «Smirne» po L 80 L 240*— 2. pet zabojev pomeranč po L 100 L 500.— 3. en zaboj «Chianti» vina v izvirnih steklenicah, steklenic 24 po L 10.L 240,— Voznina in enbalaža . . .L 35 50 Skupaj I, 1015.50 Ernest Caiiciani. - 205 — . del mese corrente franco stazione al medesimo prez- zo circa delPultima volta. Se frattanto si fosse veii- flcato un rialzo sensibile, prego di volermene far noto, prima che si effettui la commissione. Con perfetta osservanza Paolo Petelin. I. Spettabile Ditta G. Lorenzi & Comp. Con cjuesta mia accuso la ricevuta di Lire 734 in contanti, che ho portato a saldo del vostro conto. Ringraziandovi sentitamente, mi raccomando p er ulteriori ordinazioni, e vi riverisco con perfetta osservanza. Devotissimo Andrea Zarnik. 8 . Egregio.Sig. Pietro Paoli. In seguito alla Sua ordinazione di data 26 mag- gio Le spedisco quest’ oggi le merci segnate nellunito conto, e La prego di accreditarmi 1’ importo di Lire 1015 e centesimi 50. Conto per il Sig. Pietro Paoli in Padova. Ho spedito oggi mediante ferrovia per vostro or- dine e a vostro conto e rischio : Ernesto Canciani. 206 9 . Cenjeni gosp. Robert Degrassi ! Usojam si naznaniti Vam, da sta včeraj odšla dva vagona lesa na Vaš naslov. Izvolite sporočiti mi ■čimprej prihod tega blaga. Pozdravljam Vas Josip Komar. 10 . Spoštovani gospod ! Z ozirom na Vašo pritožbo glede zamude v odpošiljatvi blaga se čutim dolžnega sporočiti Vam, da je temu kriva stavka železniških težakov, ki je trajal skozi tri dni. Upam, da mi tega ne boste šteli v zlo, ker itak ni moja krivda, in da se ne bo zmanjšala Vaša na¬ klonjenost napram naši tvrdki. Z največjim spoštovanjem Kristjan Srnee. 11 . Velecenjeni gospod Hektor Bianchi ! Imam zalogo italijanskega vina in namerujem nakupiti večjo količino tega blaga neposredno od proizvajalcev, zato se obračam do Vas s prošnjo, da bi mi hoteli imenovati nekaj vinorejcev — mešetarji izključeni — Vašega kraja. Zahvaljujem se Vam za uljudnost in sem pri¬ pravljen povrniti Vam uslugo ob prvi priliki ter Vas odlično pozdravljam Pavel Lesar. 12 . Cenjeni g. Padovan ! Žal nam je, da Vam ne moremo poslati v Vaši naročbi navedenih književnih del, ker je izdaja pošla, in ni možno doznati, kdaj se izvrši ponatis. — 207 — 9 . Egregio Sig. Roberto Degrassi. Mi pregio di parteciparLe che ieri sono partiti due vagoni di legname al Suo indirizzo. Vorra com- piacersi di remdermi noto quanto prima 1’arrivo di detta merce. SalutandoLa Giuseppe Komar. 10 . Egregio Signore. In quanto riguarda la Sua rimostranza per il ritardo nella spedizione della merce, mi sento in do- vere di parteciparLe che esso 6 dovuto allo sciopero dei fa.cchini ferroviari, che continuo per tre giorni. Spero che non vorra prendersene a male, non essendo mia la colpa, e che non verra meno la Sua benevolenza verso la nostra časa. Con la massima stima Cristiano Srnec. 11 . Stimatissimo Signor Ettore Bianclii. Tenendo io un deposito di vini italiani, e desi- derando di acquistare una torte partita di tale merce direttamente dai produttori, mi rivolgo a Lei, con la preghiera di volermi indicare alcuni vinicultori — mediatori esclusi — del Suo paese. RingraziandoLa per la cortesia, sono pronto di ricambiarLe il servigio alla prima occasione, e La saluto distintamente. Paolo Lesar. 12 . Egregio Sig. Padovan. Siamo spiacenti di non poterLe spedire le opere indicate nella Sua ordinazione, giacchfe 1’edizione 6 — 208 - — Pripravljeni smo postreči Vam v vsaki drugi naročiti ter Vas odlično pozdravljamo F, Petelin in M. Zajec. 13 . Velecenjeni g. D. Albanese ! Ako danes ne moremo izvršiti naročila, ki ste nam ga podali s svojim dopisom z dne-, je to pripisati težkočam, ob katere smo naleteli pri likvi¬ daciji naših računov z Varni. Zato Vam bomo poslali naročeno blago edinole proti predplačilu. Oprostite nam našo odkritosrčnost ter blagovo¬ lite sporočiti, jeli ste- pripravljeni sprejeti ta naš pogoj. S spoštovanjem tvrdka .... 14 . Ugledna tvrdka Nazarij Vittorini. Potrjujem, da sem sprejel Vašo pošiljatev, ki me je popolnoma zadovoljila. Zahvaljujem se Vam in Vas odlično pozdravljam Jernej Jelen.. 15 . Ugledna tvrdka Romul Sauli in dr. S pričujočim dopisom si usojarn ponuditi se Vam kakor zastopnik Vaše tvrdke. Dobro vpeljan v stroko južnega sadja in dober poznavalec tukajšnje¬ ga trga, bi Vas stavil v dotiko samo s trdnimi tvrd¬ kami proti mešetariji 2 od sto pri prodaji. Nadjam se, da bo ugled, tvrdka sprejela mojo ponudbo in se podpisujem s popolnim spoštovanjem Božidar Kmet. — 209 — esaurita. ne si puo sapere quando ne šara fatta una ristampa. Fronti a servirLa in qualunque altra commis- sione, La salutiamo distintamente. F. Petelin & M. Zajec. 13 . Stimatissimo Sig. D. Albanese. Se oggi non possiamo eseguire la commissione pervenutaci con la Sua d.d. f lo si deve alle diffi- colta incontrate nell’ ultima liquidazione dei nostri conti a carico Suo. Percio Le spediremo la merce or¬ dinata soltanto verso pagamento antecipato. Voglia perdonare la nostra sincerita, e parte- cipare se e propenso di accettare questa nostra con- dizione. Con stima Ditta .... 14 . Spettabile Ditta Nazario Vittorihi. Confermo di aver ricevuto quest’oggi la Vostra spedizione, che mi ha soddisfatto pienamente. Rin- graziandovi, vi riverisco distintamente. Bortolo Jelen. 15 . Spettabile Ditta Romolo Sauli & Comp. Con questa mia mi pregio di offrirvi i miei ser- vigi quale rappresentante della vostra časa. Bene avviato nel ramo frutti meridionali e buon cono- scitore di questa piazza, vi metterei in relazione sol¬ tanto con ditte solvibili verso una mediazione del 2 per cento nella vendita. Nella speranza clie la Spett. Ditta vorra accet¬ tare la mia offerta, mi firmo con perfetta stima Teodoro Kmet. — 210 — 16. Gosp. A. Lucchini in P. Neretti, Bologna. Jemljem si prostost poprositi Vas za cenik Vašega blaga, ki mi bo služil v slučaju naročila. Zahvaljujem se Vam za uslugo ter Vas odlično pozdravljam Robert Kot. 17. Ugledna tvrdka .... Pri pregledu naših knjig najdemo pri Vašem računu, da nam dolgujete še vsoto 2513 lir in 18 stot., zapadlo že 30. junija tekočega leta (tek. 1.). Štejemo si tedaj v dolžnost, da. Vas opozorimo na ta nepokrit račun nam v prilog, ter Vas prosimo, da zaključite to zadevo čimprej. Z odličnimi pozdravi Lovrenc Vouk. 18. ' Ugledna tvrdka Monfredi in sin. Ker Vašim zadnjim pošiljatvam ni bil priložen račun, vas prosim, da mi vpošljete takoj podroben izkaz, da ugotovim svoj dolg na.pram Vaši tvrdki. Z vsem spoštovanjem Ignacij Minca. 19. Ugledna tvrdka Monfredi in sin. V posesti Vašega podrobnega izkaza moram odkrito javiti, da se ne strinjam z Vašim računom, ker se zdi, da ste pozabili važno okolnost. Dosedaj sem sprejel sledeče pošiljke : dne 14. januarja za 750 Lir dne 17. marca » 1265 » dne 30. junija » 925 » Skupaj 2940 Lir — 211 — 16. Signori A. Lucchini e P. Neretti, Bologna. Mi prendo la liberta di chiedervi il listino dei prezzi correnti della vostra merce che mi servira per un’eventuale ordinazione. Vi ringrazio per il favore riverendovi distin- tamente. Roberto Kot. 17. Spettabile Ditta .... Nel rivedere i nostri libri, troviamo al vostro eonto che ci dovete ancora 1’ importo di L. 2513 e cent. 18 scaduto gia ai 30 giugno anno corrente (a. corr.). Ci facciamo percio un dovere di avvertirvi di ■cjnesta partita aperta a nostro favore e preghiamo di voler deflnire al piu presto questo affai-e. Salutandovi distintamente Lorenzo Vouk. 18. Spett. Ditta Monfredi & Figlio. Siccome alle vostre ultime spedizioni non era unita la nota, vi prego di inviarmi tosto una distinta specificata per stabilire il mio debito rispetto alla vostra Časa Con perfetta s tima Igriazio Minca. 19. Spett. Ditta Monfredi & Fglio. In possesso della vostra distinta specificata devo dire francamente che non sono d’accordo col vostro conto, perche pare che abbiate dimenticato un particolare importante. Finora ricevetti le spedizioni seguenti : d.d. 14 gennaio per lire 750 d.d. 17 maržo » 1265 d d. 30 giugno » 925 Assieme lire 2940 — 212 - Od te vsote pa je odbiti 900 L za 8 hi olja, ki mi ni ugajalo in ki sem Vam ga vrnil 20. marca, tako da preostaja saldo 2040 L. Blagovolite potrditi mi točnost tega mojega popravka, nakar Vam odpošljem takoj vsoto v denarju. Pozdravljam Vas odlično Ignacij Minca. 20 . Spoštovani gosp. Z. Zanetti ! Pričujoče je strogo zaupno. Iz kraja Vašega bivališča nam je dospelo naročilo na sukneno blago za precejšno vsoto strani tvrdke Rudolf Genovese, ki nam dalje ni znana. Obračamo se torej do Vas s prošnjo, da bi nam. blagovolili podati kakoršno si bodi informacijo z ozirom na omenjeno tvrdko, kakšen sloves uživa v trgovskih! krogih in ali se ji sme do¬ voliti bolj obsežen kredit. Zahvaljujemo se Vam in si usojamo pozdrav¬ ljati Vas najodličneje Peter Orlandinija nasledniki. 21 . Ugledna tvrdka. Sila žal nam je, da Vam moramo sporočiti, da je vsled hudih izgub naša tvrdka žalibog prisiljena prenehati s plačevanjem. To ni naša krivda, ker smo prišli v stiske pač vsled posledic vojne. V kratkem sestavimo bilanco ter izročimo našim upnikom vse pomožne vire, s katerimi še razpolagamo. Do tedaj Vas odlično pozdravljamo bratje Zecchini. — 213 — Da questa somma pero sono da diffalcarsi lire ©00 per 8 hi di olio, che non mi conveniva e che ho rispedito il 20 maržo, cosicche rimane un saldo di lire 2040. Volete confermarmi 1’esattezza di questa mia rettiflca ed io vi inviero tosto 1’importo in con- tanti. Salutandovi distintamente Ignazio Minca. 20 . Egregio Signore G. Zanetti. La presente e strettamente confidehziale. Dal luogo di Sna dimora ci e pervenuta una commissione di stoffe per un rilevante importo per parte della ditta Rodolfo Genovese, che a noi non e nota ulte- riormente. Ci rivolgiamo percio a Lei con la pre- ghiera di voler darne gentilmente qualche informa- zione sul c-onto della detta časa, che farna goda nei circoli commerciali e se si puo farle un credito piu esteso. RingraziandoLa ci onoriamo di salutarLa di¬ stintamente, Pietro Orlandini Successori. 21 . Spettabile Ditta. Siamo dolentissimi di dover parteciparvi che in seguito a forti perdite la nostra ditta 6 purtroppo co- stretta a sospendere con oggi i suoi pagamenti. Non e colpa nostra giacohle i nostri imbarazzi furono causati dalle conseguenze della guerra. Entro breve tempo compileremo il bilancio e rassegneremo ai no¬ stri creditori tutte le risorse di cui ancora dispo- niamo. Fino a tanto vi salutiamo con distinzione. Fratelli Zecchini. - 214 — 7. Razno. 1 . Sprejemnica. Podpisani potrjujem s pričujočo, da mi je g. I. I., izročil v shrambo deset zabojev mila, ki sem pripravljen vrniti mu jih po zahtevi. 2 . Pobotnica za 400 lir, ki sem jih jaz podpisani sprejel od g. I. T. kakor najemščino za dobo od 1. januarja do 31. marca 1919. Trst, 3. januarja 1919. Anton Franko. 3. Spričevalo. Podpisana potrjujem, da je mladenka I. I. službovala pri meni kakor sobarica od.... do .. , da se je vedla dobro ter bila marljiva in zvesta 4. Pooblastilo. Podpisani pooblaščujem gospoda I. I.. da vodi in upravlja zame in v mojem imenu vse posle moje trgovine, da kupuje in prodaja vsakovrstno blago, da izplačuje ter sprejema vplačila do vsote 20 000 lir. Trst, 30. junija 1919. Peter Vrb. 7. Diversi. 1 . Ricevuta. Io sottoscritto dichiaro con la preselite clie il sig. N. N. mi diede in deposito dieci casse di sapone, clie prometto restituirgli a sua, richiesta. 2 . Quietanza. per lire guattrocento, che io sottoscritto dichiaro di aver ricevuto dal sig. N. N. cjuale pigione per il tempo dal 1. gennaio a tutto 31 maržo 1919. Trieste, il 3 gennaio 1919. Antonio Franco. 3. Benservito. La sottoscritta certifica che la giovane N. N. e stata al suo servizio dal... al .... in qualita di oa- meriera, e che si e comportata sempre bene, addi- mostrandosi zelante e fedele. 4. Procura. Io sottoscritto autorizzo il sig. N. N. di guidare ed amministrare per me ed a mio nome tutti gli af- fari del mio negozio, comperare e vendere ogni mer- ce, effettuare i p ag a rde n ti ed accettare gli incassi fino alla somma di lire 20.000. Trieste, 30 giugno 1919. ' Pietro Vrh. — 217 POPRAVKI. KAZALO - INDICE Prvi del: Slovnica — Parte prima : Grammatica 1. Italijanska abeceda — L’ alfabeto 2. Naglas — L’ accento. 3. Opuščaj — L’ apostrofo .... 4. Spolnik — L’ articolo. 5. Spol samostalnikov — 11 genere dei nomi 11 6. Množina samostalnikov — 11 plurale dei nomi .12 7. Pridevnik — L’ aggettivo .... 14 8. Sedanjik pravilnih glagolov — 11 tempo presente dei verbi rego! ari . . .16 9. Sklanja samostalnikov — La declinazione dei nomi..17 10. Določni naklon pomožnega glagola — II modo indicativo dei verbi ausiliari . . 24 11. Stopnjevanje pridevnikov — La compara- zione degli aggettivi . . . , ■ . 27 12. Sprega pravilnih glagolov — Coniugazione dei verbi regolari.29 13. Osebni, povratni in svojilni zaimki — Pro- nomi personali, riflessivi e possessivi 36 14. Sprega povratnih- glagolov v določnem naklonu — La coniugazione dei verbi ri¬ flessivi nell’ indicativo.40 15. Ostali zaimki — I pronomi rimanenti . 42 16. Ostali nakloni pomožnega glagola — I ri¬ manenti modi del verbo ausiliare . . 46 10X00 220 17. števni ki — I numerali.49 18. Ostali nakloni pravilnih glagolov — I ri- manenti modi dei verbi regolari . . 53 19. Prislovi — Gli avverbi.58 20. Trpna doba glagolov — II passivo dei verbi 60 21. O časih in naklonih — Dei tempi e modi 63 22. Predlogi — : Preposizioni . . . . 66 23. Nepravilni glagoli prve sprege — Verbi irregolari della prima coniugazione . 67 24. Vezniki — Le congiunzioni .... 72 25. Nepravilni glagoli druge sprege — Verbi irregolari della seconda coniugazione 72 26. Medmeti — Le interiezioni .... 94 27. Nepravilni glagoli tretje sprege — Verbi irregolari della terza coniugazione . 94 Drugi del : Besedni zaklad — Parte seconda : No- menclatura. 1. Priroda — La natura.97 2. Vreme — 11 tempo che fa . . .98 3. Čas — In tempo che passa .... 99 4. Človek in njegovo telo — L’ uomo e il suo corpo .. . 100 5. Telesne lastnosti — Qualita flsiche . . 101 6. Duševne lastnosti in čustva — Qualita d’ animo e sensazioni . . . . . 101 7. Bolezni — Malattie.102 8. Družina — La famiglia.104 9. Človeška družba — La soc.ieta umana . 105 10. Rokodelstva — Mestieri.106 11. Stanovi in poklici — Arti e professioni . 107 12. Razni naslovi — Titoli diversi . . . 108 13. Trgovstvo — Conimercio .... 109 14. Prometna sredstva — Mezzi di comunica- . 111 zione 15. Opravilni spisi — Stile d’ affari . . . 113 16. Živali — Gli animali.114 17. Živalski glasovi — Le voci degli animali 115 18. Rastline — Le piante.115 19. Rudnine — I minerali . . . . . 116 20. Mesto — La citta.117 21. Hiša in njeni deli — La časa e le sue parti 119 22. Hišna oprava — I mobili .... 119 23 Razno orodje, posoda — Diversi ordigni e utensili.120 24. Pisarniške potrebščine — Oggetti di can- celleria.121 25. Oblačila — Vestimenta.122 26. Blago — Stoffe.123 27. Pijače — Bevande.123 28. Jedi — Cibi. .124 29. Časopis — II giornale.125 30. Zbirka pridevnikov—Raccolta d'aggettivi 125 31. Zbirka pravilnih glagolov — Raccolta di verbi regolari.129 32. Zbirka prislovov — Raccolta d’ avverbi 135 33. Najobičajnejša lastna imena — I nomi propri pid comuni.137 Tretji del : Razgovori — Parte terza : Dialoghi. 1. Kratki izreki dnevne rabe .Brevi trasi di uso giornaliero . . . . . . 140 2. Jezik — Lingua.142 3. Pozdravi — Saluti ...... 143 4. Na postaji — Alla stazione .... 143 5. V vlaku — In ferrovia.145 6. Težak — 11 facchino.146 7. Izgubljene reči — Oggetti smarriti . . 146 8. V gostilni — Ali’ albergo .... 147 9. Obednica — Sala. da pranzo .... 149 — 222 - 10. V poštnem uradu — AH’ ufflcio postale 151 11. Brzojav in telefon — Telegrafo e telefono 153 12. Izvošček — II vetturino .... 154 13. Poizvedovanja — Informazioni . . . 154 14. Pri brivcu — Dal barbiere .... 155 15. Okoli po mestu — In giro per la citta . 156 16. Pri zdravniku — Dal medico . . . 157 17. Perica — La lavandaia.158 18. Pri knjigarju — Dal libraio . . . 159 19. V prodajalni — In negozio , 160 20. Čas — II tempo che passa .... 16.1 21. Vreme — II tempo che fa 162 22. Carinski urad — Dogana, passaporto . 164 23. Sobe, stanovanja — Camere, appartamenti 165 24. Pri čevljarju — Dal calzolaio . . . 166 25. Pri krojaču — Dal sarto .... 166 26. Drugi rokodelci — Altri artigiani . . 167 27. Trgovski potnik — II viaggiatore di com- mercio ...... . . 169 28. Pri fotografu — Dal fotografo . . . 170 29. Igre Giuochi.171 30. V vasi — In villaggio.171 Četrii del : Pisma — Parte quarta : Lettere, 1. Rodbinska pisma.174 T. Lettere famigliari.175 2. Prijateljska pisma.180 2, Lettere d’ amicizia.181 3. Sožalna, tolažilna in zahvalna pisma . 188 3. Lettere di condoglianza, di conforto e di ringraziamento.189 4, Voščilna pisma — Častitke .... 192 4. Lettere d.’ augurio e congratulazione . . 193 5. Povabilna pisma.196 5. Lettere d’ invito.197 — 223 — 6. Opravilna in trgovska pisma . * . . 200 6. Lettere d' affari e di commercio . . . 201 7. Razno .214 7. Diversi .215 Popravki.217 Kazalo .219 KONEC - FINE. i » J. STOKA, TRST —- ul. Milano 37 - telef. 23-01 —• Založna knjigama in trgovina s papirjem Na drobno - Na debelo ^ Zaloga vseh pisarniških ; §£1123 in šolskih potrebščin. - ZALOŽBA - „VED£žr in Gospodinjskega koledarja Lastna knjigoveznica Sprejema pismena naročila. Se uljudno priporoča častitim občinskim in župniškim uradom, uglednemu učiteljstvu, gospod, trgovcem, obrtnikom in vsemu st. občinstvu v mestu in na deželi uda ni V J. ŠTOKA (tj) ZA ČITALNICO