BUENOS AIRES 12. april (abril) 1962 AÑO (LETO) XXL (15) No. (štev.) 15 BSLOVENIA LIBRE Evropska skupnost v razvoju V italijanskem Turinu sta sc pretekli teden sestala na enodnevni (razgovor francoski predsednik De Gaulle in italijanski predsednik Fanfani, da sta, kakor pravi skupno poročilo, „izmenjala poglede na politično enotnost Evrope in se sporazumela, da je treba zveze, ki že združujejo dežele evropske skupnosti, okrepiti in izpopolniti tudi na političnem področju.“ Minulo nedeljo pa sta imela sestanek v Cadenabbiji ob jezeru Como v severni Italiji Adenauer in Fanfani ter «ta prav talko „potrdila prepričanje, da je. treba gospodarsko sodelovanje, ki že obstaja med šestimi članicami Skupnega evropskega Itrga .okrepiti in ga izpopolniti še s politično enotnostjo Evrope.“ Kakor smo že na tem mestu pisali, Zahodna Evropa z velikimi koraki stopa proti cilju tudi politične združitve. Medtem, je že razvila tesno gospodarsko sodelovanje, talko da v tem oziru praktično že ni meja. Povpraševanje za delovno- silo v Zahodni Evropi je vsak dan večje, ker je napredek Skupnega trga ustvaril na milijone novih zaposlitev, tako da je danes v Zahodni Evropi na razpolago služb od cestnega pometača do inženirja. V restavracijah in tovarnah, pri gradnji poslopij in v železarnah, je zahodnoevropski gospodarski razvoj v svojem naporu Za zadovoljitev naraščajoče potrošnje avtomobilov, hiš, hladilnikov itd. povzročil vliko pomanjkanje delovne sile v cvetočih državah Skupnega evropskega trga. Istočasno praktična odprava meja med šestimi članicami naravnost vabi na preseljevanje; od 72,5 milijonov delovne sile Skupnega -trga (brezposelnih je samo 2,3%) je nad en milijon delavcev vseh vrst tujcev, prišlih iz sosednih držav, ki so Se preselili od doma zaradi višjih plač in zaradi možnosti priučitve novih obrti. Tako je ok. 60% rudarjev v belgijski rudniški industriji Italijanov. Zunaj Skupnega trga vlada prav tako pomanjkanje delovne sile. V cvetoči Avstriji, kjer so na razpolago tri službe za vsakega delavca, ki jih hoče, se je vla-di končno posrečilo zlomiti sindikalno opozicijo in se prav sedaj pogaja z Jugoslavijo, Španijo, Grčijo in Italijo za 50.000 delavcev. Na Danskem časopisje ponuja službe vsem, od kmeta do zdravnika. V Angliji, kjer brez-» poselnosti ne poznajo, je neki birmig-hamski dnevnik objavil pred kratkim poziv: „Pridite delat v Cornwall! Tu smo varni ped atom-skimi bombami!“ Najmočnejši magnet za delavce je Fancija, kamor se je PO drugi srvetovnj vojni preselilo nad 750.000 emigrantov. Večina eo Italijani (ki so si ustanovili lastno Zvezo italijanskih delavcev v Franciji), toda odkar naraščajoči italijanski gospodarski razvoj sam nujno potrebuje delavsko silo, se francoski gospodarstveniki obračajo po delavce v Španijo. Od tam pariške gospodinje dobivajo tudi svoje služkinje. S Francijo tekm.uje Zahodna Nemčija, ki je po drugi svetovni vojni sprejela 541.000 tujih delavcev (ne vštevši 13 milijonov nemšjrih beguncev iz Vzhodne Nemčije) ter ima še vedno na razpolago vsakovrstnih služb za 553.000 delavcev. Okoli polovico delavcev si sami plačajo vožnjo; ostale popiše in jim preskrbi vožnjo in zaslužek nemška delavska misija s svojim.5 uradi v Atenah, Madridu, Neaplju in Veroni. Misija jim izdaja zdravniška spričevala, sklepa delavne pogodbe in preskrbi -stanovanja. Nato jih z vlaki odpošlje na njihova službena mesta. Tedensko je mogoče videti n. pr- na Kolnski postaji prihajati vlake, iz katerih se izkrca po 1000 Špancev, 300 Italijanov, 180 Grkov, 80 Turkov in po 20 drugih narodnosti. Nemški uradniki prišlecem, izrekajo pozdrave v njihovih jezikih. Stanovanjski problem za prišlece rešuje n. pr. Fordova -tovarna v Kolnu tako, da je izdala 12 milijonov dolarjev za nove stanovanjske bloke za svoje delavce. Nemške radijske postaje imajo stalne radijske ure tudi v italijanščini in španščini. V Zahodni Nemčiji izhaja italijanskih časopisov s skupno naklado nad 187.000 izvodov. Nizozemska je že lansko leto odprla svoj urad za pridobivanje delavstva. v ». Odobritev De Oanllove akirske politike Minulo nedeljo je De Gaulle izvedel v Franciji referendum za ali proti njegovi politiki v Alžiru. Kakor je bilo pričakovati, se je nad 90% volilcev izreklo za De Gaulloivo- politiko. Volilci so tako odobrili premirje, ki so ga De Gaullovi delegati -sklenili z alžirskimi delegati 19. marca t. 1. v Evianu, da bi tako končali sedemletno -prelivanje krvi m,ed alžirskimi uporniki in Francozi. V večini države je bilo lepo vreme, razen okoli Pariza, tako da je bil tu dotok volilcev na volišča počasnejši. Že takoj iz prvih rezultatov je bilo razvidno, da je Francija obsodila Salana in njegove teroriste. Referendum je bil to nedeljo samo v Franciji. V Alžiru ga namerava De Gaulle izvesti pozneje. Salancva OAS pa je istočasno uprizorila po alžirskih mestih novo kampanjo terorja z uboji. Svojo kampanjo- za referendum je De Gaulle zaključil z govorom pretekli petek, v katerem je pozval Francoze, naj pozitivno glasujejo za njegovo al-žisko- politiko. S-koro vse politične stranke in skupine, od socialistov na levici do desničarskih republikancev so se izrekle za De Gaullovo alžirsko- politiko. Komunisti so glasovali tudi z „da.“, toda v svoji kampanji so agitirali »za mir v Alžiru“, ne pa za De Gaullov načrt. Referendum v Alžiru bo verjetno meseca junija ali julija. Večina muslimanov bo glasovala: za popolno neodvisnost Alžira. Muslimanov je v Alžiru devet milijonov, Evopejcev pa en milijon. Mnogi Evropejci so že začeli odhajati v Francijo. De Gaullova zmaga je -prijetno odjeknila ij)o zahodnem svetu, časopisje je- na njegovo zmago takole reagiralo: New York Times: Zmaga svobodnega sveta. OAS mora sedaj vedeti, da se bori za izgubljeno stvar. — Daily Express (Anglija): Francoski ‘da’ je presenetljiv. — Guardian (Anglija): Važna in preprečljiva De Gaullova zmaga-. — Times (Anglija): Zaupnica gralu. De Gaullu. — Popolo (Italija); ‘Da’ francoskih množic bo imel močan učinek na francosko vojsko, ki se bo znova čutila eno z narodom. — Gazette de Lausanne (Švica); De Gaulle ohranja svojo neizmerno popularnost. Le Su-isse (Švica); De Gauulova politika je sedaj narodna politika in boriti se proti njej se pravi boriti se proti narodni volji.. — Le Soir (Belgija): Prodorna- De Gaullova zmaga. — Sovjetska agencija Tass: Ogromna večina za mir v Alžiru. Fašisti v OAS in njihovi sopotniki nimajo političnega vpliva v državi. Taiss De Gaulla ni o-menila. Za je -glasovalo 17,5 milijona volilcev, proti pa 1,8 milijona. Po obisku Goulurtu v ÆDA. Ameriški predsednik Kennedy je ob koncu obiska -brazilskega predsednika Goularta v Washingtonu, objavil, da bo koncem letošnjega leta prišel na obisk v Brazilijo, skupno s svojo- ženo Jac-quelino. Kennedyjev obveščevalni urad je tudi objavil, da namerava Kennedy odpotovati čez približno tri mesece, verjetno v juliju, -tudi v Mehiko. Lansko- leito sta Kennedy in njegova žena potovala po Puerto Rico, Venezueli in Kolumbiji. Kennedyjeva žena pa je bila letos že v Indiji, v Pakistanu in v Angliji. Kennedy je -prvotno- nameraval povezati v celoto -svoje potovanje v Mehiko in Brazil, -toda je sedaj sklenil, da bo ob priliki svojega potovanja v Brazil raje obiskal še katero drugo južnoameriško državo. Poleg potovanj v latinsko Ameriko čaka Kennedyja verjetno letos še poto- vrhunski konferenci naj bi se sestali Kennedy!, MacMillan in Hruščev. De Gaulle nasprotuje sestanku s Hrušče-vom ali s katerim, koli sovjetskim delegatom, dokler ne bi prej prišlo že do vsaj zaznavne rešitve berlinskega problema ali do vidnega zmanjšanja napetosti med VzhoSom. in Zahodom. Koncem tega meseca bo prišel MacMillan na obisk h Kennedyju v Washington ter bo verjetno- po njunih razgovorih o zahodnih odnosih do ZSSR vprašanje vrhunske konference že jasneje določeno-, kakor je -bilo doslej. MacMillan bolj zagovarja vrhunsko konferenco kakor Kennedy, kateri trdi, da se zahodnjaki ne bi smeli pogajati s Hruščevom prej, dokler ne bi sovjeti jasno pokazali, da bi vrhunska konferenca koristila vsem navzočim. Doslej pa takih dokazov ni bilo niti na zasedanju sedanje ženevske razo- Wi*. «Fosé Murin Guido No-vi argentinski predsednik je po poklicu odvetnik. Rodil se je 20. avgusta 1910 v Bs. Airesu. Pravo je študiral na univerzi v La Plati, kjer je leta 1940 postal odvetnik. Odvetniški poklic je izvrševal najprej v Bs, Airesu, nato-, v prov. Bs. Aires, od leta 1946 naprej pa v Viedmi, provincia Rio Negro. i : Politično je ves čas pripadal radikalni stranki! in sicer intraasigentnim radikalom skupno z dr. Frondizijem ter ostalimi. V letih 1954 in 1955 je bil delegat stranke -v državnem strankinem odboru. V času, ko je v tem. odboru zastopal strankine organizacije iz Ria Negra, je bil tudi tajnik vodstva stranke. Po osvobodrllni revoluciji je bil nadzornik strankinih organizacij v prov. -Sta. Cruz in Chu-but. L. 1957 je postal poslanec ustavodajne skupščine v prov. Rio- Negro in predsednik po- slanskega kluba. L. 1958 je bil izvoljen za zveznega senatorja z mandatom do leta 1967. 26. IV. 1958 je bil izvoljen za začasnega predsednika senata, ko pa je odstopil podpredsednik republike dr. Aleksander Gomez, je 12. dec. 1958 prisegel kot predsednik senata. Dr- Frondizija je nadomeščal v vodstvu, predsedniških funkcij trikrat: januarja 1959 ob njegovem, obisku ZDA, junija 1960 ob Frondizijev obisku Evropi, .in novembra 1961 ob obisku prejšnjega: predsednika Kanad; ter nato- raznim azijskim državam. Po -odstavitvi dr. Frondizija 29-~ marca 1962, je istega dne popoldne prisegel p-red vrhovnim, državnim sodiščem kot ustavni! predsednik Argentine, formalno je pa prevzel predsedstvo republike 30. marca 1962. z Dr. Guido je poročen in ima dva. otroka: hčerko in sina. IS w b a trg ib j e s sužnji vanje na vrhunsko konfeenco, za ka- L roži t vene konference niti na kateri tero se zlasti zavzema MacMillan. Na' koli dosedaji vrhunski konferenci. Castro ne odloča «am Komunisti smatrajo Castra za politično neodgovorno figuro ter so mu zato odvzeli moč in direktno kontrolo, ki jo je imel še lansko leto nad vsakim vladnim oddelkom. To so mnenja zahodnih strokovnjakov o Kubi, ki budno zasledujejo razvoj na tem. sovjetskem satelitskem otoku na zahodni polobli. Isti strokovnjaki tudi -trdijo, da Castro ni več glavna figura revolucije, Trenutno potrebuje najmanj 150.000 delavcev. Na nizozemskem uradu v Milanu se je pred kratkim prijavilo za odhod v Nizozemsko 4000 Italijanov, na poti pa je že tudi 2000 Špancev-Največ -tuje delovne sile pa je dobila Nizozemska iz sosednje Belgije, od koder se n. pr. z avtobusi dnevno prevaža iz Antwerpna na stotine delavcev v Nizozemsko. Toda medtem ko Belgijci prihajajo na Nizozemsko z juga, pa Nizozemci odhajajo iz svoje države na vzhodu v Nemčijo. Nemški delodajalci so privabili iz Nizozemske z visokimi plačami na Fsoče tamkajšnjih zidarjev in drugih obrtnikov, da so se preselili v Nemčijo- Doslej se je Zahodna Evropa omejevala na iskanje delovne sile samo med evropskimi državami. Domačinov iz drugih kontinentov ne sprejema, evropske priseljence pa sprejema tudi iz ameriške poloble. Prvo izjemo je v tem pogled-u v zadnjih tednih storila Zahodna Nemčija, ki pa se je tudi obrnila le na Japonsko ter je od tam dobila 700 rudarjev za v premogovnik v Porurju. ja kakor je bil, ko se je pognal s pogorja Escambray -v Havano proti Batisti. Costro je postal samo govornik za skupno stare garde kubanskih komunistov, ki sedaj vladajo na otoku. Castra so ti komunisti napravili za prvega tajnika sveta nove revolucionarne organizacije, ki predstavlja most za prehod v pravi komunistični politbiro bodočega kubanskega enostrankarskega sistema, po vzorcu ZSSR. Tako se je Castro znašel v k-rogu odločujočih faktorjev na Kubi. Toda ne more več odločati, kakor je -prej, v kubanskem poljedelstvu, v industriji, delavski organizaciji, zunanji trgovini in zunanji politiki. V teh panogah odločajo drugi kubanski komunisti, ki delijo oblast s Castrom. Vendar ti komuni s-', i potrebujejo Castra, da prenaša njihove ideje in načrte kubanskemu ljudstvu. V tem pogledu doslej na Kubi še nihče ni prekosil Castra v govorništvu. Imenovanje Castra za glavnega tajnika bodočega kubanskega politbiroja smatrajo zunanji strokovnjaki kot praktičen kom.promis, ki koristi tako Castru kakc-r c-stalim komunistom in k; ga bodo obdržali tako dolgo, dokler jim bo to kazalo. Zato so kubanski politični sistem, p-red kratkim., kot smo- že poročali, organizirali -po sovjetskem vzorcu, s 25 članskim svetom. V tej skupini ima gl-avno besedo skupina desetih komunistov, vključno Fidel Castro, in sicer: -njegov brat Raul Castro, kot drugi tajnik organizacije, industrijski minister Argentinec „Che“ Guevara, idejni vod-kubanske KP Blaž Roča, vodja de- Castrovi sodniki so izrekli obsodbo nad 1179 vojnimi ujetniki v Haivani. Vsem so prisodili 30 let ječe; vse pa je tr-.ogoče odkupiti š 25.000 do 500.066 dc-larji, tako da so lahko svobodni vsi v slučaju, če Castro dobi zanje ok. 62 milijonov dolarjev. Po 500.000 dolarjev so sodniki ocenili tri vodje lanskoletne invazije na Kubo: Ma-nuela Artime, bivšega Castrovega polkovnika, ki je bil vrhovni poveljnik invazijskih oddelkov; José Perez San Romana, ki je poveljeval pehotnemu bataljonu napadalcev, in Eneido Oliva, ki je poveljeval topniškemu ■bataljonu. Na procesu, ki se je začel 29. marca, je tožilec napadal ZDA kot „glavnega krivca“ invazije, zlasti ameriško obveščevalno službo-, „ameriške impérialiste, Kennedyja in njegovo vlado — te bandite, ki ne spoštujejo nobenih zakonov in načel.“ Prošnje za pomilostitev so med procesom. poslale brazilska, kanadska in mehiška vlada. Te države so še izmed redkih svobodnih držav, ki še vzdržujejo diplomatske stike s Castrovim režimom. Obsodba je med kubanskimi begunci v ZDA povzročila novo razgibanost. Medtem, ko je lansko leto Castru izpod- I Z T E D N A Venezuelska vlada je obtožila komunistično stranko ter Levičarsko revolucionarno gibanje, da so njeni pristaši skušali pognati v zrak skladišče streliva in orožja v pomorski bazi venezuelske vojne mornarice Turom Notranji minister Perez pa je polrdi-l, da tudi venezuelske gverilce vodijo komunisti. Sedaj jih je še kakih 300 ter se klatijo okoli v skupinah -po 20. So po večin; 'študentje-komunisti. Njihova oborožitev je slaba. Brazilski predsednik dr. Joao Gou-lart je bil na večdnevnem obisku v Severni Ameriki. S predsednikom. Kenne-dyjem je imel več razgovorov, s katerimi je pojasnil zadržanje svoje vlade do ZDA, s-vojo notranjo ter gospodarsko politiko. Skupno poročilo o razgovorih dveh predsednikov navaja, da bodo ZDA še naprej podpirale države v Latinski Ameriki s pomočjo Skladov Zveze za napredek, da se bodo države na tem področju gospodarsko in socialno opomogle ter si utrdile demokrat, ske rež:me. Dr. Goulart je bil po obiski! v Washingtonu še na obisku v New Yorku ter na sedežu Zd-ruženih narodov, nato pa je iz ZDA odšel na obisk v Mehiko. Ameriški listi so o njegovem bivanju v ZDA zapisali, da je bilo koristno za obe državi. Nova vlada Ekvatorske republike je prekinila diplomatske stike s Castrc-vo Kubo, čehoslovaško in Poljsko. Castro je zaradi tega ekvatorskega predsedni- lavske zveze Lazaro Peña, t-rgovinski ■minister in star komunist Manuel Lu-zardo, šef milice Emilio Aragonés, minister za zveze Fore Chom.on ter predsednik Osvaldo Dórticos. Od ostalih 15 članov zgoraj omenjenega sveta pa je najvažnejši Carlos Rafael Rodríguez, komunistični teoretik, ki sedaj načelju-je v poljedelstvu vseodlcčujočem-u Institutu za agrarno reformo. letelo izsiljevanje ameriške javnosti za zam.enjavo ujetnikov s traktorji, pa so sedaj kubanski begunci izjavili, da bodo storili vse, da bi zbrali zahtevano vsoto dolarjev za osvoboditev ujetnikov, štiričlanska delegacija kubanske begunske organizacije Komite kubanskih družin se je že minuli torek odpravljala na pogajanja v Havano. Z-brali da so že 26 milijonov dolarjev. Toda med kubanskimi begune; ni soglasnosti. Znani Varona, član kubanskega Revolucionarnega sveta je izjavil, da obsodba (predstavlja politično izsiljevanje, „ki se je moglo poroditi samo y glavi blazneža“. Neki drugi kubanski predstavnik pa je predlagal, naj bi „za 62 milijonov dolarjev rajo nakupili orožja, ker y nobenem slučaju Castro ne bo žiivel 30 let.“ V svetovnem časopisju je bil odmev obsodbe porazen. Zahodno časopisje poudarja, da je Castro „znova odprl svoj trg za sužnje“ in da se njegovo izsiljevanje, lans-ko leto za traktorje, sedaj pa za dolarje, m.ore primerjati z nacističnim izsiljevanjem zaveznikov za zamenjavo 100.000 judov za 10.000 -tovornikov. „Kuba -prakticira suženjstvo povsem javno in brez najmanjšega sramu,“ zaključuje newyorski Herald Tribune- V TEDEN ka Julija Carlosa Arosemena zmerjal s tako prostaškimi izrazi, da je z njimi celo prekosil Hitlerja med zadnjo svetovno vojno, kadar je rohnel čez Churchilla. Po prekinitvi odnosov med Ekvatorsko republiko in Kubo so se v državi na dveh mestih pojavili komunistčni uporniki. Italijanska vlada je pristala na predlog avstrijske vlade za obnovo direktnih razgovorov med vladama obeh držav zaradi ureditve vprašanja avstrijske narodne manjšine v Južnem Ti-rolu v Italiji. V Italiji bodo 2. maja poslanci, senatorji ter 10 zastopnikov Sicilije, Sardinije, Južnega Tirola, Valle d’Oro in Trsta volili novega predsednika italijanske republike. Nikita Hruščev je znova zbolel za gripo. Držati se mora strogo zdravniških na-sveto-v in p-očivati. Na otoku Gag pred Zahodno Gvinejo so- se izkrcali indonezijski gverilci. Med njimi in holandskimi četami se je vnela srdita -bitka, v kateri je holandska vojska razpršila indonezijske prevratnike. Med tem pa sovjeti neprestano vozijo vojaški material v Indonezijo. To je potrdil šef glavnega štaba indonezijske vojne mornarice admiral Ma-r-tadinata. Med Sirijo in Egiptom odn. Združeno arabsko republiko, kakor se imenuje še naprej, čeprav nima več zveze s Sirijo, je v zadnjih dneh prišlo do noyé napetosti. Radilska postaja v Damasku je obtežila radijsko postajo v Kairu in njene oddaje „Glas Arabcev“, da razširja sam.o intrige in laži. V Egiptu pa. napadajo sirijske osebnosti ter prikazujejo položaj v tej državi za neurejen in nejasen. PORAVNAJTE NAROČNINO! KaveI Mtauser o slovenski besedi Slovensko kat. prosvetno društvo Baraga v Torontu v Kanadi je priredilo v dneh 24. in 25. februarja 1962 v dvorani pri fari Marije Pomagaj razstavo slovenskega tiska. Na njej so sodelovale vse slovenske izseljenske založbe ter so bile razstavljene skoro vse slovenske knjige, ki ,so izšle v svobodnem svetu ter listi, ki so izhajali ali še izhajajo v različnih državah sveta. Tako so bili razstavljeni vsi Zborniki-Koledarji Svobodne Slovenije in vse knji-ge, ki so izšle v založbi Svobodna Slovenija, kakor tudi najvažnejše številke letnikov Svobodne Slovenije. Ob otvoritvi razstave dne 24. februarja je bil na sporedu tudi govor najbolj plodovitega in v zamejstvu najbolj čitanega slovenskega pisatelja Karla Mauserja iz Clevelanda. Ker pa zaradi snežnih zametov na razstavo slovenskega tiska v Kanado ni mogel priti, so njegov miselno globok govor, poln ljubezni do slovenske besede na večeru prebrali. Zaradi pomembnosti njegovih misli ga objavljamo tudi v Svobodni Sloveniji, ker ga za poročilo o slovenski razstavi v Svob-Sloveniji z dne 15. marca še nismo imeli na razpolago. G. Mauser je pa kot služabnik umetnosti o lepoti slovenske besede zapisal tole: „Dragi prijatelji! Mesec februar je mesec dobrega tiska, mesec v letu, ki naj bi bil posvečen tistemu delu človeškega življenja, ki je sicer zelo naraven, pa se vendar lahko na poseben način dotika tistega, proti čemur gremo vsi — večnosti. Večnosti v tistem pomenu besede, ko telo zgubi svoje napake, ko prestanejo bedni napori človeškega gibanja in se iz lupine sprosti duh, večno nem.irni duh, ki je plahutal v trohljivi skorji našega življenja do zadnjega diha naše smrtnoslti, do zadnje hladne solze, ki jo je slovo stisnilo •iz telesa. če gledamo mesec dobrega tiska skozi to prizmizo, potem bi mogli vse ljudi razdeliti v dve veliki skupini: V ljudi, ki žive sam.o od kruha, in v ljudi, ki žive tudi iz besede, iz te svetle iskre duha, ki je zmožna življenja, ki se neprestano spreminja, ujeti v izraz, v nekaj, kar ostane, ko bo redko še kakšen človek živ. Kakor so nam ostali papirusi in hieroglifi, kakor so se ohranile v kamen vsekane, v glino vrezane in na pergament napisane besede, tako bodo za nami ostale knjige, revije, časopisi, članki in člančiči. Nas ne bo več, niti pepela za nami, naš duh, naša misel, naša hrepenenja, naše želje — to bo ostalo v črkah, v slovenskih črkah, v slovenski besedi, v duhu, ki smo ga v svojem življenju skrili pod pisano ali tiskano črko. Duh! To je bistvo in srčika v mesecu dobrega tiska. Vračanje k duhu, vračanje k osnovi, vračanje k človeku, ki je zavoljo omahljivosti lahko slab in beden, pa se vendar krčevito oklepa tistega, kar ga veže z večnostjo — duha. Morda n; naključje, da je mesec dobrega tiska tudi mesec luči, mesec dobre vdano goreče sveče. Svečnica daje ton temu mesecu in če priključimo dobremu trepetu sveče še nenehno utripanje človeškega duha, potem bi morali reči, da- je mesec februar eden najlepših v letu. Luč in duh. Če pogledamo okrog sebe in če pogledamo tudi vase, se bojim, da bomo moral] priznati, da jih je danes že več, ki žive samo od kruha in da peša peščica tistih, ki živi od kruha in besede. Bojim se, da smo se odtrgali od osnove, M bi nam m.ogla uravnovešati potrebo po kruhu in besedi in da se čezdalje bolj nagibamo samo h kruhu, k temu, kar hrani naše telo. Beseda sameva v kot potisnjena in njen klic plava mim.o nas. ■Revije se mučijo z deficiti in umirajo, •knjige mrtve leže na policah, duh govori samemu sebi, kakor da nima ničesar več povedati. Med nami se nevarno širi bolezen brezbrižnost do besede, tisoč let stare zapisane slovenske besede. Po tisoč letih nam nima več kaj povedati, naveličali smo se je, kot se džungelski rodovi svojih starih očetov, !ko jih v dneh, ko vidijo, da se jim. bliža konec, polože na nosila in jih zanesejo na gozdno jaso,da zobje zveri končajo njih starost- Po tisoč letih se nam ne zdi več vredno prisluhniti staremu viru, se nam ne zdi več vredno dvigniti oči k sladki besedi, ki jo je Slovenski človek nekoč ganjen ponavljal za skromnim menihom ob Vrbskem jezeru, ko jo je zapisal za očitno spoved. •Izpovem se... •Mj nimam-o ničesar več izpovedati, mi,'ki mislimo, da se pri kruhu, s kruhom in za kruh odvija človeško življenje, mi se izmikamo svoji lastni besedi, ker mslimo, da bi ji sicer bili dolžni kaj dati, ker smo se v njej rodili in v njenih besedah bili krščeni. Bojimo se, da ne bi terjala svoj obulus, svojo desetino, ki ji pritiče. Kakšna strašna bednost in kakšna praznost se nas opri jemlje! Plašno hitimo pokrivati s prstjo izgovorov še zadnje bleščanje duha besede na svojem dnu. Postajamo zasuti vodnjaki, ki bi morali biti polni sveže in dobre vode. Nalašč z robatim (kamenjem zasipamo vodno žilo, ki teče drugam — naj teče, kamor hoče, kaj nas briga! Kaj vraga boš na tujem z domačo besedo, kaj boš z revijo, kaj boš s slovensko knjigo? Denar mečeš proč, ničesar nimaš pokazati, ko je vendar toliko drugih po- treb, s katerimi si lahko olajšaš življenje in si ga napravljaš komodnega. Zasipavamo duha, postajamo bedni grobarji svoje lastne besede, ker smo se zverižili, ker se nas čezdalje bolj oprijema sirenslko petje tujine in gmotnih vrednot. Kitimo se s tujim cvetjem, mi, sinovi tršatih gorenjskih gora, sinovi in hčere lepilh dolenjskih dolin, otroci trdega notranjskega sveta, mehkih belokranjskih ravnin in štajerskih goric. Mi, otroci dedov, ki jih ni zmogel ne hudič, ne birič, vdano capljamo za pavjim perjem, kakor da nas je že sram dati za klobuk petelinje pero slovenskega puntarja, ki ga niso pritisnili k tlom niti biči valptov, niti globoke grajske ječe. Vse preveč rasto med nami Blaži Bregarji, vse premalo- je Zalarjev in Silv. živeti, dobro živeti — to postaja naša parola in za to parolo se zvrščamo v pogrebni sprevod za svojo domačo besedo, če bo šlo z našo besedo naprej v tej smeri, bomo še redki tisti, ki bomo na zadnjo uro pred tronom, slovenske ¡besede dvignili roke v pozdrav: Ave, materinska beseda, umirajoči te pozdravljajo. Zde se vam pretirane te besede, toda na žalost niso, dragi prijatelji. Z iskreno bolečino gledam na propadanje besede ' med nami. Vedno sem jo ljubil, vedno sem ji želel streči in ji vdano po svojih močeh služiti. Bridko je misliti, da vsa naša emigracija skupaj z veliko m.uko in z žrtvami posameznikov, še izdaja toliko in toliko slovenskih stvari. Koliko je mohorjanov med nami? Koliko jih je zlasti med inteligenco, ki kupuje knjige Slovenske kulturne akcije, EURAMA in Studiae Slo-venicae? Kdo kupuje revije, kdo naroča slovenske časopise? Vem, da ne more vsak vsega, toda koliko je slovenskih družin, ki sploh nimajo ničesar. Ne mohorjevih knjig, niti slovenskega časopisa. Ne govorim nocoj zato, da bi komu vsiljeval svoje mnenje, da bi koga silil, naj naroči to ali orno. Prva postavka, s katere gledam na celo našo emigracijo in njeno življenje je: Vsi smo Slovenci. To je naše bistvo. Druga postavka ima lahko več vej. Na kulturno in politično bodočnost Slovencev morda gledava različno'. Ti imaš svoje mnenje in jaz svojega. Med nama so miselna trenja, toda moja misel 'n tvoja misel je v skladu z moralnimi principi, tudi ti veruješ v duha, v besedo, v ljubezen. Zavoljo tega ti bo morda bližja revija in časopis in knjiga, ki potrjuje tvojo misel. Sezi po tem, kar ti je ljubo, v korenini sva Bkupaj. Oba se stikava v domači zemlji, v zgodovini njenega trpljenja in njene slave. Stikava se v besedi, v upanju, da bova nekoč z vsemi Slovenci stala v večnosti, ker bodo naša miselna trenja dobila popolno spoznanje. Tedaj bomo vse razumeli, razumeli borno drug drugega, zakaj tedaj ne bo več preteklosti ne bodočnosti, tedaj bo vse sama presi-jana sedanjost. Dragi prijatelji, ne bi želel ibiti predolg. Z iskrenim zaupanjem se obračam na vsakega izmed vas, da bi pustil nocoj v svojem srcu prostor za slovensko besedo in če jo je zgubil, da tava mimo njega, da bi jo ljubo prijel za roko in pripeljal v svoje srce nazaj. Da bi ta beseda, ki že tisoč let poji slovenskega človeka, mogla spet pro-nicniti vate, da bi skozi to besedo kot skozi brušeno steklo gledal nazaj svoje bedno otepanje z življenjem. Majhna bo m.orda slika, ki jo boš videl, toda lepa bo in tvoja bo, v njej bo vse tisto, kar bi v življenju morali iskati. Mir, preprostost, ljubezen, upanje in zaupanj® drug v drugega. In to je bistvena nalc.ga naše besede. Da nam posreduje duha, ki nas pripenja na večnost in da nam prižiga luč, s katero si svetimo po gazeh tujega sveta.“ Milovan Djilas ¡znova v zaporu Koliko je dati na verodostojnost in iskrenost komunističnih napovedi in obljub, je znova pokazal komunistični režim v Jugoslaviji.; Med tem, ko z vsemi svojimi propagandističnimi sredstvi raz š rij a v svet svojo zadnjo „amnestijo“, s katero vabi domov politične emi-¡grante, jim obljublja popolno svobodo in mirno življenje, je isti režim z zadnjim dogodkom pred vso svetovno javnostjo znova potrdil, da je ostal nespremenjen komunistični nasilniškki re-¡žim, ki povsod uveljavlja samo svojo 'voljo, zatira in preganja pa vse, kar Se mu zoperstavlja. To je storil z Milovanom Djilasom, katerega so znova zaprli. Ni naš namen braniti tu Milovana Djilasa in njegove zločine med komunistično revolucijo in v letih po njej, ko je zavzemal najvišje in najbolj zaupne položaje. Ugotavljamo samo dejstvo: Kakor hitro je Djilas povedal odkrito svoje mnenje, ki nj bilo v skladu s politiko komunističnega „novega razreda“, so ga zaprli in obsodili. To se je doslej zgodilo že trikrat. Zadnjič po ponesrečeni revoluciji na Madžarskem, ko je bil zaradi svojih odkritij in ugotovitev v knjigi „Novi razred“ o vsej gnilobi in korupciji v komunističnem vodstvu oktobra meseca 1960 obsojen na devet let zapora. Zaradi „dobrega, zadržanja“ v zaporu so ga v januarju 1961 pogojno izpustili na svobodo. Po izpustu na svobodo je živel v Beogradu ter napisal novo knjigo „Razgovori s Stalinom“, katere izid je napovedan v ZDA. Vzrokov za aretacijo Djilasa komunisti doma niso povedali. Gotovo so prišla na sled, da je tudi v novi knjigi zapisal kaj takega, kar ni po volji sedanjim, komunističnim oblastnikom. Zanimivo pa je dejstvo, da je tudi ameriška založba skoro istočasno objavila, da je izdanje omenjene Djilasove knjige odloženo za „nedoločen čas“. Ali založba Djilasovega rokopisa sploh še ni imela v rokah? Ali so ga dobili v •roke Rankovičevi tajni policijski agenti in ga prestregli, da sploh ni mogel priti iz države ven? Ali so po sredi kaki drugi razlogi? To ho kmalu pokazala bodočnost. Ponovna Djilasova aretacija doma je nov dokaz, kako prav imajo vsi tisti, 'kj venomer svare in opozarjajo ljudi, naj ne nasedajo komunističnim vabam in obljubam., ker so neiskrene, Ejn imajo samo namen preslepiti ljudi in jih zvabiti domov ter jih spraviti pod svojo oblast, politično emigracijo (pa razbijati in onemogočati. Djilas je nov dokaz, da je dobro pod komunisti samo za tiste, ki prostovoljno postanejo njihovi sužnji, za tiste pa, ki bi radi živeli v svobodi in mislili s svojo glavo, se pa položaj nikdar ne spremeni! Kajti komunizem je bil, je sedaj in bo vedno ostal režim, ki je zgrajen na nasilju, prevari in laži ter se s temi sredstvi stalno na oblasti tudi vzdržuje. Argentina pod novo vlado KOROŠKA SESTANEK KMEČKE GOSPODARSKE ZVEZE V PODJUNI V Škocjanu v Podjuni so se 11- marca zbrali slovenski gospodarji iz Podjune na sestanek, ki ga je priredila Kmečka gospodarska zveza. Kljub slabemu vremenu se je tečaja udeležilo nad 100 gospodarjev iz tega dela slovenske Koroške. Zborovalci so se najprej udeležili svete maše, nato so se zbrali v zborovalnih prostorih. Vse udeležence in goste je pozdravil predsednik KGZ Fric Kumer in nato predal vodstvo zborovanja svetniku okrajne velikovške kmetijske zbornice Ignacu Domeju. Prvi referat je imel svetnik koroške deželne kmetijske zbornice Mirko Ku- mer, ki je seznanil tečajnike s to deželno ustanovo, katere namen je pomagati gospodarjem v najrazličnejših področjih. Tako je podrobno prikazal vse oddelke kmetijske zbornice ter naglasil, naj bi se slovenski gospodarji ustanov Kmetijske zbornice bolj posluževali, kot so se doslej, živinozdravnik dr. Dumpelnik je v svojem referato nakazal važnost izbere živine in način umne živinoreje. Martin Zechner je v svojem referatu nanizal nekaj besed o umnem gozdarstvu, dr. Valentin Inzko pa je govoril o socialni krizi vasi. V debato so posegli tudi zborovalci, ob koncu pa so obravnavali še razna organizacijska vprašanja. Veljavnost prisege dr. Guida kot predsednika republike Odvetnik Luis Maria Pitto je poslal na vrhovno državno sodišče vlogo, s katero je zahteval od sodišča, naj odredi, da bo dr. Frondizi znova prevzel izvrševanje predsedniške oblasti ter proglasi zaprisego dr. Guida kot predsednika republike za neveljavno. Vrhovno drž. sodišče je zahtevo omenjenega odvetnika zavrnilo ter potrdilo veljavnost prisege dr. Guida kot predsednika republike pred vrhovnim sodiščem., ker državni kongres ne zaseda. Bila je tudi izvršena v smislu ustavnih določil, ki se nanašajo na izvrševanje predsedniške oblasti. Položaj dr. Frondizija Po odredbi predsednika dr. Guida je dr. Frondizi interniran na otoku Martin Garcia iter je na razpolago iž-vršni oblasti. Mornariške oblasti so Obiske njegovih poHfičnih sodelavcev prepovedale. Na otoku je pri njem njegova soproga. V soboto je eden od bue-no-saire/ikih listov objavil, da je dr. Frondizi zbolel na srcu. Z dovoljenjem mornariških oblasti sta ga na otoku lahko pregledala dva njegova osebna zdravnika ter sta ugotovila, da je stanje dr. Frondizija dobro. Poslanica dr:, tajnika za mornarico Drž. tajnik za mornarico kontrad-miral Gaston Clément, ki je mornariški resor vodil tudi pod predsednikom dr. Frondizijem, je ob ponovnem imenovanju na ta položaj vsem pomorskim edinicam poslal spomenico, s katero vse pomorščake opozarja na dolžnosti, ki jih imajo do domovine. V njej je podal tudi pregled vsega dosedanjega zadržanja argent, vojne mornarice ter navaja nujnost njenega nastopa za zru-šenje despotizma in tiranije z osvobodilno revolucijo. Poudarja dalje, da je bila vojna mornarica vedno za ohranitev zakonitega stanja in ustavnosti v državi, nato pa omenja stanje, ki je nastalo po volitvah 18. marca, ko so v nekaterih provincah zmagali tisti, ki „so bili leta 1955 poraženi“ in to vsled „neopravičljive razbitosti demokratskih strank“, ki imajo večino v državi. Svojo poslanico pa zaključuje z zatrdilom in opozorilom., da je vojna mornarica proti vsaki diktaturi ekstremistov in proti vsakemu poizkusu „obnovitve des-' potičnega sistema, ki je več let zasen-čeval nebo domovine“. Dr. Guida sestavil novo vlado Predsednik dr. Guido je prejšnji teden sestavil svojo vlado. Vanjo je sprejel več ministrov iz zadnje dr. Fron-dizijeve vlade, ki jo je sestavil neposredno pred odstavitvijo, na ostale položaje pa imenoval nove osebnosti. Min. za notranje zadeve je dr. Rudolf Martinez ml. Bil je v Frondizijevi vladi min. za obrambo. Je znana politična osebnost. Po rodu je iz Cordobe in znana osebnost iz argent, kršč. demokratske stranke. Je med ustanovitelji te stranke. Zaradi njegovega imenovanja za ministra so nekateri iz sedanjega vodstva kršč. demokratske stranke, ki zagovarja sodelovanje s peronisti, postavili vprašanje izključitve dr. Martineza iz stranke. Min. za gospodarstvo dr. Pi-nedo, znana argentinska politična in gospodarska osebnost. Je že 40 let v javnem življenju. Bil je večkrat poslanec ter je vse do ločitve v socialistični stranki pripadal tej politični skupini, nato pa je vstopil v narodno demokratsko stranko. Je strokovnjak v pravnih, •socialnih in gospodarskih vprašanjih. Min. za zunanje zade’ve dr. Mariano Drago je sin znanega argentinskega učenjaka in nekdanjega zun. ministra dr. Luisa Marije Draga. Je odličen pravnik in pisec politično-zgodovinskih del. Po osvobodilni revoluciji je zastopal Argentino pred Združenim; narodi. Sedaj je 60 let star. Min. za obrambo ing. Ernesto Lanusse je jezuitski dijak. Pod Peronom je bil leta 1953 8 m.esecev za-pbt>. Med osvobodilno in po osvobodilni revoluciji je igral važno vlogo. Je praktičen katoličan, poročen in ima devet otrok. Min. za vzgojo in pravosodje dr. Miguel Sussini je bil na ta položaj imenovan že v zadnji Frondizijevi vladi. Je odličen pravnik, pisec številnih pravnih del in profesor na pravn; fakulteti buenosaireške univerze. Vseuči-liški profesor je tudi minister za soc. zaščito in javno zdravje dr. Tiburcio Padilla. Tudi ta je bil za ministra tega resora imenovan že pod Frondizijem» Min. za javna dela in javno službo ing. Pedro Petriz je ta resor' imel tudi že pod Frondizijem. Je strokovnjak v svoji stroki ter je prej vodil Direkcijo za ceste. Min. za delo in soc. v:*'stvo dr. Oscar Puiggros jG krščanski demokrat. Je bil med ustanovitelji te stranke in ima skupno z dr. Martinezom. odvetniško pisarno. Skupno z ministri so bili menovan tudi državni tajniki jn podtajniki za razne resore. So sami priznani strokovnjaki. Med drugim; je drž. tajnik za vojsko gen. Mariano Carreras (nov), za mornarico kontradiriral Gastón Klement, ki je na tem položaju že bil pod Frondizijem in za letalstvo brig. Jorge Rojas. Tudi ta je vodil vojno letalstvo že pod prejšnjo vlado. Nova vlada je na prvi seji sklenila sklicati državn; kongres na izredno zasedanje od 12. do 25. aprila zaradi sprejetja sprememb in dopolnil v zakonu o nasledstvu izvoljenega predsednika, če ta umre al; se na kak drug način izprazni predsedniško mesto, v tem smislu, da se rok za volitev novega, predsednika in podpredsednika podaljša od sedanjih 30 dni na 180 dni. Podaljšanje tega roka vlada utemeljuje z dejstvom, da sedanji nemimi čas ni pripraven za izvedbo predsed. volitev. Notr. min. preučuje politični položaj Ves prejšnji teden je notr. min. dr. Martínez izmenjaval misli s predstavniki demokratičnih strank. Od njih je hotel doibiti jasne odgovore in poglede na trenutno polit, dogajanje v Argentini ter o izdelavi takega političnega programa, ki bi ublažil politična nasprotja, zbližal sorodne polit, skupina ter ustvaril možnost za mimo sožitje državljanov. Dr. Martínez je imel razgovore s predstavniki opozic. ljudskih radikalov, Ghioldijevih demokratskih socialistov, krščanskimi demokrati, progresivnim,; demokrati, konservativci, federacije sredinskih strank ter začasnim vodstvom Glavne delavske konfederacije. Peronistov iz Union popular, ki je zmagala v prov. Bs. Aires, ni klical na razgovor. Predstavniki dr. Fron-dizijeve intransigentne stranke so bili tud; povabljeni na razgovor najprej pri notranjem ministru, nato pa pri predsedniku dr. Guidu. Predsednik te polit, skupine dr. Garcia je izjavil, da stoji stranka na stališču, da je treba dr. Frondizija vrniti na predsedniško mesto. Na sedanji razvoj političnih dogodkov gleda z zaskrbljenostjo ,ter poudarja, da si tudi ta politična skupina prizadeva sodelovati v naporih s' tistimi demokratsko usmerjenimi možmi za rešitev domovine pred polomom in tragedijo, katero bi zanjo predstavljala vojaška diktatura. Kršč. demokrati so zahtevali, da morajo biti zaslišane vse politične skupine brez razlike. Zadržanje političnih strank Politične stranke čakajo na končno opredelitev do vlade po objavi njehega političnega programa. Vse so za to, da je treba voljo naroda spoštovati in priznati zadnje volitve. Na drugi strani so pa zopet iste stranke tudi proti vsakemu obnavljanju z osvobodilno revolucijo zavrženega sistema. Tako si s tem vprašanjem, sedaj beliko glave pravniki, da bj našli pametno rešitev na zakoniti podlagi. Dr. Frondizijeva intransigentna radikalna stranka je na vrsti sestankov tako vodstva stranke, kakor poslancev, senatorjev in vplivnih strankinih funkcionarjev sklenila, da povsem prekine zveze s sedanjo vlado^. Objavili so tudi, da bo vsak član, ki bi od sedanje vlade prevzel kak položaj (imenovanje za ministra, komisarja v provincah ali poslanika) avtomatično izključen iz stranke. Obdržati smejo samo tiste položaje, na katere so bili izvoljeni. Stranka je znova izpovedala svojo solidarnost z dr. Frondzijem, obsodila njegovo odstavitev in internacijo. Politično akcijo intran-sigentnih radikalov vodi posebna politična komisija, v, kateri so najvišji strankini funkcionarji. Enako radikalno stališče proti vladi so že sedaj zavzeli tudi krščanski demokrati, ki so svojim članom tudi prepovedali sprejemanje funkcij od sedanje vlade. Kdor se teh navodil ne bi držal, bo izključen. Rodoljubno gibanje za obnovo je pa objavilo obširno spmenico, v kateri napada dr. Frondizija. Očita mu, da je nam.erno gnal razvoj političnega položaja na Ostrino z namenom, da bi iz njega izsilil čim več političnih koristi. So namreč ljudje, ki ne izključujejo možnestj nastanka široke ljudske fronte, ki bi znova združila vse tiste elemente, ki so pri volitvah leta 1958 s tako večino izvolili dr. Frondizija za predsednika, ko so se znašli kar na lepem, v volilnem sporazumu elem.enti najrazličnejših političnih skupin, od skrajne desnice pa vse do ¡skrajne levice. Zato so resni in trezni politični ljudje mnenja, da imajo za bodoči argentinski notranjepolitični razvoj demokratske politične stranke tako odgovornost, kakršne doslej še niso imele. Ilovice iz Moven^e^ Novi slovenski pravopis, ki je v tičku in ki so ga sestavili strokovnjaki dr. Anton Bajec, dr. Rudolf Kolarič, dr. Lano Legiša, prof. Janko Moder, dr. Mirko Rupel, član akademije Anton Sovre, pok. dr. Matej Šmalc, prof. Jakob šolar in dr. France Tomšič, bo vseboval 27.500 gesel, 100.000 besed in 200 tisoč zve«. Obsegal bo 1056 strani. Do-eedaj izdani slovenski pravopisi «o naj-lepše potrdilo stalnega razvoja slovenskega jezika. Tako je Slovenski pravopis iz leta 1920 imel samo 104 strani, 3500 gesel, 7000 besed ter 10.000 zvez; Ramovšev pravcps iz leta 1935 je imel že 324 strani, 10.000 gesel, 25.000 besed in 30.000 zvez. Sedanji pravopis, ki ga je izdala Državna založba Slovenije leta 1950, pa ima 936 Strani, 20.000 geteel, 92.000 besed in 110.000 zvez. Radič so ljudje na ljubljanskem trgu v prvi polovici februarja plačevali po 800 do 900 dinarjev za 1 kg. Ljudje so Se pritoževali in robantili nad divjimi cenami, v liste pošiljali pritožbe, pa ni dosti zaleglo, kajti sedanji rdeči gospodarski „veleumi“ pravijo, „da je treba tudi v sadno-zelenjavni trgovini doseči srednjeevropske cene“, pa čeprav zelenjavo prodajajo v samem proizvajalnem središču. Koprska „Hladilnica" je v koprskem pristanišču zgradila nove naprave „Dmagas“ za desinfekcijo, dozorevanje m konserviranje lahkopokvarljivega sadja. Te naprave predstavljajo prvi obrat te vrste v jugoslovanskih pristaniščih. S temi napravama je koprska Inka še bolj pridobila na važnosti, zlasti glede prometa s sadjem. Izvršni svet LR Slovenije je sprejel odlok o letalskih pristaniščih v Sloveniji, ki so odprta za notranji zračni ker to dopuščajo tamošnje vremenske razmere in se bo lahko preko Bleda odvijal zračni promet tudi za Ljubljano, kadar nad tem mestom: ne bodo ugodne vremenske razmere. Ljubljanska mestna občina ima v načrtu zgraditev avditorija — prireditvene dvorane za 2100 ljudi. V tej dvorani naj bi ibile v bodoče operne in dra-matske prireditve, koncerti, folklorni nastopi, osrednje gledališče, družabne prireditve, večja predavanja, kongresi ter radijske in televizijske oddaje. Avditorij bo imel tradicionalno obliko opere s portalom in vagnerjanskim prostorom- ZAHVALA IN VOŠČILO G. Tine Žek-a-r domobranski invalid, ki živi v Švici, nam v pismo sporoča, da je bil v zadnjem času znova zelo bolan. Moral je biti na zdravljenju 14 dni v bolnišnici, katero je pa sedaj že lahko zapustil, ker se mu je zdravje izboljšalo. Vsem, ki so v Argentini ali kje drugje kupili njegove božične voščilnice, se lepo zahvaljuje za naklonjenost. Izkupiček od teh voščilnic je, v redu prejel ter mu je prav prišel ravno .v času njegove zadnje bolezni. Vse lepo pozdravlja ter želi vsem rojakom. blagoslovljene velikonočne praznike! Predstavniki bombažne industrije so imeli v Kopru sestanek, na katerem, so sklenili, da bodo v tamošnjem pristanišču zgradili osrednja skladišča za uvoženi bombaž za potrebe bombažne industrije. Za stoletnico rojstva znamenitega slov. slikarja Antona Ažbeta pripravlja Narodna galerija v Ljubljani veliko spominsko razstavo Ažbetovih del. Slikar Ažbe se je rodil leta 1862, umrl pa je leta 1905. Tito je ob 40-letnici, odkar je začela izhajati „Borba“ kot glaisilo komunistične partije, odlikoval ta list z „Redom zaslug za narod z zlato zvezdo“. V utemeljitvi odlikovanja „Borbe“ je zapisano: „Odlikovanje je priznanje za dviganje zavesti naših narodov v borbi proti protiljudskim režimom za uresiičevanje sm.otrov delavskega razreda pod vodstvom Kom. partije Jugoslavije.“ List Borba je torej začel izhajati pred 40 leti, t. j- leta 1922 in sicer v Zagrebu. Se pravi, da je mogel začeti izhajati pod „protiljudskim režimom“, in to kot list, ki je bil tedanjemu režimu nasproten in naravnost revolucionaren. Pod komunističnim „ljudskim režimom“ od leta 1945 naprej pa sedaj v Jugoslaviji ne more in ne sme izhajati noben opozi-cionalni list. Ali ne bijejo komunisti S L 0 V i N C I V BUENOS AIRES Obredli velikega tedna v slovenski kapelj na Ramón Falconu 4158: Gvetna nedelja, 15. aprila ob 9,30; veliki četrtek 19. aprila ob 19; veliki petek, 20. aprila ob 19; velika sobota, 21. aprila pa ob 23. Slovenski fantje zborujejo V nedeljo, 2. aprila, je bil v Slovenski hiši izredni občni zbor SFZ. Dosedanji odbor je prosil za podaljšanje delovne dobe do- julija, ko bi bil redni občnj zbor že z delegati odsekov. Odbor je predlagal tudi spremembo načina volitev delegatov. Po dolgi debati, v kateri se je pokazalo ‘zanimanje fantov za delo v organizaciji, je zbor potrdil dosedanji odbor, glede načina volitev je bilo pa sklenjeno, naj se v teku enega meseca skliče zastopnike odsekov, ki bodo določili način volitev. Predsednik SFZ Jernej Tomazin je imel nato daljši govor, v katerem, je podal najprej pregled delovanja te mladinske organizacije, nato pa je med drugim dejal: „Gotovo je marsikdo izmed nas slišali opazke, češ, Slovenska fantovska zveza pa ni več taka, kot je bila- Seveda ni več taka, kot je bila, ker biti ne m.ore, Vsaj na zunaj ne. Jasno je, da je naš cilj in namen isti, a način in prilike -so drugačne. In še nekaj je, kar moramo imeti vedno pred očmi, kadar hočemo gledati na delovanje mladinskih organizacij. Vedeti moramo, da imamo danes pretežno večino članstva, k; so prišli v Argentino kot nedorasli sami sebe v obraz, ko pri takem stanju demokratski režim prikazuje za protiljudski, svojo diktaturo pa za „ljudskega“. Umrli so: V Ljubljani: Jose Šavli, Andej Bajec, fin. knjigovodja, Alojzija Pribožič, roj. Zoram, Štefanija Pavle, roj. Mokole, Apolonija Jerneje, roj. Dovč, Tonček Hvastja, študent, Anica Žura-n, Ema Arko, strokovna prof. v p., Alojz Laznik, upok., Štefanije Kušar, roj. šiler, Franc Završan, žel. upok., Štefanija Podgornik, roj. Kofol, Lilijana Drakulič, Silvo Svetič, Vi-lim Benkovič, Rudolf Avbelj, pedi-ker, Ljudmila Lotrič, roj. Sedej, Jože Zadobroves st., Franjo Golob, pravnik v p., Ludvik Perdan, upravnik Ljubljanskega dnevnika, Janja Šinkovec in Blaž Podobnik, obratovodja v p. v Sinji gorici, Miloš Ačkun, upok. v Hrastniku, Avgust Ipšek, zobotehnik v Celju, Marija Klopčič, roj. Cukjati v Zagorju, Franc Zgonc, čevljar v Stični, Marija Kušar, roj- Jakopič v Mali vasi, Miro Bavcon v Kozini, Jože Rajer, posestnik v Vrhpeiči, Filip Sterle v Celju, Marija Torkar v Lescah, Anči Milavec, poštna uradnica v p. v Planini pri Rakeku, Terezije Sašek v Metliki, Franc Marušič -upnik. v Kobdilju, Aleksander Sluban v Kopru, Ervina Ropaš, prof. v p. v Novem mestu, Franc Jakopič, up-na Ježici, Frančiška Bohinc, noj. Alič v Gorenji vasi, Alojz Strnad v Žirovnici, • Ivica /Demšar v Češnjici in Marjana Baraga, vdova žel. v Borovnici. ARGENTINI otroci, šolarji; '-ki so šli skozi argentinske šole in rasli v tukajšnjem okolju. Vse to jim. je vtisnilo svoj pečat. In če se ta mladina še zaveda, da je slovenska in se trudi, da bo v -slovenski skupnosti delovala, potem je to uspeh vzgoje njihovih staršev, slovenskih šolskih tečajev in, naših organizacij, ki so se- trudile, da bi ustvarjale slovenski ambient. Naša zveza je začela delovati kot centralna organizacija, ker take so bile takrat razmere. Med tem pa se je slovenska skupnost v Buenos Airesu vedno bolj. določneje organizirala po posameznih krajih, kjer je naseljeno večje število naših rojakov. Zrastli so domovi, prav iz želje ohranjevati se slovensko in v misli na našo mladino. Tak je bil položaj pred enim letom, ko je ta odbor pričenjal s svojim delom. V delovni program, smo si zastavili kot glavni cilj tega leta dati pobudo in pomagati, da se v vsakem krajevnem središču organizirajo -samostojni fantovski odseki, k; bi združili fante po domovih in skrbeli., za naraščaj. Slovenska fantovska zve-za naj se pa tajco preosnuje, da bo -povezovala te odseke med seboj, da bo delo smotrno in v glavnih stvareh enotno. Kar je za državo ustava, to so za organizacijo pravila. . Ivo danes pregledujemo naša pravila, ki so nam jhi ustanovni člani zarisali pred dvanajstimi, leti, se moramo samo čuditi njihovi dalekovidnosti, ko so predvidevali stvari, ki so postale dejstva šele zadnja leta. Tam stoji, da zvezo sestavljajo samostojni odseki, kateri po delegatih izvolijo zvezni odbor. To hočemo tudi letos uresničiti. Pred časom sta obstojala samo dva samostojna odseka, to je Mendoza in Lanus; lani se je pridružil San Martin, letos so se organizirali fantje iz San Justa in upam.o, da bomo mogli -kmalu isto poročati o Ramos Mejii in Moronu. Tako predvidevamo, da bo prihodnji občni zbor že zbor odsekov, ki bodo izmed sebe izvolili zvezni odbor. Naš okvir je tako širok in nameni tako plemeniti, da ne more biti nikogar, ki bi zdaj še stal ob strani.“ Izvajanja predsednika SFZ Jerneja Tomazina so fantje sprejeli z odobravanjem in s tem potrdili, da bodo z enako odločnostjo kot doslej nadaljevali delo v organizaciji za dosego njenih namenov. Osebne novice Družinska sreča. V družini g. Fe-dorrja EJldbza, sina g. dr. Leopolda Eiletza, jn njegove žene ge. Mare, roj. Covellio v Bs. Airesu so dobili sinčka. Srečni družini naše čestitke! Duhovniške vesti. Slov. izseljenski duhovnik v Montevideu v Uruguayu g. David Doktorič je že nekaj časa hudo bolan. Prav tako že dalj časa boluje ms gr. Zupančič v Franciji. Rev. Flis, ki je doslej deloval med slov. izseljenci v Franciji, ise odpravlja v dušno pastirstvo na Švedsko. V počastitev 70-letnice načelnika Jug. sokolskega društva v Argentini g. Petra Capudra sta priredila Jugoslovanski dom. v Dock Sudu in Jug. sokolsko društvo v soboto, 7. aprila, v prostorih Jug. doma v Dock Sudu prijateljsko večerjo. Jubilantovega življenjskega jubileja se je spominjalo več govornikov. Tako med drugim Janko Jazbec iz Cordobe, iz Bs. Airesa pa Rudolf žitnik, dr. žarko Petružela in Franjo Holy. Mat^ Veža pa je zaradi zadržanosti na prijateljski večer poslal pozdravno pismo. Ves večer je potekal v orijetni domačnosti in veselem razpoloženju. SAN MARTIN Nabrežina kliče je bil naslov predavanja, kj ga je imel g. Janko Jazbec v nedeljo, 8. aprila, dopoldne v Slovenskem. domu v San Martinu. Sestanek s predavanjem jte organiziral!» Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev. Začel -ga je g. Miloš Prelog, kj je pozdravil predavatelja in navzoče. Predavatelj g. Jazbec je v svojem -skrbno pripravljenem predavanju orisal položaj slovenske manjšine na Primorskem, in zlasti podčrtal težko -borbo Slovencev v nabrežinskj občini, ki je bila največja slovenska občina na Primorskem, pa jo Lahi sistematično naseljujejo s svojimi ljudmi ta,ko, da bo kmalu, imela italijansko večino. V zvezi s tem dejstvom je predavatelj povedal nekaj misli kaj moremo in kaj moram.o slovenski izseljenci napravit] za svoje narodne manjšine na Primorskem in na Koroškem.. Konkretno je predlagal, da naj bi se v okviru Narodnega odbora za Slovenijo osnoval poseben odsek za narodne manjšine, kj -naj bi imel .zaistopnike po vseh slovenskih naseljih. ‘Dalje je poudaril potrebo po podpiranju primorskega in koroškega slovenskega tiska in zlastj slov. dijaških domov. Ob zaključku je predavatelj ponovil besede dr. Mihe Kreka, napisane v članku 17suh teden ena MRZEL VETER TEBE ŽENE... Mrzel veter tebe žene, drobna ptičica od nas, ki znad lipice zelene si mi pela kratek čas. Vsako jutro ptička moja, zgodaj si prepevala, vsako noč je pesem tvoja sladko me zazibala. Kadarkoli si zletela, v svoje drobno gnezdece, vsakokrat si mi zapela milo pesem v srčece. Zdaj pa iz zvonika line zadnjo pesem žvrgoliš, ker čez hribe in doline v tople kraje si želiš. „Gradim.o osvobojen je!“ in je pozval vse navzoče k" složnemu in aktivnemu narodnemu delu. Po predavanju se je razvila živahna debata. Sestanek je zaključil predsednik Društva slov. protikomunističnih borcev -g. Ivan Korošec s kratkim udarnim, nagovorom- VLADU GORAZDU V SLOVO! Nisi šel z doma iz pohlepa po bogastvu; tudi siromaštvo Te ni gonilo v tuji svet. Ker se nisi uklonil rdeči tiraniji, si moral umreti v tujini, daleč od lepe zemlje naših očetov. Vse 'življenje si bil vnet borec za svobodo in pravice našega naroda. V slovenskem uporu leta 1908 si sodeloval v prvih vrstah in si le po naključju ušel avstrijski ječi. Mlad, goreč slovenski narodnjak -si sodeloval v vseh domorodnih in revolucionarnih organizacijah v namenu streti nam sovražno, absolutistično avstrijsko državo. Že v mladosti si videti začetek slovenske državnosti v povezavi is Srbi in Hrvati. Srečna Slovenija v močni Jugoslaviji je bil Tvoj ideal. Ko so začeli komunisti z revolucijo, nisi pomišljal,, kje je Tvoje mesto. Z vsemi silami si zaplaval proti toku ulice. Postavil si najprrvo v Ljubljani, potem v Slovenskem Primorjvf v protikomunističnem pr-opagandnem. odboru svojega moža. Po zmagi brez slave si si rešil življenje. Po precejšnjem trpljenju v taboriščih si se leta 1948 izkrcal v Argentini. Vedno zagovornik politike SNO si tu rad pomagal slovenski skupnosti. Žal, da nisi bil posebno zdrav. Zlasti Te je trlo domotožje. Iz Slovenije sem presajen hrast ne da .tako trdega lesa kot doma. Umrl si zvest domovin; do zadnjega diha. V četrtek, 29. marca, so Te pokopali ■na Floresu. Velemestne prilike so onemogočile, da bi Te spremili na zadnji poti. Pr; prvi priložnosti pa bomo prišli na Tvoj prerani grob, da Ti rečemo odkritosrčno besedo zahvale za vso Tvojo prijateljsko naklonjenost in da se spomnimo- Tvoje zgledne domovinske ljubezni in požrtvovalne značajnosti. Zaslužil si in ostal boš med nami v najlepšem spominu! Rudolf Žitnik IVAN CANKAR V n § a n (Iz cikla „Ob Moja mati je bila kmetiški otrok; rasla in; dorasla je tako čisto in nedolžno, kakor cvet na polju. Ko se je mo-žila, ni znala ne brati ne pisati. Obojega se je učila šele tedaj, ko smo mi otroci doraščali; bdela je ponoči, da bi je nihče ne videl. Pisala je z neokretno roko, črke so bile zelo velike; ali še »daj se spominjam, da je bila njena slovenščina lepa in čista -in da nam. je popravljala besede. Ko smo se naučili brati in pisati, smo začeli s slovensko in- nemško slovnico in s težavnimi računi. Mati se je vsega učila z nami. Pretenke in preveč oglate so ji bile nemške črke, nazadnje pa se jih je privadila, čudno se mi je zdelo, ko sem slišal. iz njenih ust prvič nemško besedo, toda preudaril sem takoj: „Mati zna vse, čemu bi nemški ne znala.“ Tako je bilo, dokler smo bili vsi doma; nenadoma pa je seglo med nas kakor silen veter in smo se razkropili na vse strani. ■Poleti je bilo, ko sem se vrnil domov; prinesel sem s seboj skladovnico nemških knjig. Trinajst let, mislim, da mi je bilo takrat. Prvo noč sem zaspal ves truden, pa sem se opolnoči vzdramil, ker mi je svetila luč na trepalnice. V poluspanju in preplašen sem se ozrl po izbi; mati je sedela za mizo, moje knjige je imela pred seboj. v c e n o « t svetem grobu“) „Mati, saj te stvari niso... 1“ sem vzkliknil, pa mi je beseda zastala v grlu kakor od sramu. „Kaj da niso?“ je vprašala mati; njen mladi -obraz je bil ves zardel. „Tuje stvari so, puste... kaj bi z njimi?“ sem rekel s tišjim glasom. Čutil sem, da sem jo bil užalil, in tudi sém čutil, da vidi ona' mojo hinavščino in sram- Držala je knjigo v obeh rokah in je strmela vanjo; zdi se mi, da je bil Goethejev Werther. „Glej... saj sem se učila nemški.,.. saj razumem, če kdo na cesti govori... ali teh besed ne razumem... nobene ne razumem!“ „Saj ni treba mati, saj ni trebt, da bi to razumeli!“ sem ji odgovoril ves prestrašen-. „Ni treba tega razumeti!“ Zdaj vem, kar sem takrat le slutil; da je bila mati otrok, bel in čist, ko smo bili mi žs oskrunjeni otroci. Počasi je zaprla knjigo, položila jo je k drugim, nato je stopila k meni. I „Kaj je v teh knjigah?“ je vprašala. - „Tuja učenost!“ sem odgovoril. Samo jezik je tako odgovoril, v mojem : srcu pa je bila velika žalost; že ob ; tisti uri, je bilo v njem tisto koprnje- > nje, ki je zdaj zavedno, silno in grenko: „Da bi bil ko ti, o mati, cvet na 1 polju; da bi nikoli ne okusil spoznanja!“ „Povej mi, kaj pravi ta učenost?“ je rekla mati. „Sam ne vem!“ sem odgovarjal vznemirjen in ozlovoljem. „Vsakemu prav," drugače, kakor je že uho in pamet! Meni pove kaj lepega, komu drugemu pa kvasi in. kvanta!“ Mati se je vsa zgrozila. „Kje si se naučil takih besedi? Ta učenost te jih je naučila!“ Sedla je k vzglavju, da so bila njena lica čisto blizu mojih. „Ali veš, kaj si snoči zamudil?“ „Ne vem!“ „Gledala sem jn sem čakala, nazadnje pa si zaspal. Nič nisi molil snoči, ,še pokrižal se nisi!“ Molčal sem; v mojih mislih pa se je ljubeznivo in sočutno' smejalo. „Mati, mati, otrok ti mladi, nedolžni!“ Zakaj trinajstletni fantje so zmerom brezbožci. „Še pokrižal se nisi! Truden si bil, ali ne tako truden, da bi roka ne dosegla čela... Glej, zdaj vem... ko sem se dotaknila tiste knjige, sem občutila... zdaj vem. odkod tvoje modre besvde in tvoj starobni smeh. Tuja učenost ti je segla v srce, napravila te je .mlačnega in lenega...“ Zaspan sem bil, njene besede pa sem slišal vse in sem jih razumel. Ali toliko hudobne hinavščine je bilo v meni, da sem zatisnil oči ter ¡sopel globoko kakor v trudni dremavici. Mati je tiho vstala, sklonila se je do moje glave in me je pokrižala na čelo, na usta in na prsi. Skoz presledek narahlo stisnjenih trepalnic s«!« natanko videl njen obraz; in tudi sem videl, da so bile njene oči solzne in da so se ji ustna tresla. „Na Boga ne pozabi! Na Boga ne pozabi nikdar!“ Pokrižala me je vdrugič; tako globoko se je nagnila k meni, da sem čutil na licih toplo sapo iz njenih ust. „Pri Bogu ostani!“ Nisem se ganil in nisem, odpri oči, zaspal pa nisem dolgo. Lepe pa žalostne so bile m-oje misli: „O mati! Tvoja duša je brez madeža, kakor sonce na poletnem polju! O mati, otrok svojih otrok, da bi nikoli ne spoznala te sovražne tuje učenosti! O mati, v učenosti in ljubezni — ti pa si ljubezen sama, že tvoj smehljaj je paradiž, vesel in solnčen, brez črnega spoznanja. V toplem domačem hramu si ostala, mi pa smo prezgodaj od-pah-nil duri v tujino in mraz!“ še ko sem zadremal in so moje sanje že zgenile s perotmi, sem videl napol v sanjah njene otroške, plahne oči. Ne vem, ali je klečala ob mojem vzglavju, ali kraj peči pod razpelom, ali se mi je vse sanjalo... Mesec dni pred materino smrtjo sem bral Kreutzerjevo sonato. Svetilka je gorela zaspano, sedel sem poleg postelje in sem. bral, kakor berem vsako lepo knjigo: prepiral sem se s pisateljem kakor Jakob z angeljem. Mislil sem, da mat; spi; ne da bi jo pogledal, sem ji včasih z robcem otrl vroči pot ¡s čela in lic. Nenadoma je mati spregovorila: „Povej, kaj bereš!“ „Nemško je... pa ne morem tako povedati!“ „Beri mi!“ Nemški prevod Kreutzerjeve sonate je bil zelo slab in neroden; bral sem ga v slovenskem jeziku, kakor se mi je zdelo. Mislil sem, da sem bral samo pol ure; ko sem ¡nehal, je bilo preko polnoči. Ves teman in zamislen sem bil, moje srce je slutilo daljne daljave, najgloblja brezdna izkušenih src. Nenadoma je vzltrepetal materin glas, da me je vsega izpreletelo. „Ni res! Ni res! Tako ni, tako ne more biti!“ „To je zgodba!“ sem odgovoril za-čuden in plah. „Morda se ni v resnici zgodilo... pa bi se morda lahko zgodilo...“ „Ni res! Ni res!“ je vzkliknila mati. „To je tista tuja učenost... segla ti je v srce, Boga ti je ukradla... Zdaj jo poznam., že zdavnaj sem jo poznala... Bog se te usmili!“... Tako je rekla mati mesec dni pred svojo smrtjo... Zdaj, o mati, slišim tvoje besede, zdaj jih razumem. In zdaj je edino, pregrenko hrepenenje v mojem, srcu: da bi bil kakor ti, o mati, cvet na polju! Zdaj razumem tvoj bledi strah, o mati, tvoj bled; strah, o mati, tvoj bledi strah pred sovražno tujo učenostjo ! S LOVENCI PO SVETU ZDRUŽENE DRŽAVE Igralci dramatskega odseka slovenskega kulturnega društva Triglav v Milwaukee-ju so obiskali slovenske rojake v Chicagu ter so v cerkveni dvorani pri sv. Štefanu uprizorili Molierovo komedijo '„Namišljeni bolnik“ v režiji Vladimirja Kralja, ki je igral tudi glavno vlogo. Pred začetkom predstave je požrtvovalne slovenske igralce iz MH-waukee-ja pozdravil v imenu Mladinskega zbora, ki je to gostovanje orga-zaral, predsednik podružnice Lige v či-kagu Alfred Fiširtger. Pa tudi v Clevelandu imajo od čaisa do časa gledališke predstave. Tako je Dramatsko društvo Lilija pripravilo za pustno nedeljo igro „Ljubosumni soprog“, Slovenski oder pa je imel za nedeljo 8. t. m. napovedano uprizoritev drame „Prva legija“. ' Karel Maus©r je napisal novo povest Puntar Matjaž. V njej opisuje trpljenje ljudi v časih km.ečkih puntov in turških bojev. Povest je začela izhajati v'Ameriški domovini. , V Clevelandu je v polnem zdravju praznoval 60-letnico življenja Roman Švajger, doma iz Tržiča na Gor. V ZDA je prišel iz Avstrije, kjer je preživel begunska leta v taboriščih Judenburg in Spittal. V cerkvi Marijinega vnebovzetja v Clevelandu ista ¡se poročila ing. Marijan Kosem, in gdč. Mira Adamič. Ing. Kosem je januarja meseca letos dokončal akademske študije in dosegel „master degree“ iz znanosti. Tako on, kakor njegova izvoljenka sita bila delovna člana Dramatskega društva Lilija. Med slovenskimi rojaki v Clevelandu se je uveljavil tudi John Sušnik. V Clevelandu ima lepo urejeno trgovino s pohištvom, ki je nedavno slavila že srebrni jubilej, t. j. 25-letnico obstoja. Rojaki so Sušniku za to slovesnost toplo čestitali, saj je dobro znan v slovenski naselbini tudi kot dolgoletni predsednik Sovenske dobrodelne zveze. Njegov sin Rajmund pa ureja „Glas SDZ“. V Euclidu, Ohioi, je odprl lastno zdravniško ordinacijo dr. Frank Lukež, iz znane Lukeževe družine v Ljubljani. Dr. Lulkež je bil rojen pred 32 leti v Ljubljani. Medicinske študije je dokon- čal leta 1956 v Padovi v Italiji. Po prihodu v ZDA je bil eno leto iv službi v Sit. Vincent Charity bolnišnici, nato dve leti na' visoki šoli za zdravstvo na univerzi v Pittsburghu, zatem je bil dve leti v Flintu v Michiganu, kjer se je specializiral za otroške bolezni. Od tu Se je sedaj preselil v Euclid. KANADA O prenovljeni župnijski dvorani pri Mariji Pomagaj smo že poročali. Pa povemo še enkrat: dvorana je sedaj res prijetno zbirališče rojakov. Topel občutek, domačnosti imaš ob vstopu vanjo. Pa vse kaže, da dolgo tudi ta ne bo mogla služiti svojemu namenu. Premajhna je, itako se je vse življenje in delovanje pri župniji razmahnilo. N. pr. za šolo bo že letos primanjkovalo prostorov in bo župnija morala kupiti novo hišo. Končna rešitev ibo le morala biti: Zgraditev župnišča po načrtih, in vseh prostorov, ki spadajo zraven, t. j. tudi novo veliko dvorano. , V prenovljeni dvorani so pa sedaj redno kulturne in družabne prireditve. Za otvoritev dvorane je bila „slovenska pojedina“. Na njej se je župnik g. Prebil zahvalil predsedniku cerkvenega odbora Ivanu Kavčiču, ki je kot znan in izkušen gradbenik tudi vodil vsa prenovitvena dela v dvorani. G. Kavčič je po govoru začel itudi družabni del prireditve, ko se je v prenovljeni dvorani zavrtel z najmlajšim dekletom. Na sporedu so, bile tudi pevske točke, s katerimi sta se posebno postavili gospe Muhičeva in čekutova, prav tako pa Soršak s vojo folklorno skupino. Tako kot ste Slovenci v Buenos Airesu imeli svojega dobrotnika v osebi pok. župnika Romana Figalla, tako' ga imajo naši rojaki tudi v Kanadi v Sud-buryju v župniku župnije sv. Trojice Fr. Murphyju. Ima srce za naseljence in razume njihove potrebe. Zato je za vso škofijo direktor vselitvenega urada. Ta župnik tudi vsak m.esec predseduje slovenskemu odboru, ki skrbi za slovensko šolo, slovenske misijone, zbira slovenske knjige in prireja družabne prireditve in izlete. Prostore za pouk slovenskih otrok in za vse slovenske prireditve da vedno na razpolago omenjeni župnik. •■■■«■■■•■«■■i USPELI DRAMATSKI NASTOP SLOVENSKE MLADINE V SLOVENSKI VASI V nedeljo, 8. aprila, je Društvo Slovenska vais v režiji g. Ludvika Štancerja uprizorilo ljudsko igro v petih dejanjih „Otrok tatice“, ki jo je iz (nemščine proBtoj prevedel g. Martin Radoš. S to igro je društvo pričelo svoj letni kulturni program, ki po zamisli društvenih pravil predvideva uprizoritev oderskih del, tudi filmske večere in predavanja za duhovno obogatitev in razvedrilo svojega članstva. Pred igro je predsednik društva Jože Rome pozdravil vse navzoče, ki so napolnili društveno dvorano. V imenu društva je čestital jubilantu g. Martinu Radošu k njegovi 70-letnici. Povedal je nadalje, da se ta igra, ki je delo g. Rad osa, danes prvič igra na slovenskem odru in sicer v Slovenski vasi in pri kateri sodeluje sama mladina . Po predsednikovem pozdravu je med živahnim ploskanjem stopil sam jubilant na oder. Ginjen nad pozdravom, ki mu ga je občinstvo pripravilo, je iv kratkih obrisih podal vsebino igre. Glavni namen te igre je — 'kot pri vseh naših ljudskih igrah — pokazati kako nedolžnost in poštenost po prestanem •trpljenju pride do končne zmage. Drugi namen je pa prikazati dobrodelnost, ki hoče z dobrimi deli in miloščino lajšati bedo ubogih. Jubilantova ožja rojakinja gdč. Cveta Cesarjeva mu je izročila v znak priznanja in ‘hvaležnosti lep šopek rdečih nageljnov. Vse vloge precej dolge igre — trajala je nad dve uri in pol — so bile v rokah miladine. Nekatere so bile dokaj zahtevne. Toda mladina jih je znala spretno rešiti v zadovoljstvo vseh. Vsa zasluga, kar zadeva izgovorjave, kretenj in mimike, gre veščemu režiserju g. Ludviku Štancerju, ki je z veliko potrpežljivostjo in vztrajnostjo v dolgih večerih pripravil mladino ter privedel do nedeljskega lepega uspeha. Po igri se je mladina skupaj z g-Radošem. in režiserjem g. L. Štancerjem, zbrala na prigrizku. Tu je g. Rome Jože omenil, da režiser g. Štancer Ludvik praznuje ta mesec 50-letnico svojega oderskega udejstvovanja. Čestital mu je ter se mu zahvalil za njegovo veliko vzgojno delo v prid lanu-žki mladini, ki danes po njegovi zaslugi z veliko spretnostjo in neprisilje-nostjo nastopa na našem odru. Igra, katero so dvakrat uprizorili, to je ne generalki v petek zvečer in preteklo nedeljo, in katere se je udeležilo okoli 250 oseb, med katerimi je bila tudi šolska mladina, je napravila na vse najlepši vtis. —n —k MENDOZA Celestin Hrašovec umrl , Smrt je znova posegla v vrste men-doških Slovencev ter nam jih razredčila. Dne 28. marca t. 1. je namreč umrl Celestin Hrašovec, ki je v Mendozi tudi med domačim poslovnim svetom užival velik ugled. K zadnjemu počitku, smo ga spremili na pokopališče Las Heras dne 29. marca t. 1. Pok. Hrašovec je pred meseci padel in na to ni posvečal pozornosti bolečinam. v trebuhu. Pozneje so zdravmki ugotovili, da se mu je napravila gnojna bula. Moral je na operacijo, jo prestal, pozmeje je pa nastopilo vnetje možganov ter je za to boleznijo tudi umri. Pok. Hrašovec je imel v domovini veliko trgovino z železnino INTA v Mariboru, pozneje jo je pod istim im.e-nom vodil tudi v Ljubljani in Trstu, odkoder je leta 1948 odšel v Argentino in se po prihodu takoj odpeljal v Men-dozo. V tem mestu je ustvaril veliko lesno podjetje, v katerem so dobili prve zaposlitve številni rojaki, ki so se po prihodu v Argentino odločili za naselitev v Mendozi. S tem jim je storil veliko dobrega, ko jim je pomagal ubla-ževati začetne težave in trdote uživ-Ijanja v novo okolje. Naj počiva v miru, njegovi vdovi gospe Ini ter Peitričkovi, Koltererjevi in Marcikičevo družini pa izrekamo globoko sožalje. Slovenski pevski zbor v Mendozi pripravlja za Belo nedeljo spominski koncert za pokojnega ravn. Marka Bajuka. Praznik pade prav v osmino pokojnikovega godu. Zato se je zbor odločil, da počasti spomin svojega dolgoletnega pevovodje s koncertom slovenske narodne pesmi v njegovi priredbi. Na programu ima 22 naših najlepših domačih ljudskih pesmi v priredbi pokojnega ravnatelja. Nekaj najbolj zanimivih je izbranih iz njegovih zapiskov iz cerkniške okolice. Nastop dma namen, da s počastitvijo velikega ljubitelja in gojitelja naše narodne pesmi vtisne doraščajoči mendoški slovenski mladini za vse življenje v spomin šopek izbranih naših popevk, tki naj se zopet požive in postanejo lastnina njim, ki pridejo za nami. Koncert bo na Belo nedeljo popoldne v našem. Domu. Obetajo se nam na obisk tudi rojaki iz San Luisa in San Juana. PO ŠPORTNEM SVETU Nov svetovni rekord v skoku s palico je postavil John Uelses (ZDA) s skokom 4,89 m. Zrušitev prejšnjega rekorda, ki ga je držal G. Davies s 4,88 m je bila že nekaj časa na vidiku, ker je Uelsea nedavno skočil v dvorani 4,87. Toda lahkoatletski dosežki v dvoranah niso priznani kot svetovni rekordi. Ljubljanska Olimpija je v prvenstvu za evropski košarkarski pokal v osmini finala z lahkoto premagala v Ljubljani nemškega prvaka Heidelberg s 97:58 (42:28). V četrtfinalu se bo pomerila z belgijskim prvakom Antwerpnom. Na svetovnem smučarskem prvenstvu v Zakopanih so Nordijci pobrali vse medalje v tekih in štafetah. Švedi so nabrali 5 medalj, Norvežani. 5 in Finci 4. Toda v skokih, ki so bili nekdaj tudi njihova dom.ena, pa so se Nordijci slabše odrezali. Tako je olimpijski prvak Recknagel (V. Nemčija) zablestel s svojo prepričljivo zmago: Skočil je v izrednem slogu 97 m, 103 in 98,5. Drugi je bil Kamenski (ZSSR) s 91, 97, 97, tretji pa Finec Halonen. Slovenski skakalci to pot niso posegali v vrhove mednarodne elite. Najboljši je. bil Oman, ki je s 78,5. 89,5 in 90,5 zasedel 31. mesto. Zajc se je uvrstil na 35, Šlibar pa šele na 54. mesto. Pečar pa je pri prvem skoku zlomil smuči in je zato odstopil. V tekih so slovenski tekači zasedli še slabša rr.ssta. Tako je na 50 km Jaka Reš zasedel med 48 tekmovalci 38. mesto. Cveto Pavčič pa je na 30 km zasedel 51. mesto, dočim so odstopili Kordež, Janez Pavčič in Reš. Na startu je bilo 64 tekačev, na cilj jih je privozilo le 59. V štafeti 3x10 km, so Jugoslovani zasedli zadnje (17.) mesto. Prve svetovne rekorde v letu 1962 je postavil švicarski kolesar Ruegg, ki je v enourni vožnji dosegel kar pet novih svetovnih rekordov v dvoranah: 10 km (12: 34,9), 20 km (25:24,5), 30 km (38:18,5), 40 km (51:13,9) in 1 ura (46,819 km.). Absolutni svetovni rekord na 1 uro pa še vedno držj Francoz Rivière, ki je leta 1958 na stadionu Vigorrelli v Milanu prevozil 47,347 km. Na evropskem prvenstvu v umetnem drsanju na ledu, ki je bilo v začetku marca v Ženevi, je zmagal Francoz Alain Calmat, drugi je bil Karel Divin (ČSR), pri damah pa je osvojila prvo mesto Soukje Dijsltra (Holandija), na drugo mesto _se je uvrstila Avstrijka Heitzer. Pri dvojicah je dosegel francoski par Christiane in Jean Paul Guhel prvo mesto, drugo sta zasedla Shearman in Phillips (Vel. Britanija). Na Vitrancu je bilo slovensko smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah. Prvo mesto je -osvojil med moškimi Lakota iz Jesenic, ki je bil prvi v smuku kot v slalomu. Dam.sko prvenstvo je osvojila Fanedlova. Nekaj dni kasneje so se prav tam pomerili najbo&jiji smučarji za jugoslovansko prvenstvo v teh disciplinah. Tudi na tem prvenstvu je zmagal Peter Lakota, vendar je v slalomu zasedel drugo mesto za Dedičkom iz Kranjske gore. Pri damah pa je bila Anke-letova pred Fanedlovo. Tekmovalci iz ostalih delov Jugoslavije niso bili niti najmanj nevarni Slovencem. Tako se je najboljši Hrvat Markulin uvrstil na 19. mesto, predstavnik BiH Mstejic na 27., najboljši Srb pa na 41. mesto. Šlibarjev svetovni rekord v smuških skokih je izenačil na skakalnici v Kul-mu Lesser (V. Nemčija), ki je v petem poizkusu obstal na 140,5, kar se zaokroži po pravilih FIS na 141 m. V prvih štirih poizkusih je Leser vselej padel. V svojem navdušenju so hoteli Nemci SLOVENSKI TISK V ARGENTINI OBVESTILA Vsi dijaki1, ki so lani obiskovali srednješolski tečaj, bodo lahko v soboto, 14. aprila ob 15,30 polagali izpite iz vseh predmetov. Odbor ZSS. V nedelja, 15 t. m., po slovenski maši vsi fantje na fantovski sestanek v Našem domu v San Justu z razgovorom o nadaljnjem, skupnem delu in sprejetju pravil Fantovskega odseka Našega doma v San Justu. Drugo prosvetno predavanje v Slovenskem domu v San Martinu bo v soboto, 28- aprila, zvečer ob pol 9. Predaval bo g. Jože Jurak o svojem potovanju „Križem po Evropi“. Predavanje bodo spremljale slike, ki jih bo predavatelj kazal s pomočjo pravkar nabavljenega epidiaskopa. Krojni tečaj v Slov. domu v San Mlaiitt-n.u b^sta vodili priznani šivilji gospa Mravljakova in gospa Cuder-manova. Vabimo interesentke, da se čimpreje prijavijo pri oskrbniku doma. Tečaj bo ob sobotah. ŠAH V Mar del Plata sta bila dva velika šahovska turnirja: Mednarodni in Južnoameriški. Na mednarodnem so sodelovali: Smislov in Poligajevski (ZSSR), Pachman (ČSS1R), , Parma (Jug.), Szabo (Madž.), Najdorf, Pan-no, Bielieki, Eliskases, Pilnik, Rossetto, Sanguinetti in Guimard (Arg.), Lete-lier (Čile) in Burne (ZDA). Na južnoameriškem. turnirju pa 15 šahistov iz desetih držav. ESLOVEHA LIBRE Editor responsable: Milos Star« Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airea, T. E. 69-9503 Argentina CORREO ARGENT INO Centra! B FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209 Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1962: za Argentino $ 530.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarje», Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado# Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213 JAVNI NOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642 T. E. 35 - 8827 Buenos Aire# na vso silo zrušiti Šlibarjev rekord. Res je Lesser odlično skakal, toda nekoliko so mu hoteli pomagati. Kajti kar trikrat so morali popravljati rezultat. Najprej so namerili 143m, nato 142 m, komisija FIS pa še ni bila zadovoljna in je ugotovila, da je bila zastavica, ki ie označevala 70 m, le na točki 68,5 m. Tako so nato ugotovili, da je bil rekord v smuških poletih sam.o izenačen. Prj tekmovanju samem pa je prvo mesto spet zasedel Recknagel (V. N.), k; je skočil v najdaljšem skoku 136 m, toda slogovno je še vedno nedosegljiv; slede mu Bolkart in Haople iz Zah. Nemčije. Jemc se je uvrstil na 20. mesto, Šlibar na 23., Zajc 27. in Oman na 28. m,isto. Njihovi najdaljši skoki so pa bili: Oman 110 m, Zajc 109, Jemc 114 in Šlibar 121. Skakalnico v Kulmu so prav za to priliko povečali, tako da so možni skoki do 145 m. NAJNOVEJŠE HLADILNIKE BLED ter vse ostalo za hišo in dom Vam nudi vedno po najugodnejših cenah I DENAR Doma: V nevarnosti pred tatovi Naložen: je na varnem SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z. Alvarado 350 Ram,os Mejia Uradne ure ob sobotah od 16—20 Šest let solidnega poslovanja s prihranki rojakov • Cerrito 2245 Lomas del Mirador ARBITER ORGANIZACION LEGAL INTEGRAL ♦ Jubilaciones ♦ Réditos ♦ Despidos ♦ Contabilidades ♦ Desalojos ♦ Succesiones ♦ Gestiones y Trámites ♦ Venta de casas de baja renta Dirección General F. KNAUS - N. SOTO Asesor Jurídico DR. OMAR BREGLIA ARIAS Cuerpo Profesional Especializado Lunes a Sábado: 8—12 hs. Consultas Gratuitas of Casteli 36 T.E. 48-0347 6’ p. ,,H“ Capital 45-9963 (Av. Rivadavia 2600) 30-7312 ------------ooo---- ÏTAROCAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO Duhovno življenje. April. Vsebina: Naša zmaga;Za zakon so potrebni trije (dr. Al. šulštar); Poklic neizrekljive lepote; Prednost številnih družin (Miha žužek); Vzgojitelj (J. R.); Največja ljubezen (Alojzij Košm.erij); Nasveti za vsak dan; Zakaj so velikonočni obredi ponočj (Franc Bergant); Angleška revija o Cerkvi v Jugoslaviji (Ruda Jur. čec); Glas iz Rima; Mladinska anketa; Od Leona XIII. do Janeza XXIII. (Gr. Mali); Quo vadiš (Sienkiewicz); Zgodovina ljubljanske stolnice (Marijan j****1 Marolt); Komunizem v Rusiji (Avgrst Horvat); Od doma; Primorske vesti: „Leon Morin, duhovnik“ (J. R.); Tri zaobljube (Janez Jalen). Družabna pravda. Št. 124. Okrožnica ..Mater et Mag'stra“ (Jože Jurak); Biseromašnik Anton Merkun; Cerkev in socialno vprašanje (Dr. Ign. Lenček. Govor na IX. soc. dnevu); Deveti socialni dan v Argentini; Nedel'o so odpravili; Vzem.; in beri; Iz Bolivije nam pišejo; Cerkev uči; Po svetu; Iz db-movine. Meddobje. štev. 5-6. Vsebina, Neznanemu junaku, Epitaf, Tri iz istega cikla, Ko bi le vedela. In zopet je no-mlad, Stara mati, Nazarenec (Fran Zore); Moderna glasba (Alojz'j Om\. žinič); Reprezentirano, Pošta vestiibil, Juda Iškariot, Jaz, Angel CFran Zorol: Pogovori (Stanko Janežič); Trinajsta (Fran Zore iz cikla „Dežep“!: Cet’Ve. rak in moderna umetnost (Rafko 'Vodeb); Pesmi (Milena Šoiikall: Stanko Majcen primovednik (dr. T. Debelisk); Jaz pa poidem na to goro, Pri prenro-garki, Psalm (Fran Zore); čas na tribuni: Tehnika in kultua (ing. Stare Gaber); Kultura za rdečimi ■mistnri TT (Lev Detela); črke-Besedr-Misli; Za-nrta in odnrta vrata (Ruda Jurčeiri; Zapiski: Iz sodobne slovaške pcezije (Lev in Milena Detela). SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU bo v soboto, dne 5. maja, in v nedeljo, dne 6. maja, proslavljal obletnico otvoritve in blagoslovitve doma V soboto popoldne po predstava novega skavtskega lutkovnega gledališča, šahovska simultanka in zaključna tekma v namiznem Ibenisu. V nedeljo dopoldne bo ¿v. maša, nato kosilo, popoldne akademija z bogatim sporedom, nato prosta zabava. SLOVENCI, SIOVENKE, OBIŠČITE NAS! iBBaaBaBBaaBBBBBBaBBBaBBBaaBBaBaBaBaBBaaaBBBBBBBaBBBBaBBaaBaaaaaBaBBaaaaBaaBaBaaaBaBBBBaaaaaaaaBaaaa< Av. DE MAYO 2416 RAMOS MEJIA Vse za dom Na dolgoročno odplačevanje Dne 28. marca 1962 je umrl v Mendozi naš stric, gospod CELESTIN D. HRAŠOVEC V njegovo zemsko bivališče mu polagamo naš trajen in ljubeč spomin. Buenos Aires, Ljubljana, Celovec, Gary USA. Družine: Petriček, Koltercr, Marciklč