OJDTI
PO
DARAJ
str. 2
ČLOVEK NAJ OSTANE ČLOVEK
str. 6
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 8. aprila 1999 Leto IX, št. 7
BOJNA PA LIDGÉ
Iz CNN televizije nemili gleda v nas aučarno dejte iz Kosova nin nakosovski, albanski, makedonski ali črnogorski - ali črnodüšni granici. Na obrazi se ji žalosti ena, kak djagda kusta skuza...
Kak drejvo po viheri. Razškejsano steblo, strgane vejke, samo tü pa tam kakša deževna krapla. Bože skuze nemajo kam spadniti, ka je iz lejpe krošnje ostalo samo par srčasti listov. Na tej listaj küčijo pa trpečejo, ka une tö dojspadnejo. Nakle, gde so njene mrtve sestrice skuze, pa njini pokojni in merajoči srčni bratčeki listi. Nepokopani, ranjeni, krvavi, zamazani, zaničeni, blatni...
Ponižani.
Če rejsan so bili po svoji naturi žitka svejta ponizni, Zdaj so je ponižali do smrti. Smrt je njino živlenje.
Nedužno aučarno dejte v kosovskom viheri na licaj z zmrznjenim bejlim kristalom človeške düše. 1999-oga leta.
V	Evropi.
Sramota.
V	Belgradi gezaro pa gezaro lüdi pleše, spejva, sé veseli, v luft skače od velke radosti. Nika je ne briga, ka je v Evropi ranč Velki keden. Ka ranč Baug méra. Pravijo, ka so prej zato tak karnevalsko srečni, ka Nato bombardira njino
nedužno državo. S tem festivalom protestirajo prauti tomi...
Baug dragi se ne veselijo tomi, ka Kristuš mera? Pa njegvi vučenci. Kosovski antikristuške. V Belgradi so že vözakelili Clintonovo osmrtnico (gyászhír)
Arkan(djeu) si je že relikvijo (ereklye) tö spravo. Nej iz tejla kakšoga svetnika, nej, liki iz merikanarskoga fligara F-117A, šteroga so pri Belgradi dojstrlili ali je sam dojspadne. Tau relikvijo nosi više svojoga srca. Tam dosta praznoga mesta ma, ka njegva düšna vejst nikšoga plača ne nüca za svoje rauparske dele v Zahodni Evropi, za gezaro pa
gezaro lüdi, štere je un pa njegva banda v Bosni dojstrlila, bujla, zaničila, zamasarila, zagutila, obejsila, sfundala, likvidirala, vmorila... Arkan je narodni heroj (nemzeti hős) doma. Indrik pa pravijo, ka je Arkan(djeu) zato nej pravi arkandjeu, ka je na listi; najvekši kriminalcov na svejti, štere čakajo na mednarodni boroviji v Haagi. Stau pa stau gezaro kosovski beguncov se vlači po neskončni potaj, vodaj, bregaj, lesaj... Kak djesenske megle. Se trfinijo, kak ribe na süjom, kak neplavalci nasrejdik maurdja. Starce tak vlečejo za sebov - sila je, ka srbski tanki za njimi hüdo drnjarijo -, kak
lagvi mlajši zginjene podgani. Mlajše pa v svoji vömordjeni rokaj, kak če bi že male mrtvece nosili. Staro staro babico pelajo v taligaj, kak küp gnoja. Stari dejdek si pri ognji v lesej dojzüvajo črevlje pa mokre-süje noge k plamenom tiskajo. Pa je don najbole v düšo zebe... Eške dobro, kaniške ne vej, sto so uni, ka so jim Srbi nej samo penaze, prstane, iže vkraj spobrali, liki vse njine dokumente tö: o rojstvi, ženiti, smrti... Ti samo misliš, ka si ti! Pasoše, ižine papere, automobilske registracije, pravico... Če nemajo pravica nemajo pravice nazaj priti tö nej, ka jim brezi paperov niške nede dau valati, ka so uni
kosovski Albanci, pa ka so uni etan v tisti iži doma bili...
Pa so eške srečni, ka so don živi. Nej tak, kak njini vnaugi domači, štere so (Ark)andjelsko zmatrali, naslednje pa vmorili... Doj leži na zemlo, šiptarska svinja! Kriči, ka naj živi Srbija! Ka?!? Ka ne boš kričo?! Puf! Ratata!... Naj počivali meri!
Peklenski karneval. Nej samo v Bejlom gradi. Rejsan istina bau, ka Sibilske knige pišejo? Vej pa je eške nej leto 2000! Ranč nede?
Preminauči keden je na Vogrski Düha TV en dober madžarski igralec (színész) z imenom na -ič govoriu, ka ja na Madžarskom najvekši problem tau, ka Madžari nikše pravice nemajo. V tej državi regérajo manjšine. Toleranca do drugačnosti je prej nikanej drugo kak larifari („humbug, maszlag”).
Šef vogrske parlamentarne partije pa se na ves glas dere v Parlamenti, ka je na Madžarsko samo madžarske begunec iz Vojvodine slobaudno nutri püstiti. Vse druge pa zacomariti k vragi nazaj od kec so prišli... Begunci pa günci?
Bojna pa lidgé?
Bojna je tü. Depagde so lidgé?
Francek Mukič
2
26. marec, Veržej
Ojdti po daraj - Hoditi po darovih
S tem naslovom so želeli Porabci privabiti ljudi v Veržeju na svojo predstavitev v Prlekiji. Obiskovalcev na večerni prireditvi je bilo sicer bolj malo, toda prisrčen sprejem tistih, ki so prišli, je bil v tolažbo nastopajočim.
Kot je predsednik Zveze Slovencev povedal, Porabci smo se prvič predstavili v Ljubljani pred več kot petnajstimi leti. Ker je pa
serija predstavitev zamejskih Slovencev v Cankarjevem domu bila prekinjena, smo si poiskali nova prizorišča, kraje blizu meje. Tako smo se predstavili v Murski Soboti, pri Gradu na Goričkem, letos smo se pa odločili za Prlekijo.
Program predstavitve je potekal ves dan in na več prizoriščih. Lutkarji Osnovne šole z Gornjega
Senika so imeli dva nastopa v Križevcih. Na ljutomerski gimnaziji so dijaki lahko prisluhnili predavanju o založniški dejavnosti Zveze Slovencev. Profesor Franci Just je v uvodu nanizal razvoj prekmurskega slovstva, se osredotočil na publikacije Košičevega sklada, Marijana Sukič je govorila o izdajah Zveze, Marija
Kozar Mukič pa je predstavila nekaj zanimivosti iz etnološke literature, ki je izšla v Porabju. Scenarij večerne prireditve v Veržeju je napisal Milivoj M. Roš. S Porabjem smo se spoznavali preko dogodovščin radovednega gospoda iz "Lublane", ki ga vodi simpatična Porabka. Med tem časom pa botra in snaha hodita "podaraj". V ta okvir je režiser
postavil nastop Gledališke družine Nindrik-indrik, ljudskih pevk iz Monoštra ter Ansambla L. Korpiča.
Zaradi vloženega dela bi se splačalo program predstaviti tudi v naših krajih v Porabju ali gostovati kje na Goričkem.
M. S.
Prof. Franci Just je gimnazijcem v Ljutomeru prebral tudi "Šaulske regule", kakor jih je zapisal Jožef Košič.
"Gospaud iz Lublane, tau eške nika ne pomejni, če se ge vsedem na vašo štango. "
V Veržeju so nas prisrčno sprejeli.
Zaobrniti opuščanje slovenskega jezika v Porabju
V paketu štirih publikacij, ki jih je predstavil Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, je tudi zbornik Medetnični odnosi v slovenskem etničnem prostoru 1. V zborniku so štirje prispevki, v katerih avtorice obravnavajo raziskave v Monoštru; dr. Albina Nečak Luk: Jezik in etnična pripadnost v Porabju; dr. Katarina Munda Hirnök: Spremljanje medijev v Monoštru; ista avtorica: Medčasovna analiza spremljanja medijev slovenske narodne manjšine v Monoštru in dr. Renata Mejak: Medčasovna primerjalna analiza čezmejnih stikov in percepcij prebivalcev Monoštra o Madžarski in Sloveniji.
Zbornik prinaša tudi teoretična izhodišča in metodološki okvir, proučevanje medetničnih odnosov v Lendavi in Slovenski Istri. Urednica je dr. Albina Nečak Luk, ki je nosilka istoimenskega projekta pri Inštitutu za narodnostna vprašanja. Raziskovalni projekt" Medetnični odnosi in identiteta v slovenskem etničnem prostoru' so začeli snovati leta 1990. Projekt je bil
usmerjen k opazovanju stališč in pogledov prebivalstva, pripadnikov manjšine in večine, o položaju na narodnostno mešanih območjih vzdolž slovenske državne meje, torej v Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Madžarskem.
Dr. Albina Nečak Luk je v sklepnih mislih zaključka uvodne razprave tudi zapisala: “Podatki o jezikovni dejavnosti, zlasti podatki o izbiri jezika sporazumevanja, opozarjajo na to, da osrednji problem obstoja slovenskega jezika v Porabju ni več samo pomanjkanje javnih govornih položajev, v katerih je slovenski jezik primerno sredstvo sporazumevanja, temveč da je madžarski jezik v veliki meri vdrl v sporazumevanje med družinskimi člani in ogroža medgeneracijsko jezikovno kontinuiteto. (... ) Načrtovalci jezikovne politike v Porabju bi torej morali neprestano imeti pred očmi pomen ohranjanja družbenih (injezikovnih) vezi med generacijami: Ob sleherni dejavnosti, ki jo načrtujejo v
prid ohranjanja slovenščine bi si morali postaviti vprašanje: Ali in kako bo določena dejavnost (vrtec, šola, mediji, itd. ) vplivala na utrjevanje medgeneracijskih vezi? Ob tem sejetrebazavedati, dajete vezi treba vzpostaviti zgodaj, čustveno in verbalno, če naj se opuščanje jezika spremeni/zaobrne v ponovno oživljanje jezika... "
Ostale, ravno tako pomembne publikacije pa so triintrideseti zvezek Razprav in gradiva, kjer dr. Renata Mejak objavlja razpravo Pogledi prebivalcev Monoštra na sosednjo Slovenijo, ob drugih slovenskih avtorjih so natisnjeni tudi prispevki tujih avtorjev; v angleškem jeziku je natisnjen zbornik o ustavnem in političnem urejanju medetničnih odnosov in konfliktov; sodelavka INV iz Celovca Simona Zavratnik Zimic pa je napisala publikacijo Pogovori s koroškimi Slovenci. O etnični identiteti, slovenščini, dvojezični vzgoji in samopodobi.
eR
Konferenca o logistiki
24. in 25. marca je Business park d. o. o. v Monoštru priredil konferenco o logistiki, katere se je udeležilo približno 130 strokovnjakov oz. predstavnikov podjetij.
Konferenco je odprl dr. Attila Chikan, minister za gospodarstvo, ki je med drugim povedal, da so določene težnje, da bi Madžarska postala v srednjeevropskem prostoru regionalni logistični center.
Na Madžarskem deluje več kot 70 "business parkov" ali industrijskih con. Po mnenju ministra bodo preživeli le tisti, ki bodo imeli tudi vsestransko logistično ponudbo.
Peter Marko, predsednik županijske skupščine Železne županije, je naštel nekaj projektov, ki lahko prispevajo k temu, da bi Madžarska postala regionalni logistični center v tem delu Evrope. To je predvsem projekt slovensko-madžarske železnice, elektrifikacija Železniške proge Graz-Szombathely-Budimpešta ter posodobitev glavne ceste št 8.
Porabje, 8. aprila 1999
3
Štenje
O držini i mladosti
Slovenski pisateu Lojze Kovačič (1928) se je naraudo v Baslu v Švajci. Stariške so ta odvandrali, ka doma so si nej mogli krü zaslüžit. Gda so se malo vküppobrali - par lejt pred drügo bojno - so nazaj Prišli v Ljubljane. Tam se je Lojze Kovačič vönavčo za školnika. Delo je vLutkovnom
gledališči v Ljubljani tö.;
Lojze Kovačič piše novele, romane pa knige za mlajše. V knigaj z novelami Ljubljanske razglednice (1953) je piso o živlenji Prausni lidaj v Ljubljani po bojni. V knigaj Ključi mesta (1964), Deček in smrt (1969) i Sporočila v spanju (1972) - pa o svoji držini, mladösti. Najbaugše Kovačičove knige za mlajše so Zgodbe iz mesta Rič-rač (1962). Lojze Kovačič je 1973-oga leta daubo Prešernove nagrado.
V noveli Resničnost piše Kovačič o tisti cajtaj, gda je biu sodak, pa so ga s padaši vred vöpistili pa je malo kaulivrat pogledo v varaši:
„ Videl je ljudi, oblečene v noše in po evropejsko v konfekcijo, ki so hodili po pločniku sem in tja; bili so ko urne barvne lise, pisane zasede (alca) z neutrujenimi obrazi, prikazni iz zraka, mesa in blaga, ki so stopale ko po ponjavah tišine; bilo je dobro, da je bil skupaj z vojaki. Edina ulica, glavna - ena sama pasaža (bazarsor) - je bila nadvse hrupna. Sredi nje so vozili avtobusi. Nose na oslih so jezdile ob robu ceste. Ogledoval si je izložbe. Postaval je z vojaki pri fotografu in si z njimi ogledoval fotografije v vitrini: megleni obrazi v trenutni negib-nosti so bili na črni lepenki ko slikani katalogi umrlih. Kukal je skoz okno slaščičarne z rdečimi naslanjači med stebri in s tortami pod steklom. Potem je šel naprej do druge izložbe, tretje, vseh po vrsti po eni strani ulice. To je bil nekakšen panoramski kino iz začetka stoletja. Vse ga je kar suvalo v glavo. Pred hotelom so za mizicami med oleandri sedeli tujci. Natakarji so jim nosili pladnje (talca). To je bil dokaz, da tuje dežele ne obstajajo samo na kar-
tah, ampak tudi kot ljudje. Izza neke marmornate palače se je prikazala stara rumenopolta gizdača (dama) v dimljah, uhanih in čelnem obesku - najbrž ena iz plemena, ki je ustanovilo to mesto. ”
Marija Kozar
Vsigdar srmacke, dapa dun veseli (4)
Po veselji pride žalost
Najno veselje se je na žalost obrnilo. Kumaj je dekličina en mejsec stara bila, gda je mauž pá mogo notra rutjivati. Že od drugin. Vsigdar so v Kermedin mogli rutjivati, od tistec so je te pelali na Felvidék.
Tak sam žalostna bila, ka tau ne morem povedati. Baug moj! Ka pa bo z nami? Nej moža, nej dela, samo edno dejtece, za stero sam se mogla Sama skrbeti pa brigati. Cejlo nauč sam nej spala. Tak sam si mislila, dja mo pa eštje ednauk dun išla pa svojga moža vidla. Dejte sam vzela pa sam ga k materi nesla, naj ga skrb majo. Pejnaz sam nej mejla, ka bi s cugom išla, pri šogorcej (svakinji) sam si bicikli sprosila. Tak sam išla v Kermedin, steri je od naše vesi 37 km daleč. Dapa lübezen mi je mauč dala, ka sam srečno ta prišla. Mauž je trno veseli grato pa mi je pravo, ka bi nigdar nej mislo, ka ma bom dja tak vörna žena. Sva par vör eštje dünok vküp bila. Depa dja sam mogla domau titi, ka me je dejte čakalo. Nadajala sam ga, dosta mlejka sam mejla, dokeč sam domau prišla, sam mislila, ka se mi prsi razpaučijo. Tak je bilau, ka do sodake na drügi den tadala pelali. Düšna
vesi me je nej njala, pá sam išla za njim. Sodacke so že notra v bagaunaj bili, samo par minutov sva leko gučala. Gda sva se mogla laučiti, tisto je takša žmečava bila, ka sam mislila, ka tau ne preživem. Dapa dejte je doma bilau pa ma je mater trbelo.
Moja mati so pravli, ka so oni že starejši, vse ne ladajo več, zatok so mi svojo delo prejkdala Tak sam te ojdla prat pa čistit školnikom. Dejte sam leko s sebov vzela pa pri deteti vse obredla. Mlejka sam dosta mejla, gda se je nacecalo, je po pau dneva spalo. Gospa školnica je trno dobra düša bila, mi je kakši gvant pa jesti vsigdar dala. Te sam se več nej bojala, ka mo lačna. Gospa so me trno radi meli. Oni so tö meli vnüke pa dja sam vse včinila, ka je trbelo. Šaulo sam tö dja čistila. Če je dejte nej spalo, te ga je gospa skrb mejla.
Tak je odišlo šest mejsecov, oktobra je moj mauž domau prišo. Te je on tö slüžo, malokaj pri zidaraj, malo v gauška Naša lübezen je vsigdar vekša bila. Poštüvali smo se, radi smo bili, ka smo leko vküp živali. Deklične je mauž
trno rad emo, dejte se je tö veselilo oči.
Na sveti den (božič) smo eden mali krispan naredli, dapa nej je pravi cuker viso gori. Iz krep papira smo redli cuker, repo smo notra djali. Na krispan smo obesili djapke pa oreje, dapa dun je lejpi bijo.
Par mejsecov je brž odletelo, prišla je sprtolejt. Mojga moža so že od tretjim odvlekli za sodaka. V Vojvodino, v Újvidék so ga pelali. Tau je srečo emo, ka ma je nej trbelo na front titi. Dvej leta je nej domau prišo, liki zato sam vsigdar glas dobila od njega.
1943. leta se je že vidlo, ka Nemci bojno zgübijo. Krepka zima je bila, Rusi so Nemce pri Dom zbili. Vaugri so tam tö 130 gezero soldakov zgübili. Tjelko devic je ostalo pa tjelko mlajšov brezi oče?! Iz naše vesi - kakoli je mala, koman 400 lidi - je devet mladencov tam ostalo. Prevnaugo vlovlencov je tö bilau, ka so po 5-6 lejt mogli Rusom v rudnikaj (bányában) delati.
Baugi sam stokrat hvalo dala, ka je moj mauž nej vlovleni bijo.
E. Sukič
PRIHAJA CIRKUS!
PRIŠO JE CIRKUS - v Somboteu iz Maribora. Nej pravi, lutkarski. Igralca mariborskoga lutkovnoga gledališča Karla Godič i Danilo Trstenjak sta s svojimi lutkami - črv, žuna, maček, muš, baba, možak - napravila cirkus v lutkovnom gledališči Mladinskoga kulturnoga centra (MMIK) v Somboteli. Malo sta gučala slovenski, dosta sta spejvala, pa je madžarska publika donk vse razmejla, pa se je raduvala lutkovni igri.
Lutkovno gledališče Maribor je od 1974. leta mau nut-pokazalo skor 100 lutkovnih iger, štero je skor desetgezerokrat ponovilo. Te predstave je vidlo več kak milijon pa pau mlajšov. Šest igralcev se na leto nutnavči 3-4 nauve igre. Nastopajo po cejli Sloveniji, pri Slovencaj v Avstriji, v Italiji. Bili so že v Nemčiji, Angliji, Argentini, na Poljskom, Češkom, Hrvaškom i na Japonskom.
Slovenska samouprava in Slovensko društvo Avgust Pavel bi rada organizirala tečaj (tanfolyam) slovenskoga jezika za Slovence v Somboteli. Če do se flajsno včili, drugo leto pozovemo igralce lutkovnega gledališča iz Maribora, naj nam to nika lejpoga zašpilajo.
Porabje, 8. aprila 1999
4
OD	
SLOVENIJE...
PROTEST SRBOV V SLOVENIJI
V Ljubljani so proti napadom zveze NATO na Zvezno republiko Jugoslavijo protestirali člani Srbske skupnosti v Sloveniji. Okoli 5000 udeležencev protesta se je zbralo pred pravoslavno cerkvijo, nato pa so se odpravili proti ameriškemu veleposlaništvu, kjer so prižgali sveče. Protest je minil brez izgredov.
SODELOVANJE Z ROMUNIJO
Državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino Vojka Ravbar je sprejela romunskega veleposlanika Vasilea Jirjea. Pogovarjala sta se predvsem o možnostih povečanja in krepitve gospodarskega sodelovanja med državama. Strani sta pregledali nekatera možna področja za krepitev sodelovanja in pri tem izpostavili živilsko-predelovalno industrijo. Strinjali sta se, da obstajajo možnosti za prenos izkušenj in tehnologije na različnih področjih.
MOCK NA OBISKU
Slovenijo je obiskal nekdanji avstrijski zunanji minister in avstrijski podkancler dr. Alois Mock. Srečal se je s predsednikom države Milanom Kučanom, predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom, zunanjim ministrom Borisom Frlecem in ljubljanskim nadškofom Francem Rodetom.
POMOČ ZA BEGUNCE
Tudi slovenska Karitas si prizadeva za pomoč beguncem, ki morajo zapustiti svoje domove na Kosovu. Navezali so stike s sestrami usmiljenkami in s Karitas v Makedoniji, s predstavnico Karitas v Albaniji Mirjam Praprotnik, iščejo pa še povezavo s Karitasom na Kosovu in v Črni gori. Za begunce, ki so našli zatočišče v okolici mesta Drač v Albaniji, je slovenska Karitas pripravila dve pošiljki hrane in obleke.
Podpora mladim agrarnim podjetnikom
Ministrstvo za kmetijstvo in razvoj podeželja ima poseben program za razvoj družinskega kmetijstva, za ugodno kreditiranje privatnih kmetov. Za podporo lahko prosi vsak madžarski državljan, ki se želi ali se že ukvarja s poljedelstvom ali z živinorejo.
Podporo lahko zaprosite tudi vi, če:
•	niste dopolnili 40 let,
•	postanete podjetnik agrarnega sektorja,
•	želite izoblikovati konkurenčno družinsko kmetijo,
•	dosežete letno najmanj 1 milijon dohodka,
•	izjavite, da od države kot mladi kmetovalec ne dobivate druge podpore,
•	imate srednjo strokovno izobrazbo ali si jo pridobite v dveh letih,
•	imate kupnoprodajno ali predkupno pogodbo zaželjene mehanizacije,
•	imate dovoljenje za obnovitev že obstoječih objektov ali za novo investicijo, -
•	imate predhodno izjavo banke, kjer bi zaprosili za kredit
Dotacija lahko doseže 30 % kupne cene določene mehanizacije ali nove investicije, v višini 15 milijonov forintov. Subvencija na obresti lahko doseže 80 % osnovnih obresti, ki jih določa Nacionalna banka. Kredit za nakup osnovne mehanizacije ali za rekonstrukcijo lahko doseže 30 milijonov forintov.
Če sprejmejo prošnjo za dotacijo se mora skleniti kupoprodajna pogodba do 1. decembra 1999. Rekonstrukcija že obstoječih objektov in investicija novih objektov se mora končati v 24 mesecih.
Prošnjo morate odposlati najkasneje do 1. junija 1999 na Kmetijski urad Železne županije. Urad bo prošnjo v 15 dneh strokovno ocenil in odposlal na Ministrstvo za kmetijstvo. Dokončno rešitev prošnje bo opravila strokovna komisija ministrstva.
Če želite pridobiti dodatne informacije, se obrnite na:
•	Državno slovensko samoupravo na Gornjem Seniku,
•	Zvezo Slovencev na Madžarskem v Monoštru,
•	Generalni konzulat RS v Monoštru.
Fiatal agrárvállalkozók támogatása
AFöldművelődésügyi és Vidékfejlesztési Minisztérium kedvező támogatási formát dolgozott ki a családi gazdaságok kialakítására, valamint a fiatal agrárvállalkozók támogatására. A támogatást azok a nagykorú magyar állampolgárok vehetik igénybe, akik mezőgazdasággal és állattenyésztéssel foglalkoznak vagy kívánnak foglalkozni.
A támogatást Ön is igénybe veheti, ha:
•	még nem töltötte be 40. életévét,
•	egyéni vállalkozóként fog tevékenykedni,
•	korszerű, versenyképes családi gazdaságot hoz létre,
•	évente legalább 1 millió forint mezőgazdasági árbevételt ér el,
•	nyilatkozik, hogy mint fiatal agrárvállalkozó más támogatásban nem részesül,
•	szakirányú középfokú végzettséggel rendelkezik, illetve vállalja ilyen végzettséget biztosító szakiskola elvégzését 2 éven belül,
•	rendelkezik a vagyontárgyak megvásárlására vonatkozó adásvételi szerződéssel, előszerződéssel,
•	rendelkezik előzetes engedélyekkel a meglévő létesítmények felújításáról, illetve az új beruházások kivitelezéséről,
•	hitel felvétele esetén rendelkezik a hitelintézet előzetes nyilatkozatával. A vissza nem térítendő támogatás mértéke a beruházási költségek 30 %-a, de legfeljebb 15 millió forint A kamattámogatás mértéke a jegybanki alapkamat 80 %-a. A vagyontárgyak vásárlásához, rekonstrukciójához, létesítéséhez felvett hitel összege legfeljebb 30 millió forint
A pályázat pozitív elbírálása esetén a vagyontárgyak megvásárlására legkésőbb 1999- december 1-ig sort keü keríteni. A létesítmények rekonstrukcióját, illetve az új beruházásokat 24 hónapon belül kell befejezni.
A támogatási pályázatot legkésőbb 1999. június 1-ig lehet az illetékes földművelődésügyi hivatalhoz benyújtani. A hivatal a pályázatot 15 napon belül véleményezi és megküldi a minisztériumnak, ahol az elbírálást egy szakértőkből álló bizottság végzi.
További információkért a következő szervezetekhez fordulhat:
•	Magyarországi Szlovének Szövetsége Szentgotthárd,
•	Országos Szlovén Önkormányzat Felsőszölnök,
•	Szlovén Főkonzulátus Szentgotthárd
Porabje, 8. aprila 1999
NémarKejp (14)
CECKATI
RAČUNALNIK
V eni velki madžarski banki so dugo nevolo meli, ka sé je enomi njinomi kompjuteri dostakrat, zmejšolo, ka je sam od sebe pisati začno. Majstri so v servisi Večkrat prejk poglednili mašin, pa so vsakšo paut pravili, ka jé z računalnikom vse vredi. Viruša so tö nej najšli na mašini Pa so jim telefonerali, ka té vragznauva sam od sebe piše milijonepa milijarde. Te so jim v bauti nauvoga dali. Za par dni je prišla nauva reklamacija... Mujsje titi, so si mislili majstri, pa Pogledniti tau čüdo!!!.. Kam čüdo so sé nej djali, gda so zaglednili, ka na monitori rejsan švigajo litare pa numare. Ženska pri kompjuteri pa ne drukniva, liki na stoli med nikšimi paperi razskapa. Te so se enomi račnalnikari neznajžne moške oči dojpoškleznile s šklizkoga monitora pa na fejst pičarko počujsnile. Skor ma je sapa stanila, gda je vüdo, kak so lejpi kraugli cecki na drauvni druknivali, gda sejegospodična malo naprej naslonila, ka naj bi dosegnila papere.
Na začetki je dosta lüdi tak mislila, ka so kompjulerski viruši kakše stvarine. Tak kak buje, vaši, mravle, bakterije, bacili ptt. Namé so tö spitavali, če sé ne bogim od takšoga računalnika z virušom, ka od njega dobim našec. Pa prej kak té stvarine nut v mašin pridejo? Najprva sé nut v rami skrivajo? So grde? Kosmate? Pa gda računalniki viruše majo, te njim tö teče naus pa uni tö kijajo?... Računalniški viruši so takši skriu programi, šteri škodo delajo. Napriliko mi dojzbrišejo tau, ka sam dotegamau napiso, ali mi vözakapčijo monitor, ali par redauv vözbrišejo iz tistoga programa, s šterim tau svoje pisanje pišem. Kak če bi enim grablam vse zobce vöposkübili, vi pa bi mogli krmo obračat titi...
Če smo že pri stvarinaj. Prvi računalnik je v teoriji stvauro, vönajšo MadžarJanoš Neumann v Meriki prvi računalnik za lüstvo pa je tö madžarski patent biu, vejpa so ime Commodore Madžari naaupek tak izgovardjali, ka Komondor, tau pa je ime velkoga madžarskoga psa.
Na začetki so lidgé mislili, ka je računalniška müš tö prava müš, štera se v mašini skriva. Gnauk sam v slüžbi emo inventuro (leltár), pa ma je gospa najprva pitala, če vzamanici aligde indrik držim tiste 20 müši, ka tü na papéri piše. Gda smo sé na žmetni zgučali, ka so müši tisti mali plastični drekci, štere novinarge v rokaj stiskavajo (brrrrr! ), je začnila iskati 20 stolüc. Engliška rejč (mouse), pad (tudi, po šterom, müš” vlačijo - egérpad) vogrski pomeni, stolüca’...
Čüden stvaurje té računalnik. Nemarkejp piše, guči, mala, spejva, pleše, telefonira, vö z banke penaze kradne, dojzmrzne, kija, brela...
Telko vse delati, te pa nej čüda, nej, če še ma včasik zmejša, gda ga lejpi kraugli cecki mlade pičarke tak na fajni šlatajo...
Francek Mukič
5
Te eden je nej vedo Vogrski, te drugi pa nej slovenski...
Nega dugo, gda sam v Sakalauvcaj nistarne lejpe vöre doživejla pri držini Nemeš. Ka pri šteri Nemešovi je pitanje zatok, ka v Sakalavci se več lüdi piše Nemeš. Pa če se tak bližamo k držini, ka prej je mladi vert član dramske skupine Nindrik-indrik, je eške itak nej dobra, zatok ka sta dva Nemeša člana skupine. No, te pa ostanimo pri skupini! Od tistoga Nemeša je guč, steri je špilo Buncleka. Etak pa zagvüšno vsakši zna, od šteroga Nemeša je guč. Števan Nemeš žive v ednom najlepšom deli vesi. Malo na brejgi, tak malo na samom. Mladi vert je eške nej štirideset lejt star, depa tak pravi, ka je on eške tista generacija, stera je v otroški lejtaj eške nej vedla Vogrski.
Pišti, gda pa kak si se navčo Vogrski?
Tak pet lejt sam star bio, gda je moja sestra zaročena bila z ednim pojbom. On je Vogrin bio. Je tüj pri nas bio pa sva vküp ojdla goba iskat. Navola je samo tau bila, ka je on nej vedo nikanej slovenski, ge pa nikanej Vogrski. Depa zatok sva iskala pa ojdla po gauški. Med tem sam se pa dosta navčo Vogrski. Deca se strašno brž vči jezik. "
V vašoj držini eške živejo tvoja mati, tvojga sina babica. Ka tau znamenüje pri jeziki? Tau je dosta vrejdno zatok, ka moja mati z nami samo slovenski gučijo. Tak pa sam dja tö nej pozabo, no pa moj mali, sedem lejt stari Benjamin tü vse razmej, pa malo guči slovenski tü. Sploj pa kakšo hamišijo pa bola kaj za hejc zna povedati. "
Letos že tretjo leto špilaš v porabskoj dramskoj skupini Nindrik-indrik
"S sakalauvskimi gasilci smo ranč v Sloveniji bili, gda smo nazaj po pauti na D. Seniki malo stanili. Tam smo se
srečali s Klara Fodor (Sekretarka Zveze Slovencev) in tak je prišlo do toga, ka nas je prosila za tau. Meni se tau vidi, sploj pa zatok, ka se je dobra držati k kakšoj skupini. Tau mi je tü sploj lepau, da na odri tak gučim, kak gučimo slovenski tüj v Sakalauvcaj. " Zakoj? Kak gunte v Sakalauvcaj?
Tak mislim, ka vsi vejmo, ka malo ovak kak, povejmo v Števanovcaj, ovak kak na G. Seniki, ovak kak Slovenčarge. V skupini smo pa igralci iz različni vasnic, po mojom je ranč tau lepau. S tejm vred se pa dosta besed navčimo tü, takše besede, stere naš Porabski jezik, ne pozna, ne nüca. Napriliko: oder, vaje, pa eške dosti slovenski besed. S tejm smo bogatejši. "
Gda sam prišla, sta me s tvojim 7 lejt starim sinom čakala. Pa kak sva si pripovejdala, se je vidlo na njegvom obrazi, ka on razmej slovenski. Guči tü?
"Benjamin vse razmej, tau leko zavalim svojoj materi, stera z njim samo slovenski guči. Tau je tü istina, ka dja, sploj pa moja žena, negučiva z njim slovenski pa bi tau nej zamanjske bilau. "
"On vse zna, " pravijo stara mati, "če kaj gučimo od koga ali kakoli. Dosta kaj pa zna povedati, zatok ka si miva samo slovenski gučiva. Na kakšo smejšno delo je pa sploj pozoren. Če ma pravim, povejmo, samo telko: dragi moj golau-bec, te on tak nagnauk pravi: primi me za gaubec. Pa dosta-dosta takšoga kaj znava müva. Völkiva "padaša" sva tü. Na teltja, ka se je zgodilo, gda mi je eden zranjek sin edno kupico palinke naleko, je Benjamin tau napamet vzejo pa mi je v palinko malo kakaona vlejo. Pa te se je spuco v šaulo. Gda je prišo iz šaule, je pito, kakšna je pa bila palinka Na, tak se miva eden z drugim hejcava" Andreja, ti kak "trpiš” tau, da Pišti, tvoj mauž, odi špilat, odi na vaje pa je za toga volo Večkrat nej doma?
"Gda je začno ojdti, mi je buma nej fajn bilau. Obadva delava, sploj malo sva doma, pa gor na tau po sobotaj ali nedelaj znauvič odide. Na, gnes sam se že zmirila s tejm. Do tejga mau sam vsakšo igro poglednila pa morem povedati, ka se mi vidi, kak špilajo. " Pišti, kak si že ti, depa žena je tü prajla, takšo kaj dosta dela prosi, dosta cajta, ka človek od držine more vkraj vzeti. Kak čütiš, vrejdno je
delati, splača se? Zvün te skupine eške kaj delaš? "Po mojom je vrejdno. Dobro se  človek čüti, če vej, ka leko kaj napravi za lüdi. Pa te je človek sam s sebov tö bole zadovolen. Dugo dugo lejt sam v vesi pri gasilcaj delo. Zdaj sam pa trener futbalistov D. Senik-Sakalauvci. Tau tü sploj dosta cajta prosi. Zdaj, gda se že začnejo nogometne tekme, me mauti pri dramskoj skupini tö, ka se programi včasik križajo. Takšoga reda ali tau ali tisto je potrejbno püstiti.
Če se človek "notzmejša" v kaj takšoga pa če ma uspehe tö, te buma se žmetno od tauga vkraj vzemaš. Na peldo samo telko leko povejm, ka gda vleti ne špilamo v dramskoj skupini, kumaj čakam, naj zima bau, ka mo se znauvič kaj leko včili. Splačati se etak splača, nej ka bi stoj na kakše pejnaze mislo. "
Benjamin je eške mati, depa zatok se že zdaj malo vidi, na koj je on valaun?
"Benjamini se vidi dramska skupina. Njema je ne pozablena igra "Žüpanova Micka" zatok, ka sam dja tam Buncleka špilo, pa se je njemi tau fejst vidlo. Eške gnes me Včasik tak zove. Depa Benjamin sploj rad ma nogomet. Etak se je pa dau že notspisati v Slovensko ves, gde špilajo v županijski ligi, pa za toga volo morajo meti mladinsko ekipo tö. Tak ka iz Sakalauvec odi ta 14 mali pojbičov. Ovak je pa tak, ka če gde naša ekipa špila, ta moja držina vsigdar de, pa pogledna tekmo (mérkőzés). Žau, mati nej, ona že ne more ojdti tak daleč. Našo skupino je tü samo gnauk vidla.
Tak mislim, če mo mogo, mo delo v tej skupini, ka mi je tau na velko veselje. "
I. Barber
... DO MADŽARSKE
PRIREDITVE
•	Slovenska manjšinska samouprava na Dolnjem Seniku je 5. aprila priredila 5. slovenski kulturni dan, na katerem je ob domačih malčkih, učencih OŠ G. Senik sodelovala tudi gledališka skupina s Trdkove. Igra, ki so jo predstavili, je bila dramatizirana na osnovi zgodbe I. Barber z naslovom Rožika. Ob tej priliki so predali tudi nove prostore slovenske samouprave.
•	7. aprila so odprli v Monoštru razstavo mladega slikarja Jožefa Gyečka z naslovom Tu in tam. Del razstave si lahko ogledate v avli gledališke dvorane, del pa v Slovenskem domu do 30. aprila.
•	11. aprila prirejata Slovenska samouprava in folklorna skupina na Gornjem Seniku prireditev z naslovom "Plešimo, Spejvajmo". V programu bodo sodelovali domači folkloristi, FS iz Beltincev, otroška folklorna skupina G. Senik, učenci slovenske glasbene šole na G. Seniku ter duo Rumič in Remeriar. Program se bo začel popoldne ob 3. uri v kulturnem domu.
ZNANSTVENORAZISKOVALNA KONFERENCA O MANJŠINAH
Madžarska akademija znanosti in Urad za manjšine prirejata 8. in 9. aprila konferenco z naslovom Vprašanja narodnih in etničnih manjšin na Madžarskem na prelomu tisočletja. Konferenca bo svoje delo opravljala v petih sekcijah, v katerih bodo razpravljali o manjšinskih samoupravah, o uveljavitvi manjšinskih pravic, o inštitucijah ohranitve kolektivne identitete, o pouku materinščine. Posebna sekcija se bo ukvarjala s položajem ter družbeno integracijo Romov.
Slovenci na Madžarskem v javnem življenju je naslov predavanja Marije Kozar, etnologinje muzeja Savaria, ki ga bo imela 8. aprila v prvi sekciji.
* * *
Mejni prehod Gornji Senik-Martinje je od 1. aprila odprt od 7. do 21. ure.
Porabje, 8. aprila 1999
6
Človek naj ostane človek
Ves Števanovci leži sedem kilometrov od Varaša. Če se pelamo prauti vesi, z enoga brga kumar priletimo dola pa smo že na drügom. Etak se pa sama ves vleče po lejpi dolinaj pa eštja lepši brgauvaj. Gor na brejgi majo svoj center, gde je cerkev, župnišče, kulturni daum, ambulanta, pošta, kauta s krčmauv, cintor, vrtec, na enom drügom pazidina, ka je ške v tisti lejpi časi tabor biu, gnes ga pa majo za turiste.
Spodkar v dolini, kak se pelamo prauti Otkovcaj, se pa zdigava visika zidina, stera se že od daleč vidi. Tüj so pisarne samouprave. Med delavci sam najšla nauvo županjo, gospau Dolino Dončec, stero sam prosila, naj se nam notapokaže, da bi go leko spoznali.
"1957. leta sam rojena v Ma-rosvásárhelyivErdélyi. Šaule, od osnovne šaule do Univerze (egyetem), sam zgotauvila v rojstnom Varaši. Diplomirala sam kak barberkinja (zdravnica). Zvöjn vogrskoga gučim več gezikov, romunsko, francosko pa rusuško, Srejdnje dobro engleško pa taljansko. Mam 16 lejt staro (h)čer, vči sé v gimnaziji Jurisich Miklós v Kőszegi. Ona tü barberkinja štje biti.
9. apriliša 1990. leta sam prišla na Vogrsko. Par mejsacov sam delala v špitalaj za prizadete (Szociális Otthon) v Varaši. Od 1. Septembra mau do gnesden sam pa barberkinja v Števanovci. Sprvoga sam delala kak okrožna (körzeti) barberkinja, od 1996. leta mau - gda sam dola djala strokovni izpit - kak hišna barberkinja. "
• Kak brodiš nazaj na te devet lejt kak barberkinja v Števanovci?
"Leko ti povejm, ka sam dosta pa redno mogla delati. Spr-
voga je težko bilau. Ambulanta za betežnike je bila srmaško, primitivno opremljena z zdravniškim škerom. No, za te stvari smo z natečaji (pályázat) sprajti telko pejnaz, ka gnesden ves ma moderno ambulanto. Največ
trüda pa časa sam nücala zatok, ka bi zdravstveno kulturo zdignile
Brodim na tau, ka so se lidge nej zavedali, ka se človek ležej leko zavrači, če pravoga ipa de k barbejri, če notadrži barbejrove tanače, če redno nüca tisto vrastvo, ka barbejr spiše gor, če sé s svojim betegom poredoma zglasi pri barbejri. Beteg je nej sramota, liki nevola, zatok sam dja tüj, naj pomagam, naj betežnik vse menja trpi, vseprvin ozdravi. Leko si povejm, ka sam 3-4 lejta nücala zatau, naj se lüstvo k toma vcujvzeme. V tej lejtaj skur nej bila takšna nauč, ka bi me stoj nej zvau k betežniki. Gvüšna sam bila, ka se da navčiti, gda pa Zakoj trbej titi k barbejri. Samo dosta moram med njimi biti. Dja sam odla od iže do iže, dosta sam se pogučavali z njimi, naj vsebola spoznani lüstvo pa njijvo zdravje. V tejm sam tü gvüšna bila, če me oni redno spoznajo, mi zavüpajo. Gnesden ti leko povejm, ka se je vrejdno bilau trüdili. Trno
lepau se porazmejmo kak človek s človekom pa kak betežnik z barbejrom. Čütim, ka mi zavüpajo, me poštöjvajo pa radi majo, ranč kak dja njij. Dja že tau za velko cenim, ka vzemejo pomauč od drügoga. Tau je slovenska krajina, tüj se lidge bola vsé zaprejo, če majo kakšno nevolo, neškejo, ka bi zvöjn družine stoj zvedo.
Gda sam es prišla, sam vidla, ka je nisterne sram bilau zavolo svojoga betega, kak če bi sami bili krivi. Po pravici ti povejm, ka bi že Večkrat leko üšla v varaš v ambulanto ali v špitale delat. Depa nej bi se mogla od toga kraja Zdaj že vkraj vtrgniti. Tak čütim, ka bi nika Sama sebi vövtrgnila, tüj njala. Gnesden že mam prosti čas, ka sam si Sprvoga nej mogla dopisti. Ja, našo delo je nej leko. En barbejr se vsakši den mora včiti. Telko vse nauvoga je, ka če se ne včiš, zaostaneš. Tau pa betežniki nagnauk vpamet vzemejo. Vsi vejmo, ka je z lidami delati težko. En barbejr ma velko odgovornost, mora vedeti, ka je človekove živlenje v njegvi rokaj. "
• Tak brodim, ka je tvojo živlenje tü nej tak leko, kak se od zvüna vidi.
"Po pravici ti povejm, ka sam do tejgamau dosegnila, sam sé za vsakšo stvar redno mogla potrüditi, delati. Dja sam furt mejla cilje pred seov. Tak brodim, če človek toga nejma, ranč ne vej, ka šké. Ka nazaj vardjem, od tistoga časa sam barberkinja stejla biti. Zatau sam naprajla vse, ka je trbelo. Istino, ka mi je držina
vse včinila, mojo delo je bilau redno se včiti. Od svoji starišov sam furt tau čüla, kelko gezikov vejš, telko si vrejden. Etak sam na tejn bila, naj se vse več gezikov navčim. Moja mama je Vogrinka, oče pa Romejnar. Mi smo se v držini pogučavali Vogrski, romunski pa rusuški. Vsi smo na tejm bili, naj se vsebola navčimo rejč drügoga. Pri nas se je nikdar ništje nej spravlo s tejm, Sto kakšne narodnosti je. Vsi smo lidge, stere smo nej po narodnosti cenili, liki kakšen človek je, ka je napravo. Zatok je pa namé tak v glavau vda-rilo, gda je v Romuniji vövdarila nevola pa se je politični sistem spremejno, te je vöprišlo, ka sé buma tau šte, če si Vogrin ali Romejnar ali Cigan ptd. Bila sam fejs razočarana (csalódott), najbole zavolo tisti lidi, stere sam do tistogamau poštüvala pa cenila. Tomi se leko "zahvalim, " ka sam na Vogrskom. Dja sam si na tau nikdar nej brodila, ka tanjam svojo domovino. "
•	Ka si brodiš o tejm, ka je ves tebe izvolila za županjo? "Priznam, ka sam trno vesela. Zame tau trno velko poštanje pomejni. Istino, ka sam se nej Sama od sebe zglasila, lüstvo me je prašilo, nagučavalo, naj kandidiram. Tak sam si brodila, če oni želijo tau, te moram sprobati. Tau, ka je lüstvo z Vekšoga name, pa nej na domanjoga človeka glasovalo, mi je pokazalo, ka me cenijo kak človeka. Zatok pa tak brodim, ka dja dosta vekšo brigo moram meti za ves, od mene gvüšno več čakajo kak od enoga domanjoga človeka. Če človeki zavüpajo, te s cejlo močjauv mora na tejm biti, naj vse več pa vse baugše opravi svojo delo. "
•	Ka vse bi rada naprajla samouprava v tej štiri lejtaj? "Najprvin tau, ka ves olepšamo. Naša mala ves naj tak vögleda, ka de lidi z drügi
krajev tü se vlejkla. Mamo lejpo pokrajine, samo go moramo vred držati. Ustanovili smo Drüštvo za olepšanje vesi. Etak leko kaj pejnaz spravimo na natečaji. Moramo pomagati pa pobaugšali delo futbalistov, gasilcov, žen, stere spejvajo. Vred trbej djasti zidino tabora, ka mamo za turiste. Na srejdi vesi stodji prazna kasarna, stera je že skur vcejlak fertig. Na tejm že delamo, naj se že gnauk nika gene.
Ves s pejnazi trno lagvo stogi. Od rosaga malo pejnaz dobi takšna mala ves, kak je naša. Težko držimo gora šaulo, ka nas dosta košta, mlajšov je pa malo. Letos nam pauleg šaule več kak 7 milijonov forintov fali, ka nikak mujs moramo naprej sprajti. Če ovak nede, se obrnemo na Ministrstvo za šolstvo, na poslance v parlamenti, na vsakšoga, steri ma kaj do toga. Eštja dobro, ka je dosta natečajov vönapisani. S takšni pejnaz smo sprajti nauvo pohištvo (bútor) za pisarno samouprave, računalnike. Meli mo 9, 5 milijonov vrejdnosti mašine za paversko delo, tau tü iz takšni pejnaz.
Škemo meti več kulturni programov. Februara smo baur vlekli, gda je ves pokazala, ka se dostavse da naprajti. Tak Vidim, ka se mladi že samo Vogrski pogučavajo med seov. Če je že slovenska ves, radi bi se povezovali s Šalovci. Etak bi naši leko odli ta pa naaupek pa bi se slovenska rejč mogla nücati. Če smo že tü skrak pri tromeji, ne škaudi, če se povežamo z eno vesjo iz Avstrije. Mi moramo staupiti do drügi, ne moramo čakati nika, ka nas je malo. Depa ena mala ves tü leko napravi svojo, če štje. Na tejm mo delali, naj vsakši rad ma svojo ves, naj go poštüva. Lidge se morajo poštüvati med seov pa ceniti delo eden drügoga. "
Klara Fodor
Porabje, 8. aprila 1999
7
Milivoj M. Roš
Kak
škrat Babilon pomaga zalüblenim
Sportoletje je dun tisti čas, gda se vse, ka dé pa plejzi, zalübi. Moram prajti, ka tou ne vela za škrata Babilona. Un je takši, ka se zalübi v tistom časi, gda je niške nej zalübleni. Takša je ta naša mala nevouli Dapa, tou ne pomejni, ka bi un v tom časi od lübezni vkraj bejžo. Gde pa! Trno sé njemi vidi, gda so fčele, vrabli, pavoki, štrto, male müši, droubna deca pa velki bale zalübleni do vüj pa ške više. Lejče nad njimi in šté srca, stera vse kouli njega plavajo po zraki in se smijejo v tisto njegvo dugo pikečo bradou. In te včasi prileti do takšoga človeka tö, steri je v svoji lübezni trno žalosten. Po domanje Povejdano, do človeka, steri je nesrečne zalübleni. Vej pa je istina, ka gestejo srečne lübezni pa zaka ne bi bile nesrečne tö.
Bilou je eno trno zalübleno sprtoletje. Bilou je takšo sprtoletje, ka so se ške dejdeki pa mamce na nouvo zalübili. Zalübo se je kuman vözraščeni Lujzek tö, dapa, njegva lübezen je nej segnola do njenoga srca. Njoj je ime Marija. Vej se njoj Lujzek zato vido, dapa... Dapa, samo vido in nika drugoga. Un pa njoj je piso pisma, noso korine, küpo prstanek, dapa... Dapa, nej njoj je sejgnolo do srca. Bole jo je rad emo, bole ga nesrečna lübezen vmarjala. Sedo je tak vinej za stolom v toplom sprtolejtnom večerji in njoj piso že sedmo pismo. Sam s sebov sé je zgučo, ka je tou slejgnje pismo. Če ga po tom nede škela meti, naj vse vrag vzeme. Začo je pisati:
-Lüba moja Marija...
Kakje tou napiso že njemi je skuza prejk po lici spadnola na paper in ranč te, gda se je tou zgoudilo, se je po zraki prineso škrat Babilon. Ške prle, kak je sploj redno pogledno v njegvo srce, že je vedo, ka Lujzeka mantra. Seu se njemi je naiejvo ramo in poslüšo, kak trpi njegvo mlado srce. Bole, kak si je gučo, ka tou nej njegva briga, bole se njemi je Lujzek smilo. Nej so ške minole tri minute, že je biu bole skuznati od Lujzeka, tak si je tou njegvo nesrečno lübezen k sebi vzeu.
- Tou več ne morem trpeti, si je zbriso od djoukanja šmrklavi nous in se vseu na Lujzekovo rokou. V tistoj minuti je rouka več nej pisala pismo, liki je sama od sebe začala pisati zalübleno pesem:
Kamakoli obrnem oči, sigdar samo ti.
Kamakoli sunce sije, sigdar do Marije. Kamakoli ške srce.
sigdar ta do te.
Gda je Lujzek skončo pesem, je škrat Babilon na njou ške trikrat plüno in že na drugi den, gda jo je Marija preštejla, je bila zalüblena do vüj pa ške više. Vej se v koga? V Lujzeka! In bila sta srečniva. Srečen je biu škrat Babilon tö, ka je že palik ednomi srci pripelo drugoga. Mogouče pa je vse tou napravo samo zato, ka se ne bi djouko zavolo nesrečne lübezni.
(ilustracija: M. Kozar)
Moja šola gimnazija
Stara sem 18 let in hodim v četrti razred monoštrske gimnazije Mihaly Vorosmarty. Ta šola ima dolgo preteklost, stara je že več kot 100 let, ustanovili so jo l. 1893. Leta 1997 so jo dogradili.
Sto let staro stavbo veže z novim delom velika in svetla avla, ki je primerna za prireditve. V njej je mnogo lepih cvetlic, tukaj je tudi bife, kjer lahko dijaki kupujejo razne sladice in druge dobrote. V novem krilu sta slovenska oz. nemška jezikoslovna kabineta, kjer so računalniki in tudi magnetofoni, da bi se lahko učinkovito učili jezike. V novem delu je 9 učilnic in radijski studio. Tisti del povezuje telovadnico in staro zgradbo gimnazije. Telovadnica je dovolj velika, žal, pozimi malo mrzla.
V	"starem" delu je knjižnica, v kateri je šestnajst tisoč knjig, med temi so leposlovne, strokovne, znanstvene izdaje, učbeniki, slovarji, leksikoni, enciklopedije itd. Del knjig je darilo iz Slovenije: slovenske mladinske, leposlovne knjige, pesniške zbirke, učbeniki, albumi in leksikoni. Tu imamo še novo video-fonotehniko, kjer lako poslušamo glasbo in gledamo televizijske oddaje ali video.
Profesorji imajo obnovljeno zbornico, ravnatelj in pod-ravnateljica pa imata lastni pisarni. Tudi knjigovodja, tajnica in vodja finančnih zadev imajo svoje prostore.
V	nadstropju so kabineti za fi-ziko, kemijo in biologijo, vsak kabinet ima laboratorij in predavalnico. Dijaki, ki se učijo angleščino, morajo prihajati
sem, ker je tu tudi angleški jezikoslovni kabinet.
V naši šoli se lako vključimo na internet. Imamo dva računalniška kabineta, kjer je devetindvajset računalnikov. Mene najbolj zanima informatika, zato preživim tu zelo veliko časa.
Šolo obiskuje približno dvesto petdeset dijakov. V šoli se lahko učimo štiri jezike: slovenščino, nemščino, angleščino in italijanščino. Slovenski jezik se uči premalo učencev.
V našem razredu nas je 25, od tega 21 deklet in 4 fantje. V zgradbi se počutimo dobro. Naša gimnazija je najbolj moderna v županiji.
Katalin Daniel 12. b-r., Gimnazija Monošter
Tridnevni izlet
12. marca smo brat, njegova prijateljica in jaz odpotovali k očetovim' sorodnikom v Gyorszentivan. Že v četrtek smo se pripravili, da bi se lahko v petek po šoli in delu takoj odpravili. Ob štirih smo šli od doma, med potjo smo kupili nekaj hrane, ker traja pot tri ure. Tudi bencinski rezervoar smo napolnili. Ob sedmih smo bili v Gyorszentivanu. Sorodniki so nas že zelo čakali. Šli smo v hišo in se pogovarjali, ura je bila že enajst, ko smo šli spat. Naslednji dan, v soboto, smo vstali ob devetih in zajtrkovali. Dopoldne smo šli na izlet v Gyor. Z nami je šla tudi sestrična, ker ona pozna mesto. Bili smo tudi na tržnici. Potem smo šli v mestno hišo. Opoldne smo šli v grško gostilno na kosilo in smo jedli gyros. Ob treh pa smo se vrnili v Gyorszentivan. Ob petih smo šli k sestri stare mame. Zvečer smo gledali video in šli zgodaj spat, ker smo bili zelo utrujeni. V nedeljo ob desetih smo šli k maši. Ko smo se vrnili, smo kosili in potem obiskali brata stare mame. Tudi tu so nas z veseljem sprejeli in nam ponudili dobro pecivo. Še malo smo se igrali na računalniku.
Hitro je minil čas in na žalost ob šestih smo se napotili domov. Pri sorodnikih sem se počutila zelo dobro.
Kristina Nagy 1 l. b-r., Gimnazija Monošter
Približuje se pomlad
Priližuje se pomlad. Toplo je. Oživijo drevesa, rastline. Spomladi cvetijo cvetlice: zvonček, španski bezeg, žafran, potonika, mačeha, hijacinta, narcisa, vijolica, regrat, kalužnica, tulipan itd. Na polju se začne delo. Pšenica je tudi zelena. Na vrtu posejejo peteršilj, korenček, solato, rožice itd. Ptice priletijo nazaj: štorklja, lastovka. Otroci in starši se sprehajajo in nabirajo rožice. To je zelo lepo. Rada imam pomlad.
Kitti Virovec 4. r.,  OŠ G. Senik
Moj papagaj
Doma imam papagaja. Ime mu je "Tonija". Imam ga zelo rada. Veliko je, zato je zelo debel. Kadar ga spustim iz kletke, je zelo vesel, zato se mi vsede na glavo. Ko postane lačen, se sam vrne v kletko.
Katalin
Čato 4. r., g OŠ
G. Senik 
Koline
 Šli smo na obisk k babici. Mesar je zaklal prašiča. Nato mu je odrl kožo in ga razkosal. Mešo so obesili na kavlje, da se ohladi. Babica, pa je pripravila za kosilo jetra, mešo, juho. Naslednji dan smo delali klobase, krvavice in pečenice. Ko so bile klobase narejene, smo jih nekaj pripravili za pokušino. Bile so zelo okusne.
Agošton Gyeček4. r., OŠ G. Senik
Porabje, 8. aprila 1999
Vstali Gospod, ti si Pot in Cilj, ti si življenje, ti si Ljubezen.
Paul Roth
družba - tarsadalom izhodišče - kiindulopont ogrožati - fenyeget opazovanje - megfigyeles obiskovalec - latogato prebivalstvo - lakossag preteklost - mult predstaviti se - bemutatkozik primerjati - osszehasonlft samouprava - onkormanyzat scenarij - forgatokonyv strinjati se - egyetert snovati - tervezni stališče - allaspont telovadnica - tornaterem udeleženec - resztvevo veleposlaništvo - nagykovetseg vplivati - hat, befolyasol zbornik - gyujtemeny vzgoja - neveles
Podpora
manjšinskega
sklada
Javni sklad za narodne in etnične manjšine na Madžarskem je na svojem zasedanju 18. marca odobril denarno podporo naslednjim samoupravam in organizacijam:
•	Zveza Slovencev na Madžarskem
•	predstavitev v Prlekiji 100. 000
•	srečanje pevskih zborov
150. 000
•	slovenski kulturni praznik
130. 000
•	gledališka predstava v Videoklubu 220. 000
•	Društvo porabskih slovenskih upokojencev
•	srečanje in kulturni večer
80. 000
•	Budimpeštansko slovensko društvo
•	razstava papirnatih cvetlic
77. 000
•	OŠ G. Senik
•	lutkovna predstava Brezi straja nega straja 161. 900
•	Slovenska samouprava G. Senik
•	prireditve ob veliki soboti
90. 000
•	obnovitev pustnih šeg 96. 000
•	folklorni večer 100. 000
•	Slovenska samouprava Verica-Ritkarovci
•	srečanje sosedov 120. 000
•	Slovenska manjšinska samouprava Mosonmagyarovar
•	slovenski klub 180. 000
ZA
SMEJ
Odgovor
V našoj ednoj krčmej je etak vönapisano:
"Sto rad ma vino pa ženske pa lepau zna spejvati, lagvi človek ne more biti! "
Nakak je pa napiso odgovor: ”Pij mojo vino, živi z mojo ženov, neš emo volau spejvati, samo omedlejvati. "
Vzrok
Naša Ana se etognauk razčemeri pa etak pravi svojmi možej, Rudini: "Ti, Rudi! Strašno žmetno trpim, da ti vsepovsedik tau gučiš, ka si me prej zatok za ženo vzeo, ka tak dobro Znam küjati. Dobro vejš, ka dosta vse Znam, depa küjati pa nej. Zakoj tau delaš? "
Naš Rudi pa etak: "Zakoj, Zakoj. Vej pa nikak morem lüdam raztomačiti, Zakoj sam te vzeo. Ovak bi me za norca držali. "
Čednejši od mene
Naš Vince se etognauk sreča s svojim najbaukšim padašom, Šanjinom pa ma etak pravi: "Vejš, Šanji, ne morem vöstati toga Vendela. "
Šanji pa: "Pa Zakoj ga ne moreš vöstati? "
"Zakoj, Zakoj. Zatok, ka ne trpim tiste, ki so čednejši od mene. Te vrajži Vendel je tistoga ipa, gda je mladi bio, tü odo za mojo ženov. Pa ma je ranč na misli nej prišlo, ka bi go za ženo vzeo. "
I. B.
Porabje
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Deak Ferenc ut 17, p. p. 77, tel.: 94/380-767
Tisk:
SOLIDARNOST D. D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3. 11. 1993, se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarife 3. zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92). ISNN 12187062
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine