'MJ S, v Liat za koristi delav- PE 18 . *t e •koga ljudstva. Delav¬ ci so opravičeni do C vsega kar producirajo. • Thls paper is devoted to the interests o f tKe working class. V «r» are entitlev. i what tKey produ ?❖/ - \ $ 50 0 "J * 1 do doji J 'ne * • Enteroda.s second-clas« matr«r. Dec. 6, 1907, at the post Office at Chicago 111. uuuer the A.ct of Congreas of March Srd,1879. Office: 4008 W. 31. Str.. Chicago, III. "Delavci vseh dežela, združite se!” 81 P AZITE * na številko v oklepaju, ki se nahaja poleg va¬ šega naslova, prileplje¬ nega spodaj ali na ovitku. Ako (407) je številka . . tedaj vam s prihodnjo številko našega lista po¬ teče naročnina. Prosi¬ mo ponovite jo takoj. Štev. (No.) 406. ❖ 4% Chicago, 111., 22. junija (June) 1915. Leto (Vol.) X. V žačunih Judežev so velike pomote. . Kapitalisti potrebujejo nepoštene delavce. ! eliko bolj nujno jih potrebujejo, nego se mar- iomu zdi. Tudi neumni delavci so dobri; zlata so vred- Ali svoje usode ne morejo kapitalisti obeša- !l])j na ta klin, kajti neumnost ni večna. Razni dlTl Vin k t - or ,P sodelujejo, da se ljudje sčasoma spa- D: on zg. »n za. an za. jn za. >n za. NA '•■ptujejo — izkušnja ni zadnji med njimi. In izkušnjo skrbe kapitalisti — hočeš, nočeš, (braš — sami. Nepošteni delavci — to je drug račun. Tu jpusti neumnost lahko na stran. Možu, ki ima ojo vest tako na vrvici, ,da jo lahko priklene se ne sme niti geniti, se izplača ponuditi kak- o korist, n. pr. priboljšek plače, nagrado, manj iganjanja i. t. d. Neumen delavec gara kakor črna živina, r ne ve, da bi moglo biti drugače. Ali tudi na živina lahko zdivja. Na samo neumnost ni zanašati. Plačana Judeževa služba je kaj uzega; to je kupčija. Judeževa služba je važna. Samo s svojo sfcčjo si kapitalisti ne bi mogli zavarovati go- * odstva. Njih je manjšina, delavcev ogromna čina. Stroji se ne sučejo brez dela. Premog I leze sam iz zemlje. Ruda se ne izpreminja na j kem fcvelje v jeklo. Vlak ne pohiti čez ameriški :kemjezikat ntinent ’ a ^° P lline š vanj. >p I Ako ni med delavci Judežev, jim bo izkuš- a pod neizogibnim kapitalističnim pritiskom ejalislej pokazala, da je delo v njihovih ro¬ li največja sila človeškega sveta. Če nastopi roženo delavstvo proti kapitalistom, se mora ršiti njegova volja. Kdo naj ga užene? Peščica kapitalistov, tudi če bi imela potreb- sposobnosti, ne more opraviti dela, ki ga iz- šujejo armade delavcev. a go,![,. tiskarni OSTILNIČiu da si prihtij V T. To parni Z zakonom ni mogoče upogniti delavcev; kajti njih je več in lahko si napravijo zakon po svoji potrebi. > S puškami se ne premagajo; kajti kdo bo streljal na delavca, če ne gredo sami v uniforme in ne pokajo na povelje? 'Sloga delavstva je poraz kapitalizma. Treba je preprečiti slogo delavstva. To je služba Judežev. Očitno je, da je to važna služba. Kapitalisti vedo, da potrebujejo Judeže, pa jih zato vzgajajo. Delavsko ljudstvo je organi¬ zirano. Kapitalizem izvršuje vse v velikem slo¬ gu, torej tudi podlost. Posebne agenture se ba- vijo s tem, da dodajajo kapitalistom ob času kakšne stavke cele trume skebov, in kupčija mo¬ ra biti dobra, kajti znana so imena takih finih self-made-manov, ki so si nagrabili velikanska bogastva ob tem nečednem poslu. Drugi iščejo v podjetjih slabe značaje med delavci, pa vzga¬ jajo iz njih špione, ovaduhe, škodljivce organi¬ ziranih tovarišev. Tretji lezejo v delavske orga¬ nizacije in se trudijo, da bi korumpirali njih voditelje in uradnike. Četrti postanejo sami 1 organizatorji; hlinijo se delavcem, igrajo kome¬ dijo, dokler ne speljejo nekoliko delavcev na led, pa osnujejo organizacijo, ki je po imenu in po svojem članstvu pač delavska, v resnici pa služi kapitalistom. Take reči stanejo seveda denarja. Delavci bi se lahko vprašali, zakaj so kapitalisti tako radodarni za podobne namene, in prišli bi do za¬ ključka, da se jim mora to izplačati. Potem bi se morali pa še vprašati, na čigav račun se jim to izplačuje. Tudi ta denar, ki ga trošijo za ta¬ ke svrhe, mora priti od nekod. Tistega slavnega osla iz bajke, ki daje cekine od sebe, ni več. Iz oblakov pada marsikaj — nekdaj je celo mana deževala; ali dolarjev ni iz njih. Vse bogastvo je posledica dela. Delo opravljajo delavci, in to se v kapitalističnih blagajnah izpreminja v zlato in srebro in v bankovne čeke. Torej je tudi tisti dehar, s katerim se pod¬ kupujejo Judeži, delavski denar. Ali nepoštenim ljudem tudi ta argument ne imponira. Oni mislijo, da opravljajo imeniten posel, imeniten seveda z materijalnega stališča. Ob poštenem delu ne bi mogli tako dobro živeti kakor ob izdajniški raboti. Tukaj je napaka v njihovetn računu. Kr¬ vavo se motijo. Najprej je treba pomisliti, da imajo Judeži le dotlej ceno, dokler je njih število omejeno. A- ko bi bila podlost splošna delavska lastnost, ne bi bilo treba iskati špionov in drugih lumpov; noben izdajalec ne bi dobil nagrade, ker bi kapi¬ talisti izhajali brez njih. Saj jih ne plačujejo zato, ker so sploh izdajalci, ampak zato, ker ima¬ jo korist od izdajstva. Spekulacija z lopovščino se torej lahko po¬ nesreči. Kajti kapitalisti trošijo le toliko, koli¬ kor je treba. Če zadostujeta dva Bfialta, ne bo tretji dobil nagrade. Zato je služba infamije tudi precej nezanes¬ ljiva, nesigurna. Danes si ljubljenec kapitali¬ stov; jutri se najde boljši talent za podlost, pa je tvoje glorije konec. In to se prav rado zgodi, zakaj tudi tukaj velja pregovor, da nova metla dobro pometa. Enkrat se izčrpa vsaka taka sila. Človek pride nekoliko v leta, gibčnost in iznajdljivost pojema, “službe” se ne opravlja več dovolj pre¬ meteno, pa je amen. Ali pa se organizacija tako učvrsti, da spozna kapitalist sam njeno moč in ji morda ugoditi; tedaj ne potrebuje več zgagar¬ jev, ki so mu le na škodo, in jim da brco. Kajti spoštoval jih ni nikdar; izdajniško službo je sprejemal, ker mu je koristila, izdajalce je pa preziral. Tedaj obvisi Judež med nebom in zemljo. Iz kapitalističnega kraljestva je dobil brco, vrata k delavskim tovarišem mu pa ostanejo zaprta. Kdor se potrudi, da opazuje Življenje takih po¬ štenjakov, lahko opazi, da jih večina popolnoma propade, čas brezuspešnosti pride, iz tega se porodi obup, človek se zapije, pa konča popolno¬ ma po barabsko. In če mu ostane še toliko moči v možganih, da more premisliti svoj položaj, spo¬ zna, da je za par let ugodnosti prodal svoje živ¬ ljenje. Druga zmota je pa v tem: Kdor ovira splošno zboljšanje delavskega položaja, ovira tudi svoje zboljšanje. Ako ne bi bilo Judežev, bi delavstvo hitreje napredovalo, prišlo bi do svojega cilja v razmeroma kratki dobi, in kadar bi bili delavci gospodarji svojega dela, bi se vsem bolje godilo kakor tistim, ki se morejo v kapita¬ listični družbi najbolj pohvaliti. Judeži so pomilovanja vredni ljudje. Ne¬ poštenega človeka ni mogoče blagrovati, tudi če se mu dobro godi. Če ga pa povrh še čaka neiz¬ ogibno razočaranje, mu ne more nihče zavidati par Judeževih grošev, ki itak pojdejo kakor so prišli. Če pridejo izdajalci delavstva do zavesti, da ravnajo podlo, ne bo to nič pomagalo. Nemara bi kaj zaleglo, če bi spoznali, kako krvavo se bo¬ do urezali prejalislej! ijcvec, tiopi Grške volitve Vino it Hi ko. St, JOI Zadnjo nedeljo so bile na Grškem volitve, so se pričakovale z velikansko napetostjo. Pri- aši prejšnjega ministrskega predsednika Veni- losa so trili, da imajo po vsej deželi velikansko cino, toda bali so se, da porabi sedanja vlada ,a dopustna in nedopustna sredstva, da prepre- Venizelosovo zmago. Govorilo se je celo, da mejo njegovim pristašem šiloma zabraniti pri- op na volišča. Tudi trdijo, da je generalni štab zvezi s sedanjo vlado in sovražen Venizelosu. Znano je, da je nastal spor med prejšnjim inistrskim predsednikom in kraljem Konstan- lon, ker je hotel Venizelos, naj se Grška ude- i vojne na strani zaveznikov. Grška dinastija napol nemška; grška kraljica je sestra Vilje- a Hohenzollerna. Razumljivo je, zakaj dvor ni glašal z Venizelosovim načrtom. Zaradi tega , iora je zadnji demisioniral. Med ljudstvom so lelo jt e ]i zm anjšati njegove simpatije s povestjo, da nameraval Bolgarski vrniti kos tistega ozenr a, ki ji ga je Grška vzela v zadnji balkanski >jni, zato da se no bi bilo treba bati bolgarskega apada, ampak da bi tudi Bolgarska marširala 1 roti Turčiji. ) KHi K a k° r kažejo volitve, se to ni posrečilo. Ve- 'U*' 1 * izelos je dobil veliko večino -— poročila, ki še ne rinašajo točnih številk, pravijo, da ima njegova ;ranka okrog 200 sedežev v novem parlamentu. To pomeni, da bi se tudi Grška lahko zaple- uli' a v vojno. Ali kralj ima 40 dni časa, da skliče • : i arlament in dotlej ostane najbrže sedanja vla- •V: a na krmilu. Tudi če se zgodi, da tedaj Grška :s potegne meč, se vedar ne more utajiti, da je nela nemška diplomatična in tajna agitacija iaten uspeh. Za zaveznike bi bila •—- s čisto vojaškega sta- šea — velika in morda odločujoča pomoč, ako (I i bile tiste države, o katerih se je ves čas go- jjfSi brilo, da se jim pridružijo, marširale začetkom '"l |H# pomladi, ko niso bile nemške in avstrijske re- * 111 j f :rve še gotove, ko še niso bili dodelani topovi, Howai pripravi 30 fev, ki se ■ lo za ev< proti Indij ar varnost ®i živečih j oolbrado < Diego, Cal. ZOPER TU “Dobro bi bilo, dobro, ko bi bilo vse re ko, kakor uče,” je podvomil inženir. “O, kako se je vedno kuhalo in pek cvrlo za te proklete požeruhe, a nad men vpili, da premalo mešam in da je ato prež: preredka in plehka. A zda, ko ste jim vi t štrene, so vsi povesili brke kakor krčmar, nima gostov, ali pa cigan, kadar lakomnih gleda na pogačo. Atif itak gleda kakor hud- Veliki petek, Gajer se zvija kakor črv in s gozdar se oblizrrje krog nas kakor pes okni: le kaše. Veste, zato mu gre, da bi ne zah 1 od njega povračila tistega, za kar nas je bi! v prešnjih časih. Naj mu gnije na duši tiste, nam je ukradel hudič.” “če bo le res tako. Dal Bog, da bi s? dilo!” je potrdil iVlar. “Hudiča, zakaj nas pa uče, da pride za greh gotova kazen. Za gospodo ni kazni, •' hlapee straše z njo. Hudič naj vse vzame!’’.!'' nel Janez v trdo noč ter pljuval skozi zobe —(Nadal j evan je. )— Seattle, J*®, ki ga j ^arogliano ^hloze, se vsaki vrst !v izjavil 1 Torka, ki j "?ji Narodne n je jetiki iz Geno "-anec. Di j spomenico, * r i®ente in V® r jih je : | ' ko n let izv J" Medtem 0,1 živih l)i °kuženj jv. Mrtvih b %o. j’ Hit; ^ potre Z 0 P er ( sovražni! L dosege da V,® - Fn ve £ H na diei so izpraskane oči. Pod avstrijsko vlado se je ono svetišče zopet otvorilo. Ker menihov tam i tedne pozneje sem moral zapustiti samostan, ker Chicaške dobrodelne družbe so, kakov vijo njih poročila, zadnje leto skrbele za oseb. Odkar obstoje, to je okroglih šestdes^ še nikdar niso imele toliko posla. To je dokaz naše slavljene prosperitete. In dokaz, manjka uredbam naše družbe ničesar, pr^ česar. Pfotisl ^uruu! A, ^OR; 1 h?. 1 li,sti -V; Vojn bjS i, klicna :or ■ A C ir °Fa rfrffSn V! *žno v;.’ Je s: * < •Vto ? a m ■ »jt . ce * 0f ja Pra ni ■' ,r -v n ■ HHBnnn PROLETAREC . ^‘Oa "S kV ;,xl „ , ' t.N^vsff, Slovensko lko je ? ' 'Oi advertisement ,fl lla Ih Ih % 2 \ ' i „ *%\ nih Ul 10 W3i Sos °dstv 1 mere • Ustanovljeno 16. januvarja 1891 Bol. Pod. Društvo Inkorporirano 24. februva 1903 v državi Kansas- o! ! Tow , za W a bo z • * n ** « S !* ph£N !a kl 'ivic a krenil. Mceva mi lm - da se n5 1(, sto, kje r C • o- la. Na ■ M Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kan«. Podpreds.: JOHN GORŠEK,Box 179, Radley, Kans. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy HiU, Mulberry, Kana. Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245.. Mulberrv, Kan« Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac. Kare NADZORNIKI PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kan*. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kan*. ANTON KOTZMAN. Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. PRANE ŠTUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. < MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans. Pomožni odbor: 1VILLIAM IIROMBK, Box 65, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnik«. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajnik«. Švedska in Rusija. NOVA VOJNA! Svet pretresajoča vest prihaja prinJ! Merika. Tam so Indijanci ple- ,l< '®° ® 0r eš j,' iena Yaqui izrekli svojo neodvis- v nepresta^ lost, in se konstituirali kot poseb- nmornem ^ a republika. Ali to je bil le zače- ek velikih dogodkov in ne bi bil Vaše nroej, dove kako presenetljiv. V Me* dirindaj, sam samo na iki je itak sam 'rej za denarj avs al ^ avs ’ vsa vladajo in nihče za pravico, 1 ' e vlada, vsakdo je neodvisen, tvoja vstag|, °^ er ne P r ide ena izmed raznih jo več koristj: rund ah pa ena izmed neštetih rstvom.” ' oparskih. čet nadenj je zrl v , tj ne bi Yaqui izrekli svoje ne- jvisnosti? a skoraj p 0 Po dolgem s ® en j era Indijanci so napovedali ugajaš, J ojn° — kar trem državam naen- i luč ne li •••izvitim pti> pod pi zakaj to- Zdaj se je pa zgodilo nekaj več. kdaj odtor rst| pa ne na J m anjšim, temveč: Dolu sta v Zedinjenim državam in lemčiji. Zadnji baje zato, ker se e neki nemški naseljenec branil, rji iVlar r » s “ na P a( Ih njegov dom in jim ni kuharja! E f.. tem P ° VZr0Čil prcc 1 ci ^°' Meseca"še : e '^ cim so se • ,im zamen Jn Zedi- ijene države, ne vemo ; ali faktič- 10 so tudi stricu Samu napoveda- i vojno. In v Washingtonu no smatrajo za aprilsko šalo. ■ k'* 1 ' Poveljnik pacifičnoga brodovja '.'i toliko® Howard je dobil nalog, i stopiti, h. jjpripravi 300 mornarjev in 300 r.ila prvo piš ojakov, ki se vkrcajo na ladjo oko ob stoi ; 0 | ora( j o za eventuelno ckspedici- e zaradi k 5 proti Indijancem, ki baje ugro - ijo varnost in življenje v onih 'o t ” ga je pfl rajih živečih Amerikancev. Lad- ). a Colorado odpluje v torek iz r. Podlipcu, 5039 W. 25. Pl. Cicero, 111. PROLETARIAN Owned and published every Tuesday by South Slavic Worl men's Pubishing Companj Chicago, Illinois. Subscription raf:es: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year. Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): “PROLETAREC” * 4008 W. 31. STREET, CHICAGO, ILLINOIS Novo žensko delo. Mnogo, žal vse premnogo delav¬ cev živi tjavendan brez misli na bodočnost, po tihem geslu: Bo že Bog dal; kakor bo, pa bo. Jezi¬ ti se znajo veasi tudi taki delavci nad kapitalisti; ampak stisnjena pest, še najrajši v žepu, je ves njih protest proti krivicam, ki se jim gode, in tudi to le takrat, ka¬ dar je že neznosno. Bolje bi bilo, če se ne bi jezili in če ne bi stiskali pesti, ampak pogledali, kako ravnajo kapitali¬ sti. Kmalu bi lahko spoznali, da mislijo ubogi bogatini vedno na bodočnost, današnji dan jim je priprava za jutri, letošnje leto za prihodnje. In v teh špekulacijah se vedno ponavlja dvoje glavnih vprašanj: Kako povečam svoj profit? Kako iztlačim več iz de¬ lavcev ? Pred kratkim so dnevni časopi si poročali o neki izjavi predsed¬ nika Bessemer Čast Iron Associ ation v Pittsburgh, Pa., Joseph J. Butlerja. Dejal je, da omejuje ev ropska vojna naseljevanje tujih delavskih moči tako, da ne bo smel biti nihče presenečen, ako se bodo ženske nastavljale za dela, o katerih mislijo ljudje, da niso ženske po naravi nikakor zanj sposobne, namreč v rudnikih plavžih, jeklarnah itd. Vojna omejuje naseljevanje Joseph J. Butler jun. ima prav, Ali da primanjkuje zato delavcev v Ameriki? ... To je čudno. 6 se ne moti gospod predsednik pittsburške dražbe, se mora moti¬ ti vsa delavska statistika Zedinje¬ nih držav, ki je preiskavala raz¬ mere brezposelnosti po mestih in kaže, da mora biti še sedaj, sredi poletja, nekoliko milj ono v neza¬ poslenih delavcev v Ameriki. Naseljevanje iz Evrope je od iz¬ bruha vojne zelo padlo. Kljub te¬ mu : Če razpiše mr. Butler, da potrebuje 500.000 delavcev, smo prepričani, da jih ima lahko v najkrajšem času. Le- Le da mora tudi povedati — mr. Butler ve to prav dobro — koliko bo plačal in da morajo biti plače poštene. To pa je gospodu Butlerju in njemu enakim bolj zoperno kakor voda v čevljih. Delavcev se ne manjka v Zedinjenih državah, am¬ pak takih ni, kakršnih si želo ka¬ pitalisti, da hi delali napol za¬ stonj in povrh še rekli: Bog po¬ plačaj ! Delavci, ki prihajajo iz Evrope, so sicer v očeh ameriške¬ ga podjetnika preziranja vredna sodrga, ali ta “sodrga” je izvr¬ sten materijal za izkoriščanje, in pravi izkoriščevalec ima lahko rad, kar prezira. Velike armade delavcev, ki so prihajale iz Evrope, so štele veči¬ noma ljudi, ki so morali gledati, da pridejo kmalu do zaslužka. Za¬ kaj od zraka se tudi onstran ve¬ like luže niso naučili živeti. Mno¬ go izbere ni bilo. Kar je kapitalist ponujal, je bilo treba vzeti, če je ta ali oni sčasoma našel boljši prostor, so druge ladje že pripe¬ ljale dovolj nadomestila. Te armade sedaj izostajajo. In kapitalisti se vprašujejo, kaj naj se stori, da ne bodo zaradi tega trpeli njihovi profiti. Izučeni delavci, ki vedo, kako se živi, ne pojdejo delat za take miloščine, kakršne ponujajo last¬ niki pitsburških pekel. Iz Evrope ni matgrijala za obligatno izmoz- gavanje; pa se domisli gospod Butler, da so ženske na svetu in vpraša: Zakaj pa ne bi vzeli njih v plavže in jeklarne? Butler pravi celo, da ni to v Evropi nič nenavadnega. Ali to je enostavna neresnica; večinoma je tako žensko delo naravnost z za koni onemogočeno. Ako se spom¬ nimo na kovinarska podjetja, katerih mora obiskovalec, ako se mu dovoli, da jih pogleda, pod¬ pisati reverz, da je sam odgovo ren, če ga doleti kakšna nesreča ali smrt, tedaj je nezmisel Butler jevega načrta jasen. Ali sužnjeva nevarnost še nik dar ni ovirala kapitalistov, da ne bi pošiljali sužnjev vanjo. In če se jim ne prepreči ta atentat na ženske, je že verjetno, da ga izve¬ dejo. Koliko je žensk v Ameriki kakor drugod, ki pozabijo v bedi na vsako nevarnost, če se jim po¬ kaže upanje, da zaslužijo košček kruha! Zato bo treba mobilizirati zakonodaje, in s podvojeno moč¬ jo se mora delavstvo lotiti politič¬ nega dela ter skrbeti, da pride čim več pravih delavskih zastop nikov v zakonodajne zbornice. Za delavstvo bi bila izvedba take nakane vražja šiba. Marsi¬ kdo bi v kratkovidnosti smatral tak poizkus za dobroto, češ naj tudi ženska kaj zasluži. Ali to bi bila grda prevara samega sebe kajti kapitalistu ne gre za to, da bi “tudi” ženskam dal zaslužka, ampak da bi s slabimi ženskami plačami pritisnil boljše moške pla če navzdol. Ako bi mislil mr Butler, da bo treba ženskam plavžih plačati toliko kolikor moškim,- se ne bi v njegovi glavi nikdar zasvetila ta veličastna mi¬ sel, temveč bi našel tisoč doka¬ zov, da tako delo ni za žensko. In to je resnica. Kajti med moš¬ kim in ženskim organizmom je razlika, ki se ne da odpraviti. So cialisti ne stoje na tistem neum¬ nem stališču, da jo za žensko le kuhovnica in igla za pletenj Vsako delo, za katero je sposobna naj ji bo odprto; ali zavodi, ki so po naravi morišča zanjo, naj ostanejo zaprti. Prav tistim gospodom, ki zdaj gnali ženske v livarne in jih tam strupili in parili, ne gre glavo, da bi imela ženska enako volilno pravico kakor mož, da bi mogla sedeti v kongresu in da bi mogla pledirati pred sodiščem Ali ravno tega ji ne brani priro da. Le oni sami ne trpe ženske konkurence na tem polju. Da konkurira z delavcem, to pa nič ne de, tudi če jih polovica po gine pri poslu, kateremu niso do rasle. Ženska naj dela, kar je primer no njenim sposobnostim. In če de la to kar mož, naj ho enako plača¬ na kakor mož. To je pravično za moške in za ženske; vse drugo je sleparsko izkoriščanje. Kapitalisti vedo, da je tako Prav zato pa hočejo vpeljati, kar jim poveča profit brez obzira na pravičnost, brez obzira na “galan¬ terijo,” brez obzira na varnost, brez obzira na zdravje še neporo jenih generacij. In ker gredo kapitalisti brezobzirno za svojim profitom, je treba, da se jim de lavci upro — ne s pestjo v žepu. temveč s svojo močjo, s strokov¬ no in s politično organizacijo. mir. V Nišu so imeli jugoslovanski emigranti iz Avstrije dne 9. maja shod. Glavni govornik je bil hrvaški poslanec Supilo. Ne bomo se ozirale na njegove -šovinistične pretiranosti, ki nas le smešijo očeh zgodovino poznavajočih lju¬ di. Supilo n. pr. pravi, da so bili Slovenci ob Jadranskem morju preden je bil utemeljen Rim ... Ali ravno ker je Supilo šovi¬ nist, je za narodnjakarje večja avtoriteta kakor mi. In on je de¬ jal v Nišu: “Po mojih informacijah zahte¬ va Italija Trst, zapadno Kranjsko, Goriško, Gradiško, Istro in velik del Dalmacije^ Italijani hočejo celo Spljet. Čim se izžene ena Avstrija, pride takoj druga, veli ko nevarnejša za naš narodni ob¬ stanek ...” Modrijani Clev. Am. pa vedo, da so vsi računi za nas že v redu. Preden je šla Italija v boj, je bilo že vse dogovorjeno . . . Seveda je bilo dogovorjeno; le — kako ? Kennedy je predložil novo or- dinaneo proti vanje! Kakšne puntarske, sv« skrunske misli! Vojna je vendar takoreko- jemen slučaj in mir je pravzaps, bolj normalno stanje. Torej problemi normalnega stanja u rajda šc nekoliko važnejši o}, nosti, ki jih povzroča izjemni ni položaj. Šrapneli, gramj bombe, karteče so važne. I, kruh ni nemara nič manj vaj Danes ga je treba, in jutri alij jutršnjem, ko ne bodo potre, torpedi, naboji in mine, bo i> tudi še potreben! Smodnika dinamita primanjkuje fo kruha primanjkuje vedno, Če je imenovanje ministri; municijo znamenita reč, bi bi! j mara minister za kruh še bolj q menit. Ako se mora vlada bar; s strelivom, bi se morala bnj morda tudi s kruhom. Zagr:;j lo je itak pretrgano: Prodiig; in konsum, ; kalkulacija in raž| organizacija dela za potrebo, če velja to za municijo, zakaj j za. druge, bolj človeške pomj Če se morajo privatni intere, fabrikaciji nitroglicerina, str, ga bombaža, ekrasita umaknit teresom splošnosti, zakaj ; drugih panogah? Ta misel je sakrilegij — ka, da. To je veleizdajstvo nap kapitalizmu. Zakaj ta misel j socialistična. Ali to nič ne po ga. Vsak napredek je izdaji starega. In da postaja social; neizogiben, dokazujejo ravno šteti dogodki sedanje vojne, di imenovanje municijskega i stra je tak dokaz. Kapitalistični sistem prir svojo nesposobnost. Njegove stopstvo samo mora zapustiti gova pota, pa iskati druge, mu nasprotne metode. Vladi ti kapitalistično nezmožnost daj, ob času vojne. Rešuje se govega načina, ko ji teče vot grlo. Ljudstvo čuti to nespo nost vedno; njemu teče voda ob mirnem času v grlo. Njegi trajna težava je hujša reč oi mentarne težave vlade. Državna kontrola munic produkcije pač ni socializem di državna kontrola moke, 1 pirja, živine in letošnje letin Nemškem in v Avstriji ni so3 zem. Ali zatajitev kapitalisti ga načela je; priznanje, da je kaj nad interesi privatne h ne, je taka kontrola. In d; je, da je odstranitev privatne mo vol j e mogoča, kjer je moč, se uveljavi višja volja. Metode, katerih se države v: jih stiskah poslužujejo, so iz? jene od socializma. Vlade jib do zopet zatajile, kadar mine i zadrega. Ali v ljudstvu se bi trdilo spoznanje, da je mogoče sto, kar so mu mogotci ne?« homa izbijali iz glave. Razna bo, da je družabna organi«! produkcije in konsuma mor tudi za važnejše potrebe, e* mogoča za puške in patrone. B umelo bo, da mora s svojo mo nastopiti za svoje interese ta kakor nastopajo kapitalisti! vlade za svoje. Da se mu učvrsti to spon# in da bo po njem ravnalo, za mora skrbeti naša agitacija, zJ izobraževalno delo. NAM NI TREBA MKIJ Neka banka v New Torka roča berlinskim bankam: D; dobro kroži, industrija je i oavami zaveznikom trojnega! ažurna zelo zaposlena. V* jeklene tvornice delajo le v o jenem obsegu za železnice, v tiki meri pa državam troja sporazuma in bodočim nj« zveznim državam. Labkodnšni zato pričakuje bodoči razve; Evropi; ameriški industriji - s trgovskega stališča ni na 1 ležeče, da bi se kmalu kor; vojska. Ameriški borzni kr zato zelo upajo na zmago ti nega sporazuma, če' bi zmaj Nemčija s svojimi zaveznicami morali Anglija in Francija 1 čati New Yorku še velike vs( Tudi Rusija, ki je zelo pri zal v ameriških podjetjih bakra, morala pridajati. Finančni kr zato osrednjima evropskima dr vama niso naklonjeni. Lusitanija je bila torpedih zato se je potopila. Ali 0 ljudi ne bi bilo moralo utor- 1 ' če bi bilo na ladji dovolj iznfcf mornarjev. Tudi tukaj je bi! * \ nar več kakor človeško življtF' i V0 %!X nurj / 1 N J 10 zr °i'a ,ra PHeij\ so v' PROLETAREC mo >n, in :? •, Nr a »jki,j e \ " Je X, aDJe X 'ta r e j \ knihšj ,,ora v e 1110 «; iihom. * ;ano : p,J| i,lac ^ S I za p, ^ uničijo, loveške „ ivatni ,v, nekoliko si pa pomagajo edi- rji sami, ki so znali iz povsem tj drejenih reči, kakršna je n. pr. se bali, napraviti zadeve za lošno javno zanimanje, tako da cele strani lahko napolnjujejo poročili o žogah in s fotografi- mi ljudi, ki niso nikdar in ne do nikdar imeli drugih zaslug človeštvo, kaikor da imajo krep- mišice, katerih pa ne rabijo za h. Že dolge mesece se ameriško ča- pisje ne more pritoževati, da ne ibi ljubi Bog dovolj za njego- potrebe. V| Sarajevu je bil ustreljen •anc Ferdinand z ženo. V Evro¬ pe sicer dosti vsakovrstnih inčev, ali vsak dan se vendar primeri atentat na kakšno vi- rilegij alajstvo J aj ta i to nič [ F bdi; kost, še manj pa, da bi sc po- teil. Bila je torej senzacija pr X ga reda. Avstrija je dolžila Srbijo, da je riva atentata. To je bila nova nzacija. Avstrija je napadla Srbijo. Še staja W tavu a nje voj,, čja senzacija. Rusija je napovedala Avstriji ; °tilijno. Nemčija Rusiji in Franci- ;istem ^ t. ra zapusti^ ;ati druge ode. Vkdj nezmožnost . Rešuje se iti to lltSE, ošnje letal atriji li* • kapitalisti milje, da jei privatne Is >la. In 4 ev privatni ;,jer je nj. olja. ort. Pa Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5409 St. Clair Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: ANDREJ VIDRIH, box 523, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Loek box 57, Conemaugh, Pa. FRAN TOMAŽIČ, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., box 73. NIKOLAJ POVŠE, 3. nadz., 1 Craib st., Numrey Hill. N. S. Pittsbnrg, Pa. POROTNIKI: IVAN GORŠEK' 1. porotnik, Bos 195, Radley, Kansas. *AKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lunnen Street, Johustowu, Pa. ALTOZIJ KARLINGER, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. D. i. boi 8« VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio GLAVNI URAD v hiši st. 46 Maiu Street, Conemaugh, Pa. POMOŽNI ODBOR. Špendal Ivan, Conemaugh, Pa., box 273. Gačnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. Gabrenaja Jakob, box 422, Conemaugh, Pa. Bove Frank, R. F. D. 5, bot' lil, Johnstovvn, Pa. Suhodolnik Ivan, bos 781, South Fork, Pa. Med delavci je zelo razširjena ■čudna bolezen, da ne marajo ver¬ jeti sami sebi in svojim tovarišem, ampak se jim zdi veliko modrej- še to, kar govore ljudje, ki jih je “usoda” — v mnogih slučajih porojena le iz delavskega in' diferentizma — postavila na kakšna višja mesta. Včasi se jim ■sicer zdi, da verjamejo sami sebi. ali to se jim zdi le zato, ker ne ve¬ do, da govore, kar so slišali brez kritike in brez kritike sprejeli od vsakovrstnih kapacitet. Tako so še cele trume delav¬ cev, ki nočejo verjeti, da bi mo¬ gla imeti delavska organizacija kaj pomena. Pač pa imponira ta¬ kim ljudem, kar _govori kakšen minister. Zato se bo morda mar¬ sikomu zdelo zanimivo, kako so¬ di o delavskih organizacijah mi¬ nister, kadar so resni časi. Nm seji luksemburške zbornice dne 25. marca je vprašal socia¬ listični poslanec Walter vlado, kaj namerava storiti za vzdrža- vanje družin brezposelnih delav¬ cev, ki ne morejo nikjer dobiti dela. Nadaljeval je, da mora zborni ea vsekakor blagohotno skrbeti za te siromake, ki niso sami zakrivi Zoler Alojzij, box 514, Conemaugh, Pa. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDEUŠTEV SLOVENSKIH PODPORNIH I P svoje bede. enako je tudi dolž NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, bos 57, Conemaugh, Pa., član S. D. P. Z. Zavertmk Jožef, -2821 Crawford Ave., Chicago, lil., član 8. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, lil., član S. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., član S. N. P. J. Mefančič Martin, box 78, Franklin, Kans., član dr. sv. Barbare. Frank J. Aleš, 4008 W. 31st St., Chicago, 111., član S. D. P. & P. D. Goršek Ivan, box 211, West Mineral, Kans., član A. S. B. P. D. Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st St., Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni, pošiljati v»e ispise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj I Rjo vprašanja : nost oblasti, da pri tem pomaga¬ jo Na zglede drugih dežel se ne moremo naslanjati, ker nimamo zaradi nerazumljive strogosti vo¬ jaških oblasti nikakršnih pojas nil iz dežel, iz katerih navadno ■črpamo dotične zglede. Dr Welter stavi vladi nasled m pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Eipresnih; ali Bančnih denarnih aakmanic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri¬ hodnje popravi. Pittsburgh, Pa. boj uslužbencev v kratkem času Društvo Balkan štev. 69 S. D. P. Z. je sklenilo 6. junija na red- 1. Ali so ji znane razmere ti¬ stih. ki so brez dela? 2. Kaj je do sedaj storila, da jim pomaga? 3. Kaj namerava storiti vbo- doče? Govorilo je še več poslancev o ni seji, da se morajo člani in čla¬ nice društva Balkan udeležiti vsake mesečne redne seje; kdor se jia ne udeleži vsaj vsak tretji mesec, bo suspendiran za en me¬ sec bolniške podpore brez vsake¬ ga pogoja, razen če je bolan ali pa da ima potni list. Obenem je odbor omenjenega društva štev. 69 tudi sklenil: da ne bodo elani in članice ugovarjale temu skle¬ pu, je najbolje, da se vsak član in vsaka članica vsake redne se¬ je udeleži, da vidi, kaj se razprav¬ lja in zakaj so naklade. Pozdrav¬ ljam vse člane in članice S. D. P. Z. štev. 69. Josip Hlad, tajnik. obrnil ugodno zanje, ni to nik o- posledicah brezposelnosti; konč mur v taki meri pripisavati, ka- n0 P a J e govoril obširno o tem kor omenjenima sodrugoma. Nič Pernetu državni minister Ey ne bi bilo bolj naravno in logično, schen ter se izrazil o organizira- kakor da bi bili cestni železničar- n ih delavcih takole: ji'enega izmed njiju izvolili v raz- Najprej hočem govoriti o de sodišče. Ako se jim je pa to zde- lovskih sindikatih (strokovnih or- lo preradikalno, bi se bili v Chica- ganizacijah). Teh organizacij je gu vsekakor Še dobili ljudje, ki šo mnogo premalo. Prav resna bi bili delavstvu bližji kakor dr-U n pomembna lekcija je bila za žavni pravdnih Hoyne. vso deželo, ko smo videli, kako ... ... .. v .... so organizacije polagoma zbirale Ah ameriške unije nočejo biti 1 delavske. Njih voditelji nočejo, da bi bile take. Kajti organiza¬ cija še ni delavska, če so člani znatne rezerve ter svoje člane znatno in zadostno podpira¬ le in se same vzdrževale. Iz do- . . . . . . . v . . .poslanih pojasnil sem razvidel, delavski; glavno je, da zm v lijih 1 , - ,., , . , , j , J kako velikanska je delavska po- ČUDNO RAZSODIŠČE. Stavka cestnih železničarjev v Chicagu se je končala s tem, da sta obe strani izvolili župana Thompsona za tretjega razsodni¬ ka. Družbe so prej, kakor je zna¬ no, predlagale za izvolitev tega tretjega take metode, ki jih u- službenci na noben način niso mogli sprejeti, ee niso hoteli ris- kirati, da dobe brezpogojnega na- zprotnika za odločujočega člana v razsodišče. Ko je bil izvoljen Thompson, je morala še vsaka strana izvoliti svojega razsodnika. Za družbe je bil izvoljen pravnik Jas. M. Shean. Unija cestnih železničar¬ jev je izvolila državnega pravni¬ ka za Cook county Maclaya IIoy- na Reči se mora, da so ameriške unije res čudne. Tudi v najvaž¬ nejših momentih se ne more zata¬ jiti duh, v katerem so bile vzgo¬ jene. Družbe vedo, kaj jim je storiti; one si izbero pravnika, o katerem vedo, da bo moral v raz sodišču enostavno izvrševati nji 'hova povelja. Namesto da bi si unija izvolila moža, o katerem bi mogla biti prepričana, da bo enako brezpogojno zastopal inte rese uslužbencev, moža, ki pozna delavske razmere, ki je podal že kakšne dokaze, da odobrava zahte¬ ve uslužbencev, pa gredo prosit državnega pravdnika, političarja, ki pripada kapitalistični stranki, človeka, ki ni imel nikdar stikov z delavstvom, ki pa ima visoke sa¬ nje in bi rad postal guverner. To se potem imenuje “delav¬ ska” organizacija! Vse chicaško prebivalstvo je videlo, da se ni nihče tako vneto potegnil za cestne železničarje kakor mestna svetovalca sodruga delavski duh. delavska zavest. žrtvovalnost. Člani organizacij Nobeno olepšavauje ni tu na I so imeli pravico do določene pod- mestu. Ta volitev je škandal za pore, razentega pa mnogo delav unijo. Kajti chicaško prebival-1 cev ni bilo strokovno organizira-1 stvo, ki je izražalo štrajkarjem nih. Niti vinarja niso plačali or¬ ganizaciji, in vendar so jim to¬ variši v posameznih primerih po¬ magali. To dejstvo je vredno največje pohvale. Dokazuje nam¬ reč zopet enkrat veliki vzgojni po¬ men organizacij. Vsa bodočnost delavstva so te organizacije. Predvsem moramo sindikate (strokovne organizacije) podpi¬ rati in naprositi občine, da pe združijo v tem z drugimi občina¬ mi. Posebno težko je dognati uihd neorganiziranimi brezposel¬ nimi delavci tiste, ki res niso sa¬ mi zakrivili brezposelnosti. V organizacijah nadzirajo to to¬ variši jako strogo, ker gre za njih interese. To je vzrok, zaradi ka¬ terega imam tako veliko zaupanje na njih pomoč in zaraditega za¬ htevam, da naj se občine sporaz¬ umejo z organizacijami. Ali ve¬ lika večina delavcev pa ni orga¬ nizirana. Pravzaprav so ti tudi njih to¬ variši, in če sedaj niso člani orga¬ nizacije, bodo pa pozneje. Pripo¬ ročal .sem že nekaterim zadrugam in jim obljubil, da jim damo sred¬ stva na razpolago, če bi uvedle natančne poizvedbe, izvrševale naznanila ter stopile v zvezo s po¬ sredovalnicami in podjetniki. Ko bodo službe v inozemstvu proste, moramo ljudem omogoči¬ ti pot tja, jim dati potrebna sred¬ stva. . Le na tak način bomo do¬ segli uspeh, toda v take namene je treba radodarnih ljudi, ki nam morajo pomagati, da vršimo taKo dobra dela. Izvoliti se mora komisija za brezposelne. Za prvi hip smo se¬ stavili odbor delavske borze ta¬ kole : Poleg gotovih ljudi, ki r majo stalno opravka s temi vpra¬ šanji ter se popolnoma žrtvujejo temu namenu, sodelujejo pri bor¬ zi tudi občine. Tako bo sestav¬ ljen odbor zaraditega, da ne bo zanemarjan noben glavni interes. Glede zlorabe podeljenih pod¬ por nimam posebni skrbi, za¬ kaj delavec ima preveč časti, da bi izrabljal razmere. Doslej smo opažali, da so bili delavci veseli. j im ni bilo treba niti vinarja tega, kar so nabrali drugi.” Dalje je izjavil državni mini¬ ster Eyschen, da bo država dala občinam zlasti mestu Luksem¬ burg sredstva na razpolago, da se organizira primerno preskrbo- vanje brezposelnih. Kajpada imajo delavske orga¬ nizacije še nekoliko več nalog, kakor misli gospod Eyschen. Me¬ nimo pa, če se ministru ne zde nevarne, tudi ni treba, da bi se zdele nevarne delavcem. Razširite svoje znanje! Poučite se o socializmu! Razvedrit duha! — “Proletarec” ima v svoji književni zalogi sledeče kr in brošure: Maksim Gorki: Mati, mehka vezba. Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): Džungel, Povest iz chicaških klavnic.. j Enrico Ferri: Socializem in modema veda. ■ Država prihodnjosti... * Proletariat . k Etbin Kristan: Nevarni sacializem. •, Komunistični manifest .$ Kdo uničuje proizvajanje v malem.$ Socializem .j) Socialistična knjižnica, 2 zvezka in “Naša bogatstva”. $ Kapitalistični razred .^ Vojna in socijalna demokracija. j Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katoliško svetovno naziranie in svobodna znanost.j V dobi klerikalizma .j O konsumnih društvih.il Moderni politični razvoj.—Moderni gospodarski razvoj—Cilji socializma Zadružna prodajalna ali konsum. Štiri črtice. (Poljudne zbirke “Več luči!’’ 5. snopič). Kako je lep vojaški stan. (Poljudne zbirke “Več luči!” 6. snopič.).. Katoliška cerkev in socializem. Spoved papeža Aleksandra . Francka in drugo. Vse te knjige in brošure pošljemo poštnine prosto. . itilistic in 1 ’' .ta dol r : fa ška I Ji VZ01 J šef za # za .' Aiffli sl paškega , jjpropo sodišče ja ta ža [sinje šc utopniki (gnili žele aove mai s« — s0 |ili in so da bo tj l S'tran Kp. f Chicago, Ili. Jugoslovanski socialistični klub štev. 1. je na svoji zadnji seji sklenil objaviti sledeči POZIV: Med chicaškimi Slovenci se od N. S. Pittsburgh Jugoslovanski socialistični niški svet št. 1 (Pennsvivi ima redno sejo prihodnjo nei to je 27. junija ob 8.30 dopoj v novih prostorih na 879 So. Q Street. Pristop ima vsak član Zva S soc. pozdravom P. Šafar, tajni H svoje simpatije in požrtvovalno prenašalo vse nerodnosti, ki jih povzroči taka stavka, je bilo de¬ lavsko. Ako bi se bil štrajk za vlekel, bi bili morali uslužbenci apelirati na delavsko solidarnost. ŽITNA PRODUKCIJA. Žito je napotrebnejše živilo človeško. Vsekakor je mnogo od¬ visno od intenzivnega obdelo" . ... i vanja zemlje preživljanje prebi- Ce bi bil boj dolg, bi morali biti va i s t va . Naslednji podatki nam izrazi te solidarnosti zelo aktivni. | p 0ve( j 0 v kakšnem razmerju so In razsodba še ni izrečena; unija. s ; prebivalci in pridelek, še ne ve, če nebo morda vendar Na Angleškem pride na 1000 še treba te solidarnosti. Ampak prebivalcev 34 ton pšenice in rži njeni voditelji obračajo delavstvu lastnega pridelka; na Nemškem hrbet, kadar se sestavlja razso- p a pride na 1000 prebivalcev 246 dišče, pa prosijo gospoda Hoyna, ton (1 tona ima 1000 kg) . To ve . naj si pride napravit politično re-j jj ko premoč pri žjtu si je prido- pridelalo štirikrat več pšenice in trikrat več rži. Na Ogrskem se je želo leta 1913. 50.3 milijonov met. centov pšenice in 39 milijonov meter- skih centov rži. Avstrija producira pšenice 16,- 2277.547 met. centov. Ogrska pro¬ ducira pšenice 50.3, rži pa 13.6 mi¬ lijonov j met. centov. klamo! ZA ŽELEZNIČARJE. Višje sodišče v Washington je dne 14. junija izreklo, sodbo, ki je izredno važna za železničarje Zavirač Carr na Nevv York Cen tral Ry. se je v službi ponesrečil Bil je, kakor je razvidno iz do kazil, na vlaku, ki vodi iz ene dr¬ žave v drugo; ko je pa vlak pri šel do postaje Tonavvanda, so od¬ peli nekoliko vozov in pri tej pri liki se je Carr ponesrečil. Želez niška družba, ki išče vedno vozle v zakonu, če je zakon neroden njenemu profitu, je trdila, da za Carrovo nezgodo ne more veljati zvezni zakon, ker ob času nesreče ni zapustil države. Po nevvvor šketn državnem zakonu pa ne bi bil mogel zahtevati odškodnine Višje sodišče je izreklo, da ne mo¬ re biti mesto nezgode merodajno za vprašanje, če je bil ponesreče¬ ni vposlen v meddržavni trgo¬ vini ali ne. Zakon se mora libe¬ ralno razlagati. Značaj službe v meddržavni trgovini se ne izpre- meni s tem, da je bil uslužbenec, ki je zaposlen v meddržavnem prometu, ob času nezgode slučaj- Kennedy in Rodriguez. če se je no na stranski progi na delu bila Nemčija z intenzivnim ob delovanjem zemlje in porabe vseh iznajdb poljedelske tehnike, ter znanosti. Pred sto leti se je želo na Nem¬ škem na hektar povprečno 9.2 meterskih centov pšenice, ter 8.8 meterskih centov rži. Leta 1914 je znašala žetev na 1 hektar 21.6 meterskih centov pšenice in 18.5 meterskih centov rži. "rio je pri pšenici poviška produkcije za 134.78%, pri rži pa za 110.22%. Na Avstrijskem se je želo pred 100 leti na hektar 9.2 meterskih centov pšenice in 9.1 meterskih centov rži. Leta 1913 je znašala pšenična žetev 13.4 meterskih centov, ržena pa 13.8 meterskih centov. Zvišanje produkcije zna¬ ša torej pri pšenici 45.65%, pri rži pa 51.64%. Na Ogrskem se je pred 100 leti pridelalo na 1 hektar pšenice za 9.2 meterskih centov, rži pa za .79. Lansko leto pa se je pride¬ lalo pšenice na 1 hektarju 12.7 meterskih centov, rži pa 11.6 met. centov. Tukaj znaša zvišanje pro¬ dukcije pri pšenici 33.04%, pri rži pa 31.96%. Ako pregledamo te številke, zvemo, da bi se na ogrski zemlji, ki je nemški enakovredna, lahko Torej je Avstrija v pšenični žetvi pasivna. Avstrija ima 29 milijonov prebivalcev, ki porabi¬ jo 27,500.000 met. centov pšeni¬ ce; torej prideluje za 11,322.453 met. centov žita premalo. Ta pri- časa do časa oglašajo posamezni¬ ki, zdaj v kakšni družbi, zdaj s kakšnim dopisom, trdeči, da so sodrugi, pa dajejo stranki in nje¬ nim organom nasvete, kritizirajo, reformirajo i. t. d. Ali tam, ka¬ mor spada socialist in kjer je prostor za predloge in za kriti¬ ke in za delo sploh, namreč v or¬ ganizaciji. jih ne vidimo. Seda¬ nji člani social, kluba štev. 1., ki je politična organizacija sloven¬ skih socialistov v Chicagu, ne tr¬ dijo, da ni ljudi, ki bi to ali ono bolje znali in vedeli od njih; če so v mestu socialisti, katerim je res kaj za stranko in socializem, pa bi imeli boljše ideje od seda¬ njih članov, bi ti le želeli, da pri¬ dejo mednje in pomagajo pri de¬ lu, katerega se res ne manjka na tem polju za nikogar, ki hoče de¬ lati. Vsakdo je lahko prepričan, da bodo njegove dobre ideje kaj zalegle, ee so res dobre in če pri¬ de z njimi v klub, medtem ko se Zunaj razblinejo kakor megla, kadar posije solnce nanjo. Organizacije se snujejo zato, da morejo somišljeniki praktično delati. Kdor se pa ne pridruži or¬ ganizaciji, ne more pričakovati, da ga bo ta smatrala za somišltfe nika in se ozirala na njegove ide¬ je in želje. Kajti organizacija ne more pobirati po vsem svetu raz¬ tresenih misli in nemara po salo- lonih povpraševati, kaj bi se zde¬ lo temu in kaj onemu. Zato poziva omenjeni klub Slo¬ vence v Chicagu, ki se res štejejo Dunkirk, Ka Sodrugi in sodružiee v C ford Co., država Kansas! Po sklepu zadnje skupne ference Jugoslovanskih soc stičnih klubov v Crarvford država Kansas, se je zaklij da se vrši prihodnja konfer dne 27. junija 1915 ob 2. popo v naselbini Gross, Kans. Tore; drugi in sodružiee, točno ob i odpeljemo skupno iz Franklin se uljudno vabijo sodrugi is družice, ter rojaki in rojak sploh, katerim je kaj za bolj« dočnost, ker boljša bodočnost le nastala po ideji socijalizmi rej je dolžnost vsakega delr da deluje za boljšo bodočnost za preobrat današnjega kapi: stičnega sistema in za boljšo veško družbo. Na svidenje 21 ni j a v Gross, Kans. John Goršek, tajni) OBVESTILO. jo pa v Proletarcu prostor in za socialistg, naj se mu pridružijo | liko za javno diskusijo. V današnji številki objavljt glasovnico, katero je razposlal stan socialistične stranke zaspi no glasovanje. Objavljamo jo slovenskem jeziku, zato da bo vsi člani natančno vedeli, o fl ■glasujejo. l)a pa sc pride pr:£ sova n ju do takega zaključka, se bo res vjemal z mnenjem) drugov, se priporoča, da razprt l.jajo klubi na svojih sejah o p sameznih vprašanjih. Tisti ki) ki žele izraziti svoje mnenje, i< [er se je j železni« j župana iže sedaj siti s po: ■ že vidij« ielom in enostavni ivo je že 1 s tem, d ■stransko i veselja. Č he gotov« absolutne »nje ogr« man jkljaj bi bilo treba dobiti iz ' n s i poskrbe vpliv na stran Ogrske, ki ima gotovo iste inte¬ rese kakor Avstrija. Toda izkušnja kaže, da je O grška pač zahtevala velikanske žrtve od avstrijskih narodov, k' je grozila ruska poplava iz Kar pat, ali kjer gre za želodec, skrb sama zase. Avstrija pa zna pač delati “agrarno politiko”, to se pravi varovati interese velepo sestnikov, ampak za zadostno ljudsko hrano ni znala skrbeti ne v miru, ne v vojni. SAMO DO 50. LETA V Avstriji so vsi dotični črno- vojniki, ki so rojeni od leta 1877 do 1883 in ki so bili na zadnjem naboru potrjeni, vpoklicani pod orožje z dne 15. maja t. 1. Vsak se mora predstaviti v onem kra¬ ju, ki mu je zabeležen na legiti¬ maciji. Črnovojniški zakon v Av¬ striji, po katerem so bili obvezani služiti v črni vojski državljani od 19. do 42. leta, se je spremenil v toliko, da se mora sedaj služiti v črni vojski od 18. do 50. leta sta¬ rosti. ■katerega morejo imeti le organizaciji Klub ima svoje seje vsak tretji petek v mesecu v dvorani na vo¬ galu 26. ceste in Avers Ave.; na vsaki seji se sprejemajo člani, in čim je kdo sprejet, uživa takoj enake pravice z ostalimi člani, lahko svetuje, debatira, predlaga, glasuje, skratka sodeluje v stran¬ ki. Članstvo v klubu ni združeno z nobenimi nepremagljivimi teža¬ vami. in kdor ima voljo, da pri¬ stopi, nima nobenih izgovorov. Na besede onih, ki stoje izven organizacije, se pa ne more ozira¬ ti ne klub, ne Zveza, ne celotna stranka. Filip Godina, tajnik. LISTNICA UREDNIŠTVA Cleveland, O. Jugoslov. soe. ndruženje št. 71 ima v nedeljo 27. junija piknik, ki se prične ob 9. do-poldne In traje do večera. Sodrugom se priporoča, da vzamejo rdečo karo na St. Clair ave., pa se peljejo do postajališča 106, odkoder se idi prostor piknika. S soc. pozdravom M. Fučec, tajnik. Anonimni prijatelj-neprij - J Ldttle Falls: Lahko si misli:« smo se sesedli in da nas je kc polt oblila, ko smo dobili T junaško pismo. Samo Vaš K ni podpis smo zastonj iskali, in to se nam je zdela ta anonlz* hrabrost nekoliko bolj čudua cer pa bi V ara povedali, če::« ste preveč hudi, da smo se uč¬ nega socializma, pa nimamo eH da bi se zdaj učili Vašega pos nega. Če pa ‘Vi ne znate čitati F: letarca in ga vslcd tega ne rt) mete, nam je to pač žal, a:r.” pomagati ne moremo. GLAVNI URAD, C0.VM MAUGH: Rdkopis je prišel p” pozno. Mi nimamo lastne tisk* ne in si ne moremo uredbi ? svoji volji. Če pride pošiljat** tako pozno, spravimo za silo ks* šno malenkost v tisk, tako v^[ kih reči pa ne moremo. Sami sebi so illinoiški zak>' dajci zvišali plačo od 2000 34 3000 dolarjev. Blagor mu, k*" si to lahko sam uredi! (Bi sodru« 7-tedensl« K 8. juni. logov rov, i sedaj d« dni v ted b! Peabo- iroji ver« cem. je o tekaj del il in pot« itji dan, (kopali i r jim je 1 ni je bil mpanija skuštla u r sedaj, trojih. Ta : nazaj sp pri 9 ru lijoč na ki nesoli tja, da Bi meseca Španija preširoki 1 i rovu. Us liktu hot toda zah' i to, kar i dati. > T runov i sednjih trda pla« Tam seve . ker bi j »120od v «sica je. a ker g£ l> je pr« Caeijo, J Wa solidi •ta poseb bpre sv« ; čez n« i). 7, po Cort kjer i 11 >meti b : %’jc. P« sestra t'o. v Co "'začne s pritisni Vk je bil 1 Popoln- je ■ delav« ^škodnin ®lravi K' orednii !> G. S q.*t zalet . : '’S’vo ■ y ico ; obe t ! liVg 1 i” K °t kaj ■M. k ^ ja: koliko « ■ Chicaška policija hvali štrajkarje, češ da ohranili vzoren re.d. Sedaj razumemo, zakaj njen šef zahteval .1000 posebnih policistov: voinno za to, da bi branili štrajkarje pred tepaškimi skebi. Džuni gel, Chicaškega župana bi bilo treba sedaj po- v Bvropo. Od zadnjega pondeljka ga je V ,o raszodišee. Kdo ve, če ni Bog ravno njega jal na ta žalostni svet, da “setla” vse spore, nazadnje še evropski konflikt? ltOTno kitati, -Cilji sociali;^ ” 6. snopu,j , S. Pi d socialist 1 (Peniisj: prihodnjo M ! ob 8.30 ih na 879 Sojq vsak član h 6 dravom [’. Šafar, taji proletarec UTRINKI. Kapitalistični listi se besno zaganjajo v pnedyja in Rodrigueza. To je najboljši do¬ da sta dobro opravila svojo nalogo. Zastopniki družb, ki imajo obrat na chicaš' cestnih železnicah, so bili ves čas trdovratni, njihove manire — gospodje so namreč dobro rojeni — so ostale mirne. Le enkrat so se izabili in so postali očitno nervozni: Ko so Ji, da bo treba predložiti knjige. pr se je posrečilo končati chicaško stavko tnih železničarjev s tem, da sta obe stranki olili župana Thompsona za tretjega razsodni- hoče sedaj gospod inayor tudi stavko tesar rešiti s pomočjo razsodišča. In razni dobri dje že vidijo zlato dobo. ko .se,bodo vsi spori delom in kapitalom reševali z razsodišči, enostavno pa to vendar ne pojde. Preveč nljivo je že to, da s.e kapitalistični listi naj- ogrevajo za vsesplošno arbitražo. Če bi ra¬ di s tem, da bo razsodišče v vsakem slučaju iristransko in pravično, gotovo ne bi bilo ta- veselja. če pa ne. morejo imeti delavci brez- gotovosti, da pridejo njihove zadeve absolutno pravične razsodnike, se ne mo- zanje ogrevati. In te gotovosti jim ne rao- rojne d a re dati nihče. Razsodišče je v posameznih slu¬ čajih lahko dobro; ali iz posameznih slučajev se ne more napraviti pravilo. Zato tudi še nismo v tisti dobi, ko bi smeli delavci odložiti svoje o - rožje. Boj med delom in kapitalom se ne more zaključiti s kompromisom, temveč le z zmago dela. Kakor ob vsakem delavskem boju, je tudi vpričo stavke cestnih železničarjev v Chicagu vsakdo lahko opazoval, da je bilo vse kapitali¬ stično časopisje na strani družb. Nekateri listi so bili previdni; spretno so se delali nepristran¬ ske. Javljali so, kaj pravijo ravnatelji, poroča¬ li so pa tudi, kaj odgovarjajo uradniki unij. Ali kdor ni slep, je moral videti razliko med poro¬ čanjem in poročanjem. Drugi pa niso imeli niti te previdnosti, ampak so kar odkrito napadali uslužbence. Vsi so poročali o vsakovrstnih napadih na vlake visoke železnice, tudi na take vlake, ki ni¬ so niti vozili. Prinašali so vesti o ranjenih lju¬ deh. katerih ni mogel nihče najti. Javljali so, da je bil kabel prerezan, za čudo je na komaj uro pozneje cestna železnica že vozila brez za¬ držka. Vse to dokazuje, da so hoteli občinstvo raz¬ dražiti proti stavkujočim uslužbencem in s tem posredno pomagati družbam. Le delavsko časopisje je stalo odločno na strani stavkujočih in je s tem tudi doprineslo, da je ogromna večina chicaškega prebivalstva o- hranila svoje simpatije štrajkarjem, dasi je bilo ravno delavstvo od stavke močno prizadeto. Koliko uspešnejši bi bili vsi delavski boji, če bi delavci opustili sovražne, večinoma skeb- ske liste, pa bi svoje lastne časopise napravili velike in močne! IZ NASELBIN Nokomis, III. njeni sodrug! Dunldrk. K ^tedenskem počivanju smo ^ dne 8. junija vrnili na delo v "družice v C, em 0 g 0V r0 v. Mislili smo, da i Kansas! m0 sec [ a j 4 e j a ii p 0 kake 2 a* iluje skupit; 3 dni v tednu. Pa glej ga ovanskih strt jaka! Peabody Coal Co., znana v Cra\vfoi§ svoji verolomnosti nasproti sr je zaklji lavcem, je odpustila takoj prvi n'dnja konfert n nekaj delavcev pri kopalnih Hli) ob 2. pojmi' »jih in potem še nekaj drugi .s, Krniš. Torej tretji dan, ker so glasom po- ire, točnooM ie kopali 9 “runov” in ne 8, io iz Franftj tor jim je kompanija ukazala, jo sodniji in tottat je bil seveda štrajk. jaki in rojak Kompanija je že meseca janu- ' kaj za boljša »skušala uvesti 8 runov in je, ! jša bodočnost torpeda j, odpustila delavce ji socijaliznn istro ii ih - Takrat i e morala, de- vsakoga detor 1 ® naza i s P re i eti in i e tudi °‘ Ijšo bodoči*! lašnjega kapi! ' n ^ m r rada, da se ji to posreči, kar a svidenje * 1 - 11S. alo pri 9 runih. Sedaj je pa, eunajoč na slab delavski polo- j in nesolidarnost premogar- ji ni meseca januarja t. 1. , . Kompanija se izgovarja, da se 1 ■ orsek, a,l > ^ preširokih prostorov dela oda rovu. Unija je že pri prvem STILO. onfliktu hotela dovoliti 8 ru- iv, toda zahtevala je odškodni,- vilki objav? ) za to, kar pa kompanija ni o je razpok lte h dati. Na drugi strani pa stranke za 4 )( ’ e 1 runov v )bj.jvljaDioesto sednjih štirih, da bi ji ne ' da i ; *i° treba plačati ničesar od me- ojc nt ti prostor kusij°- lED on,j' ta edali^i ziuitc (1 tef, paS žal !#' ri APi ' 0 r,t $ ai°f. r cd» ! ,i)i Tam seveda nič ne škoduje u io vedeli . 0 _ ... , . iride P n - ' n h ker bi p ne bilo treba pla- , M /■ikljiiok' 8 ! Il > $1.20od vsacega jarda. ' t mI1 enj£ ,lU ‘ Resnica je, da hoče kompanija ■ v a da razr ,ri »j in ker ga drugače ne more '/■V se jal>d »biti, je prelomila pogodbo z rfjjti ki* rganizacijo, misleč, da bo s tem k 1 , 111,1 irobila solidarnost delavcev. 0- a ima posebno taktiko, da en rat izpre svoje delavce na No- omis, čez nekaj časa na Kirn »id Ko. 7, potem Kincaid No. 8., wnee, Cort Čamp, "Witt in rigje, kjer ima kak rov, hoteč atelj- ne P I , 1 j ! ;; dno imeti boj, če ne tukaj, pa to si jj|j ie drugje. Peabody Coal Co. je da >» aS '! C V 1 re( ! na sestra Colorado Iron and mo dohij 1 ; Be | (] 0 v c 0 iorado, ali razmere dumo ^ drugačne v Illinoisu, zato ne jskf| ,4 1OT e pritisniti organizacije k a# j om, liolj ^ ra ik i e bil v štirih dneh kon¬ ta s popolno zmago delavcev. ■niO sC v om P an ij a j e morala sprejeti od- ‘njjiiaD 10 ^ ušeene delavce nazaj in jim pla- r i; e 4 f* »ti odškodnino za izgubljeni čas. Pozdrav! John Mekinda. Breezy Hill, Kans. ejeno uredništvo Proletarca! , .^] f V listu G. S. št. 47 se opraviči¬ jo ec zopet zaletava v mene in očita (1 Jastt^iti! Palfabetstvo vsem onim, ki piše- .i o resnico; obenem pa kriči: “Hr id« fljj 1*1 : av ec prve vrste in rimski fana- 1 0 2 » s ' v k je vsak, ki se spodtikuje ob "s](, U' osnico!” Kot je razvidno, se ne Jj.jnO. ave d a - kaj vse -maže po listu ^ ■ S. Ako hi se njega nasvet pri- . i a ' z letoval, da naj 0 d ^ ^ k»caka toliko časa s svojim ka raikteriziranjem, da ga njegova temna, duševna slabost mine^ da bi bil potem zmožen dobro pre¬ udariti omenjene svoje besede, kar bi bilo za njega zelo, zelo koristno. Torej, Avg. Lipovšek, da ne boš mislil, da si me spravil s svo¬ jim žuganjem v kozji rog, te po¬ novno pozivam, da spraviš pre¬ tresljiva dejstva že enkrat na dan! Zakaj podtikaš samo sumni¬ čenje? Zakaj tratiš čas in delo v uredništvih ? Sicer Te bom postavnim po¬ tom prisilil, da pojasniš moja “pretresljiva dejstva” in skrbel boju, da dobiš primeren bakšiš za svojo infamnost. Kar sc pa družinskega razdora tiče, vem, da si prijatelj, ako malo pregledamo v preteklost, ko si z mirno vestjo gledal kar se je v tvojem sorodstvu doigralo. In sedaj skušaš zasejati prepir med mojo družino, kar se ti pa ne bo posrečilo. Človek, ki si skuša priboriti ugled med slov. narodom potom kaznjivih sredstev, sejati raz¬ dor med družinami, ni vreden druzega, kakor da se spravi tje, kamor spada. Sovražnik vseh obrekljivcev M. •V. Smolsnik. P. S. V zadnjem zagovoru sem se izrazil, da se ne bom več poslu¬ ževal časopisja v svrho prepirov, ali stvar hočem dognati do kraja s sodnijsko obravnavo in bom o izidu poročal. KJE JE BIZNIS. Ameriški vladni arzenal je pri¬ šel v zadrego in vodje se že boje, da ne bodo mogli izdelati dovolj streliva za zvezno armado. Privat¬ na orožna industrija v Ameriki i- ma toliko naročil, da je mnogo visoko kvalificiranih delavcev za¬ pustilo delo v arzenalu in so odšli v privatne zavode, kjer dobe bolj¬ šo plačo. Celo nekoliko častnikov, specialistov v izdelovanju streli¬ va, je opustilo zvezno službo iz enakega razloga. Pri vladi so že razmišljali, da bi izkopali star za¬ kon iz leta 1880., ki določa, da se vsakdo lahko kaznuje s 50 dol. globe ali pa s 3 meseci zapora, kdor skuša izvabiti delavca iz vla¬ dnega arzenala. Veliko se s tem zakonom pač ne bo opravilo. Ameriški fabrikanti mnnicije pa polagoma spoznavajo, da sicer zavezniki jako dobro plačujejo morilno blago, ali da ne marajo sprejemati robe meni nič tebi nič, ne da bi jo pogledali. Zgodilo se je že, da so njih. zastopniki zavr¬ gli slabo izdelane granate in po¬ dobne bonbone. Kapitalisti so že zelo povečali podjetja za orožje in strelivo, pa vendar še ne morejo izvršiti vseh naročil. Splošno pa mislijo, da se bo Evropa po vojni zelo oboroži¬ la in da bo imela ameriška oboro¬ ževalna industrija tudi tedaj vse roke polne posla. KAJ POGOLTNE DREAD¬ NOUGHT? Francoska revija “Lectures pour Tout” piše: Dreadnought vrste “Dariton” požge vsako uro 2000 kg premoga, če vozi z brzino 11 vozlov; 19.000 kg če vozi z 20 vozli; v 115 urah izprazni svoje zaloge. Angleški in nemški dread- nonghti -so oboroženi z 10 do 12 305 mm topovi; vsak top izstreli lahko 150 strelov. Strelivo ene¬ ga topa stane 450 tisoč frankov. Če bi vsak top ustrelil vsako mi¬ nuto., bi porabili strelivo v dveh urah in pol. V bojnih časih vozi angleški dreadnought z 900 mož močno posadko 30 ton svežega mesa, 60 ton krompirja, 6 zabo¬ jev namizne soli, 300 funtov fižo¬ la, 72 zabojev biskvitov, 225 fun¬ tov makaronov, 750 funtov sode, 124 steklenic popra, 76 zabojev graha, 300 funtov klobas, 500 so¬ dov svinjske masti, 65 malih so¬ dov margarina, 180 komadov sla¬ nine, 150 zabojev čokolade, 8 za¬ bojev slanikov, 288 steklenic o- make, 76 zabojev ananas, 148 za¬ bojev hrušk, 288 zabojev breskev, 500 funtov korint, 300 funtov ba¬ nan, 300 funtov tapioke, 300 fun¬ tov češpelj, 8 zabojev ledvic, 8 zabojev jezikov, 6 zabojev sardin, 30 hlebov sira, 36 kuhanih gnja¬ ti. 720 svežih jajc, 500 kg Čebulje, 1000 zabojev svalčic. ZMES. V nekem malem mestu v drža¬ vi Kansas so pred kratkem našli truplo moža, poleg njega revol¬ ver, v žepu pa sto dolarjev. Koro- ner je uvedel predpisani inkvest ter je vzel od najdene gotovine 75 dolarjev za stroške. Ostalo je pa še vprašanje, kaj naj se zgodi s prebitkom v znesku 25 dolarjev. Ker so v Kansasu modri možje, so kmalu in brez težave našli pri¬ merno rešitev. Policijski sodnik je obsodil mrliča na 25 dolarjev globe, ker je imel prepovedano o- rožje, pa je konfisciral samokres z denarjem vred. Pokojni Salo¬ mon bi se lahko še kaj naučil v Ameriki. Poštni klerk George Wibecan, 28 let star, je vložil proti neki 'e- stavraeiji na AVashington Str. v Brooklynu, N. Y., zanimivo tožbo. Wibecan je zamorec in zaradi te¬ ga mu v omenjeni restavraciji ni¬ so hoteli postreči. Ker pa imajo hoteli in restavracije zato pravico obrata, da postrežejo gostom, je tako preziranje pregrešek, pa naj bo gostova koža bela ali črna. V Ameriki so vsi državljani 'e- nakopravni — na papirju. Ali nekateri ljudje mislijo, da je nji¬ hova zasluga, če so bili rojeni od belih staršev. Na Nemškem so vpeljali “po¬ zdrav:” Gott strafe England! (Bog kaznuj Anglijo!) — Bog daj norcem pamet! Če ima čas. Guverner Georgie Slaton je po¬ milostil Leo M. Franka, ki je bil zaradi umora dekleta Mary Pha- gan obsojen na smrt in bi bil mo¬ ral danes umreti. Ponoči od ne¬ delje na pondeljek so ga skrivaj prepeljali v državno ječo v Milledgeville, ker se je bilo bati, da ga ljudje linčajo, če zvedo, da ne bo obešen. Londonska “Morning Post” zahteva od Lloyd Georga, naj ukrene vse potrebno, da se bodo vse vojne potrebščine izdelovale na Angleškem, zakaj če so profiti domačih kapitalistov preveliki, je to še vedno bolje, kakor da .gre denar iz dežele. Oglar 25c, L. Bizjak lOc, F. Klan¬ čnik 25c, P. Puhek lOe, L. Mohar 25c, J. Faletič 15c, A. Stefanič 25 c, F. Vončina 15c. P. Kozole 25c, A. 'Simanelič 15c, Fany Oce¬ pek 25c, Lucy Ocepek lOc, M. Smeraj 5c, A. Perkolič lOe, F. Perme 25c, J. Semick 25c, T. Petrič 25c, A. Samer 15c, P. Boi la 25c, M. Poravac ipe, L. Vikolič lOc, A. Boila 5c, F. Zupančič 25e, M. Novakovič 25c, J. Cedilnik 25c. Vsi v Detroit, Mich. Skupaj $7.65. V Baltimore, Md., so operirali nekega Caplana, ki je imel tumor v želodcu. Izrezali so mu skoraj ves želodec; ostala je le potrebna zveza -z drugimi organi. Mož pre¬ bavlja zdaj prav,počasi, vendar pa lahko je. Tq še ni nič. Velik bo še le tisti zdravnik, ly bo operiral člo¬ veka tako, da mu sploh ne bo tre¬ ba jesti. Župan Thompson je vetiral Kennedyjevo ordinanco proti ske- bom. Thompson je našel v Kennedy- jevi ordinanci tehnične nedostat- ke. OPOMIN. Zadnje čase se mnogo piše, laže in opravlja po nekih umazanih osebah, kakor tudi v nekem časo¬ pisu. Jaz se po listih nisem prepiral in se ne bom. Svest sem si svojega poštenja in to mi zadostuje. Ši¬ vanke niti nitke še ni iznajdene, s katerimi bi svet mogel zašiti u- mazana usta nekaterih obrekljiv¬ cev, je pa še pravična sodnijska pot, katere se vsak pošten človek če prav nerad posluži, in na to opozarjam vse prizadete. Tudi za tatove dobrega in po¬ štenega imena se bodo dobile pri¬ merne kaizni. Matija Pogorelc. (lx) (Advertisement.) Listu v podporo. Dominik Zobec, ITibbing, Minn. $1.00. Nabrano na socialističnem pikniku v Riverview parku. Da¬ rovali so: J. Urankar 25c, A. Spo- lar 25c, F. Grm lOc, L. Bogulin 25c, M. Košir 27c, Nekdo 5c, M. Kastrun 25c, J. Zavertnik 25c, F. Udovič 25c, J. Verderbar 50c, F. Pušnik 25c, F. Mrgole 6c, J. Anžiček 25c, Neimenovan 5c, John Govekar) AVeir, Kans., 50c, Joe Bric, Herminie, Pa. 40c. Sku¬ paj $5.06. Zadnji izkaz $296.53. Vsega do danes $301.59. FOND ZA ZVEZNO TISKARNO. Darovali so: Ch. Gabrovšek 25c P. Ocepek 25c. Jer. Vivoda 25c, J. Vivoda 50c, E. Baic, 50 e, J. Praimar 50c, F. Ivanc lOc, J. Oven 50c, L. Mantony 25c, F. Kaj ga muči? Mlad mož stoji pred nami. Toži o lenobi, da se počuti izmučenega ob najmanj em delu, zgubi teka, bledosti in zgubi na teži in na ja¬ kosti. To je značilni izgled ne¬ zadostnega prtehranjevanja in dati bi mu morali prej ko mogoče Triller j evega ameriškega zdravil¬ nega grenkega vina. Izčistilo bo telo mladega moža ter odprlo pot v novo hrano. V kratkem času bo zahteval več hrane. Dajte .mu dobre močne, zdrave hrane v ma¬ lih količinah in kratkih presled;. kih in kmalu bo ozdravel. Triner- jevo ameriško zdravilno grenko vino je zelo dobro izčiščen je ter ne pouzroea ujedanje ali druge neprilike in je izvrstna tonika. Priporočamo ga za bolezni pre¬ bavnih organov. 'V lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. * Pri mrazenju drgnite telo s Trinerjevim linimentom. Pri bo¬ lečinah mišic ali sklepov storite isto. Pomoč bo takojšnja. Cena 25c ali 50e, po pošti 35 ali 60c. Slovenski Delavski Sokol Chicago -Vas vabi najuljudneje na- Veliki Sokolski Piknik, ki se vrši dne 4. in 5. julija, to je na nedeljo i pondeljek, v Garden Clty Grove, RIverside (lastnik Horalek) Velike priprave, znameniti svetovni cirkusi, nastop mladih sokolov, itd. Domača kuhinja, domače vino, i zabava. Ples. Kako pridete tja: Peljite se z 22., Ogden ali katero dru¬ go karo, ki Vas pripelje do 48. Ave. in 25. St. (poleg Western Electric Co.), od tam vzemite LYONS karo in sepeljiteskorodo vode (en blok manj). Od tam imate eno minuto do vrta, kjer je piknik. Ne pozabite priti, na sokolskih zabavah je vselej najiepša zabava NA ZDAR! NA SVIDENJE! NA ZDAR! Vstopnina Je 15 centov. Vabilo na veliki zabavni izlet ali Picnic ki ga priredi ob priliki svojega prvega nastopa Slovenska Moxhom Godba iz Johnstowna, Pa. v proslavo praznika proglašenja ameriške neodvisnosti DNE 5. JULIJA 1915 POPOLDAN na prijaznem prostoru (Constable Hall) ob Ohio Street, pet minut hoda od poulične železnice. VSPORED: 1. Triglav, koračnica.T. Tryner 2. Muziky, Muziky, koračnica .Kmoch 3. Amerika, pesem. 4. Hej Slovani, pesem. 5. March to President, koračnica. ter še več krasnih izbranih skladb, bode svirala Slovenska Godba. Petje slovenskih zborov in govori bodejo posetnike tega izleta raz¬ veseljevali, a poseben odbor bode skrbel, da ne bode nobenemu primanj¬ kovalo hladilne pijače in svežega dobrega prigrizka. Ustopnina možkim je 1 dollar, — ženstvo je ustopnine prosto. Uljudno vabimo vsa cenjena slovenska društva iz Johnstowna, Dun- lo, Lloydell, Franklin, in Conemaugh, naj nas blagovolijo ako možno kor¬ porativno posetiti, nadalje vabimo vse posamezne rojake in cenjene roja¬ kinje na ta naš izlet, da pomagajo proslaviti obletnico proglašenja ame¬ riške neodvisnosti, ki naj bi ga proslavili v delavskem smislu. Vsa ostalo društva tem potem uljudno prosimo, naj na ta dan ne prirede svojih piknikov. OPOMBA: V slučaju slabega vremena se vrši zabava vseeno, in sicer v slovenski dvorani, društva Triglav, Maxhom, Pa. 3x PRIPRAVLJALNI ODBOR. Ena najboljših socialističnih revii v angleškem jeziku v Ameri¬ ki je: “INTERNATIONAL SO¬ CIALIST REVIEW.” — Izhaja mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 E. Ohio St., Chicago, 111. Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železni¬ ške postaje, Lyons, Ul. Telefonska štev.: 224 m. “Ako si nameravate naročiti grafofon, ali importirane sloven¬ ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsako¬ vrstne zlatnino in srebrnino. A; J. Terbovec, P. O. Frontenac, Kans. Pazite na ta Ničvredne ponared¬ be slavnega Pain- Expeller-ja dobite cesto, ako niste pa- zni. Pazite na sidro in ime Richter 25c in 60c pri vseh do¬ brih lekarnarjih. F. Ad. Richter & Go. 74-80 Washlngton St NEW YORK, N. Y. ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče. Tel. Canal 4134 2348 Blue Islnad Ave. Chicago, 111. CARL STROVER Attorney at Law Zastopa ta vseh sodiščih, bpecialist za tožbe v odškodnins¬ kih zadevah. Št. sobe 1009 133 W. VVASHIN6T0N STREET CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik x& notranje bolezni In ranocelnik. .zdravniška preiskava brezplačne—pla iati je le zdravila 1924 Blue lelaatd Ave., Chicago. Ureduje od 1 da 3 p*- pol.; od 7 d« 9 zvečer. Izven Ckieag« živeči bolniki naj pišejo slovensko. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode in raz¬ nih neopojnih pijač. 1837 So. Filk St. Tel. Canal 14«» LOUIS RABSEL moderno urejen salu n NA 460 GRAND AVE., KENOSHA, Wis Telefon 1199 «J. A. FISCHER Buffet Ima na razpolago vsakovrstno piva. vino, smodke, i. t. d. Izvrstna pro«*tor za okrepčilo. 3700 W. 26th St., Chicago, IU. Tel. Lawndale 1781 Socialistične slike in karte. “Piramida kapitalizma”, a slo¬ venskim, hrvatskim in angleškim napisom. “Drevo vsega hudega” a slo¬ venskim napisom. “Zadnji štrajk” s hrvatskim napisom. “Prohibition Dope” z anglsfi kim napisom. Cene slikam so 1 komad 15e; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za va* kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. OO 1311 E. 6th St., Cleveland. Ohio. MODERNA KNIGO VEZNICA. Okusno, hitro in trpežno delo za privatnike in društva. Spreje¬ mamo naročila tudi izven mesta-. Imamo modeme stroje. Nizko cene in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1633 Blue Island Ave., (Adver.) Chicago, EL 8 PROLETAREC Milan Pugelj: EOTER. se De Ko sem stopil s svojim birman- čkom v cerkev, so bili že vsi botri zbrani. Stali so v dveh velikih vrstah, razprostirajočih se od vrat pa do oltarja. Pred njimi so se vrstili birmanci v novih oble kah in novih čevljih in gledali zardeli in vznemirjeni proti ško fu, ki se je že sukal tam pred oltarjem. Bil je visok, suh in siv mož. Visoka miklavževska kapa je de¬ lala njegov obraz veličasten. Pričel se je ozirati po botrih Izbral si je. enega in rekel: — Naštejte mi vi, katoliški mož, šest resnic! Mene je izpreletelo. Zavedel sem se takoj, da sem šest resnic že davno pozabil in da se jih ne bi več spomnil, če bi tudi napel vso svojo najboljšo voljo. Tako torej me lahko spravijo gospod škof v tako zadrego, kakršne sem bil deležen še v tistih časih ko sem platno prodajal in drsal prvo leto po šolskih klopeh. Naj bolje je, sem mislil, če greš malo iz cerkve. No in šel sem. ‘Vrnil sem se, ko so že birmali Bila je izredna vročina in šopa rica. Zdelo se mi je, kakor da stojimo nad velikim kotlom, kjer vre voda. Para se kadi in nas obliva od vseh strani. To si je vsak oddahnil, ko stopil iz cerkve! Odpravili smo se v krčmo, da si potolažimo žejo Birmancu sem že kupil potrebnih daril in nosil jih je v beli culi. Pred cerkvijo je stopil k nama njegov oče in pozneje še mati Očp je bil moj brat. Šli smo v kremo, prostrano nizko. V kotu je stala velika ze lena peč,*ki je bila zakurjena. — Za hudirja, sem rekel, danes nas vzame vročina! — Nič ne de, je dejal oštir; peč je x’es malo gorka, bomo pa okna odprli, da se shladi. Sedli smo za mizo moj brat, že na njegova, birmanec, bratov sin in tudi tisti, birmanec, ki mu bil brat za botra, Mi smo sedli na klop, roji muh pa*na nas. Zla sti so silile v oči in v usta. Ote pali smo jih nepretrgoma vsi sam^ moj birmanec je bil sladko zamišljen . iSedel je s culo v na ročju in praznično oblečen tik mene, gledal kvišku, kakor bi v del nekam skozi strop in pustil muham, da mu jih je sedlo po šest in več okoli ust in oči. Ko je imel že črne obroče po obrazu in zlasti čelu, je dvignil polahko roko in pomajal ž njo sem in tja. Naročili smo vina. — Kakšnega vina? Oštir je rekel, da ima vino vsa ke sorte. Ima rdeče, ima rumeno dalmatinsko, ki je močno in vred no moža, in ima tudi črno istrijan sko, ki ga posebno priporoča. Moj brat je pomežiknil in raz umel sem ga tako, da bi bil istri janec pravi. Naročili smo ga prvi liter. Poleg tega smo si izbrali ju ho, zakuhano z rezanci, zraven pa “prato in salato.” Vino je bi lo res pitno, juha premastna, pe čenka še mastnejša, a olje na sa lati je dišalo neprijetno. No, ka kor sem sodil po obrazih brata, njegove - žene, mojega in njegove¬ ga birmanca, je bilo jasno, da jim gre jelo in pilo izredno v slast. V izbo so pričeli prihajati novi botri. Tako je naenkrat prisedel suh in starikav kmetič, ki se je razkrinkal za očeta tistega fanti¬ ča, katerega boter je bil moj brat. Imel je s seboj tudi svojega birmančka, majhnega čokatega fantka, ki je gledal izza mize ka¬ kor muren izza krtine. Oštir, čo^ kat možakar, gladko obrit v be¬ lem predpasniku in z visoko zavi¬ hanimi rokavi, se je iztegnil pre¬ ko obeh prišlecev in porinil na mizo dva kozarca. — Danes pa kosilo, je rekel, kakor ti drugi, ali ne, Martin? — Pa, je jecljal dvakrat kme- tiček in mežikal name prav do¬ brotno in spoštljivo. Pa, pa! Muh je bilo več in več. Po hi¬ ši so brenčale kakor čebele v o- gromnem panju. Zelena peč je žarela bolj in bolj in skozi mala okna je pripekalo solnce, da je kar žgalo. Birmanci so se porazgubili iz sobe, tekali po dvorišču in igrali na orglice. Vsi naenkrat, so mn- ' ‘eirali, da je bilo strašno in sme¬ šno obenem. Ko pa so se utrudili, so začeli ogledovati svoje “zlate” ure, jih primerjali in popravljali, dokler jih .niso polomili. Nato so malo stepli med sabo ter so jokali, vsi obenem, da je bilo še strašnejše in smešnejše ko poprej njihovo muziciranje. Par mater se je zakadilo iz sobe na dvorišče med tulečo mladino, čul sem ne- ;caj zaušnic in psovk, krik in vik, nato pa jo nastal zopet mir. Ma¬ tere so se vrnile v sobo, na dvoi išču pa so zapele zopet orglice, le še glasneje in neubraneje. Črni istrijanec je med nami ve¬ stno opravljal svojo dolžnost. Kmetje so rdeli v suha lica in oči so se jim svetile kakor bi se jim kresali iz njih sami najboljši do¬ vtipi. Ta ali oni je že pričel pra¬ viti kakšno svojo, pa je menda spoznal, da ni zadel za mestnega človeka prave. S kraja je govoril pogumno, proti sredi je pa kar mešal, kakor bi zabrodil v lužo. Do konca sploh ni prišel. Prišli so novi gostje: oče in mati birmanca tistega kmetiča, ki je bil oče birmančka mojega bra¬ ta. In ta oče je imel zopet svoje¬ ga birmanca in ta birmanec zopet svojega očeta. Še parkrat so se odprla vrata in dolga miza, za ka¬ tero smo bili sedeli, je bila pol¬ na borovskega sorodstva. Stari in mladi so se vrstili, ženske in moš¬ ki in vsi so pili istrijanca, ki je stal po mizi v velikih temnih ste¬ klenicah, vsi so jedli juho z re¬ zanci in “prato in salato.” — Ile, so klicali oštirja, France, boš pa je enkrat požrl! In France je rad požiral kozar¬ ce, do dna. Prazne litre je kar jemal z mize, pa se vračal s polni¬ mi in jih postavljal s svojimi ko¬ smatimi rokami preko glav kme¬ tov, kmetic in birmancev na mizo. Meni se je posebno ugodno smeh¬ ljal in za vsako besedo, ki sem jo začenjal izgovarjati, kmital že na prej. V krčmo je prišel tudi harmoni kar. Za klobukom je imel velik šop roženkravta, a izpod krajcev so mu gledali kodrasti in mokri črni lasje. — Če sem prišel med vesele ljudi, je rekel, sem dobro napra¬ vil, če pa med žalostne, sem pa narobe ukrenil. — Med vesele^ so radostno za¬ renčali kmetje izza mize, med kakšne pa, kakor med vesele! Sedel je za peč in mešal neke stare dunajske valčke z narodni¬ mi pesmimi v neumno kolobocijo. Vsak napev je ponovil po trikrat ali tudi po štirikrat in petkrat. Posluževal se je nekih posebno debelih in hreščenih basov, ki večkrat niso spadali k načinu to na. Takt si je tolkel z nogo, z gla¬ vo je pa zavijal nekako tako ka kor z melodijo. —- Kaj to čebrnaš, se je oglasil starikav boter in prezirljivo zavil ustnice. Nima repa, nima glave! Rajši vreži eno našo, pa ti bomo pomagali, da pojde bolje skupaj! — Pa ti primi harmoniko, je de¬ jal godec in se ponosno zasmejal. A zaigral je vseeno domačo. Za peli smo vsi, tudi jaz. Zenske so cvilile tako visoko, da sem strme verjel, kakšnih drobnih in tenkih glasov je zmožno naše grlo. Ti¬ sti kmet, ki je pel čez druge, se je tako napenjal, da je bil ves rdeč in zaripljen. Smeh in vese lje je prišlo do vrhunca. Vprašal sem za svoj račun. Krč¬ mar se je praskal nekaj časa za ušesom, stal sredi sobe in se po¬ mišljal. Kmalu pa je bil njegov sklep gotov, šel je ( v kuhinjo po gospodinjo, vrnila sta se skupaj, zaprla za seboj vrata in obstala pred njimi. Oštirka je prožila pr¬ ste leve roke drugega za drugim iz stisnjene pesti in polagala na¬ nje črni in debeli desni kazalec. Oštir je pisal s kredo po vratih, pisal in pisal številko za številko, dokler niso bila popisana vsa vra¬ ta z osmicami, podobniipi poteg¬ uj eni rn prestam, s sedmicami ka¬ kor polomljene vile in z dvojkami kakor velikimi in neokretnimi vprašaji. Čisto spodaj v desnem kotu je stalo: 27 fl. Oštir je pretuhtal še enkrat svoj veliki in beli račun in tudi mi, kar nas je bilo za .mizo, smo gledali radovedno v vrata. Kme¬ tice so kimale z glavami, češ, to je ceha, to pa že to, a kmetje so se ozirali hvaležno name in pome- žikovali, češ, poglej ga, kaj je nakracal! Oštir se je napotil naravnost predme. — Lahko mi verjamete, je re¬ kel, za goljufijo mi ni! 27 goldi narjev znaša vse skupaj. Kar je, to je. Moj brat je segel z roko v žep tako natesno in s težavo, kakor bi rinil v celo in bi skušal s pestjo prodreti hlačnico. Bom pa plačal en liter, je dejal. In neki drugi tam dalje je menil, da bi dal za pol litra. Mnogi so pa rekli: ITen- tajte, vsako delo je dobro in Bo¬ gu V čaist, oštirska je pa res naj¬ boljša. Tri take cehe, pa ima do¬ to za hčer. Plačal sem 27 goldinarjev. Ko sem se spravljal v voz, je re¬ kel brat: i — No, kako kaj? — Dobro! Dregnil sem voznika v hrbet in mu zabičal: Nategni vajeti, če ne, ti populim uhlje! Udaril je po konju z bičem, da sem sedel, kakor bi me kdo vr¬ gel. Izginili smo za oblakom prahu. biti ali pa ga izroči komu druge¬ mu. Poljedelsko ministrstvo želi, da se letos vsaka trava in vsak košček zemlje izrabi za krmo ži¬ vine, oziroma za pašnik, da se bo mogla živinoreja ‘svobodno’ raz¬ vijati. James F. Christian “ZA DOM IN CESARJA’ Ljubljansko klerikalno glasilo poroča: “V nekem močnem streljanju je bil pri nas smrtno zadet 171etni prostovoljec Šuštarič iz Ljublja¬ ni?; krogla ga je ubila v trenotku, ko je da val v puško nov magacin patronov. Mlademu vojaku smo skopali grob za kritji v smeri pro¬ ti Kranjski. Pokopal ga je dr. Ku lovic. Naša stotnija, kateri je pri¬ padal Šuštarič in ki je bila ravno v rezervi, jc tvorila špalir ob o- beh straneh groba. Razen moštva in poveljnikov posameznih vodov so počastili spomin padlega s svo jo navzočnostjo tudi gospodje: bataljonski poveljnik stotnik Žer- jev, poveljnik naše stotnije stot¬ nik Šmid, stotnik Lenart in pa ba¬ taljonski zdravnik. Ganljivo je bilo, ko so častniki in moštvo od kiltih glav molili za .dr. Kulovi ccm Očenaš za dušo padlega mla dega kranjskega junaka. Gospod kurat je v svojem kratkem, gan ljivem nadgrobnem govoru med drugim omenil, da mladeničeve smrti ne smemo smatrati kot ne¬ kaj brezupno žalostnega, saj si je poleg bojne slave na tem svetu s svojo smrtjo za domovino prido¬ bil mučeniški venec in večno sla¬ vo onkraj groba. Vojaki so po¬ stavili na grob lep. s smrečjem okrašen križ z napisom: “Tukaj počiva infanterist Valentin Šu¬ štarič, pešpolka št. 17, rojen leta 1897, iz Ljubljane na Kranjskem. Padel je dne 10. aprila 1915 za dom in cesarja. Bodi mu lahka bratska zemlja!” TUDI KONJI MORAJO VARČEVATI. Avstrijska vlada je opozorila glavarstva, naj z odločnostjo gle¬ dajo na to, da se z ovsem varčuj Kar ovsa preostaje, se mora odda¬ ti vojni upravi, ki ga nujno potre¬ buje. Konju se sme na dan položi¬ ti le 3 kg, računi se naj do konca septembra. Vrhutega se sme ob¬ držati oves za sepie. PAPIR JE DRAŽJI. Avstrijske tovarne za izdelova nje papirja so sklenile, da vnovič zvišajo cena za papir za 15 do 20 odstotkov. Tovarnarji utemelju jejo zvišanje cen, češ, da so cene za sirovine neprimerno visoko po skočile. Z zvišanjem cen za papir so najhuje prizadeti listi. TO JE VAZNO! iz “N. Ziiricher Ztg.” poroča Rima: “Te dni so kraljevski kiri sarji prvič oblekli sive uniforme Kralj je imel isto uniformo s svi lenimi naramnicami. Kralj je in spiciral gardne čete.” Pomislite, ljudje božji! Tudi kralj je imel tako uniformo. je Sodnikom v okraju Cook illinoiška zbornica zvišala plače od 10.000 na 12.000 dolarjev, Štrajkati jim ni bilo treba. Tisoč misli sili človeku prste v pesti, kadar čita tako sladkohi- navsko poročilo. Sedemnajstleten fant je padel, Taka je vzgoja na¬ šega naroda v stari domovini, da silijo sedemnajstletni fantje pod puško in v boj proti onim, o kate¬ rih neprenehoma slišimo, da nas hočejo osvoboditi. In vojna upra¬ va sprejema nerazumne sedem¬ najstletne fantiče za strelne jar¬ ke! Kajpada, saj sprejema še mlajše- Tak fant pade in gospodje ofi¬ cirji molijo očenaš. Z vojne se po¬ roča veliko zlaganega; zakaj se ne bi pripovedovalo tudi to, da znajo stari havptmani še očenaš? Najlepša je pa vsekakor kura¬ tova govoranca. Bojno slavo si je pridobil fant na tem svetu. Kaj V Važno uprašanje! Do- mi opravi najbolje in najceneje Konzularne, s odbij site in V) m vojaške . 2a ^Vj >cMilwaukee, Wis. Hanovst » GHAS. J. OCASEK, M, 0, PRIZNANO DOBRI ZDRAVNIK NA ZAPADNI STRANI CHICAGE Dasiravno že star zdravnik, vendar se do sedaj še ni nikdar posluževal ogla¬ sov. Kdor je bolan naj se zaupno obr ne do njega. Kadar ste bolani, ne ho dite k raznim zdravniškim mazačem edinole zdravnik, kateri je vešč svo jega poklica, more ozdraviti bolnika URADNE URE 8 do 10 dopoldan, in od 1 do 3 popoldan Pridite na naslov: 1500 So. Cravvford Avc. Telefon Laivndale 3133 vse ve tak gospod Kulovic! Na¬ zadnje pride Šuštaričevo ime še v zgodovino. Da, če bi bil vsaj feld- maršallajtnant! Slava — to je reč za visoko gospodo z zlatimi ovrat¬ niki, ne pa, za infanteriste, tudi če so padli “za dom in cesarja”. Za cesarja že; ampak za dom. ., ? Za Franejožefov nemara, za svo¬ jega ne. Na bojiščih pokopavajo ljudi, doma jim pa strupe možgane, raz¬ bojniki. SENO IN OTAVA. Zadnje dni se je cena senu in otavi zelo dvignila: v nekaterih krajih se plačuje seno celo po 14 do 15 K 100 kg. Poljedelsko mi¬ nistrstvo je sedaj izdalo odredbo, katera določa, da se mora letos z veliko skrbjo spravljati seno in izrabljati pašnike v korist prebi¬ valstva. Vsak posameznik je dol¬ žan, da izrabi vse pašnike, trav¬ nike in planine s košnjo ali pa s pašo. Žetvene komisije morajo skrbeti, da se za posestvo, kjer radi mobilizacije manjka moških delavskih moči, poskrbijo delavci za spravljanje sena, oziroma da se vsak posamezni košček sveta izrabi za pašnik. Ako bi posest¬ nik kakega zemljišča v določenem- roku ne spravil sena, se lahko košnja brezplačno izroči občini, katera sme seno sama zase upora- PHONE; CANAL 8014 POZOR! SLOVENCI! POZOR SALOON s modernim kegljščen Bivši Martin Potokar plače Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno,—Postrežba točna in iz¬ borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata JAZBEC & OMAHEN 1625 S. Racine Ave., Chicago, lil M. A. Weisskopf, M, D, Izkušen zdravnik. Uraduje od 12 A. M. —3 P. M in od 8—10 P. M. V sredo in n» deljo večer neuraduje. Tel. Canal 476. 1801 So. Ashland ave. Tel. residenee: Lavra dal e 899$. vvsr fr V VELIKA PONUDBA k Sprednji- del zavoja £|R cigaret brez oglasa v časnikih je sedaj vsak vreden 'b centa v 1 4 T* rosdbi I|IW Ih 31 (unbri I 9 IJ* Stepina, predsednik. R. Walleck, I. podpreds. mamiel Beranek, II. podpreds. Adolf J. Brasa, blagajnik. Ravnateljski Michael Zimm« Emanuel Beranek* Dr. Anton Biankir, Abel Davis JohnPucilj A ’. V - G«!««, AMERICAN STATE BA 1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulici CHICAGO, ILL. p P.Lorilkrd Co., New Yo*k City ^ Glavnica in prebitek . . . $500,000.1 flllPRTfl" P° n deljek in v četrtek do 8 | ^ UUrniU. vse druge dneve pa do 5 | popoS Prejemamo hranilne •Vloge in dajemo . . .*J /0 obresti letno. Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, pošteno izplača ali pa Vam vrne. Mn C. Ki POŠILJAMO: 10 kron za.$ 1.75 20 kron za. 3.40 25 kron za. 4.25 50 kron za. 8.25 100 kron za. 16.50 200 kron za.j*. 300 kron za. 400 kron za. 500 kron za. 1000 kron za. Govorimo vse slovanske jezike. - ‘ kašnega dt fso vsi 'j fl ^rnika ob(1 ‘ da sp , aS taB° v ^ en( Največja slovanska tiskarna v Ameriki jt = Narodna Tiskarna 2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, II.. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, C«« Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku, Na posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:- ■ “PROLETAREC” se tiska v naši tiskarni 3 pristne pijače, 2 zdravilne. POZOR SLOVENSKI GOSTILNICAM! Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihraniti i ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi tip f življenj ~ orrnntnv nli 11 mnnorrfln» 1 managerjir Imajo li ena jaz ne plačujem dragih agentov ali opravljam sam vse posle. Moje tvrdka je prva in edina samostojna v 4 ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec i ; - dlake pio vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače ^ ki nosijo na steklenici napis: “IMPORTEl) lujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranjski čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne,! jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam same m i 1 j n Pišite po cenik. ^ dena A. H O R W A T, 600 N. Chicago, St., JOUS.^ ud m u 11 mIB p^ADAR potrebujete društvene po¬ trebščine kot zastave, kape, re- galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. B a » blast 1ZV slod vselej, uničevlno v 1 jjjieM ali pa i0 ustanovi n v takih obl fje za njegov« lomnost sit vlade ne jedočih vzi da ljudje r mogoče prcn jo z uničenji pa dokazu g ukrepov, k Ltom, namei 5 despotizmu, ura dolžnost, ii nove branik ako govori < to je prvi lu pravičil boj igleškemu k sa pravica lila, da je t jiva. Vsi ljudje t pio, uživajo Na tisoče a jinje v rutin ker ni za n Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantira* požene nes Ijenja je i vobodo di te, tolpe p i strojne p pojejo sodn t in absoli la kakšna j «, ki pripove niti toliko, idostovalo. ■ ..Varno ž breške pra »osti... Splošna napaka. Znan k? . 'J Na tisoče ameriškega ljudstva trpi 1 <. teškočah v drobu in najnavadnejša temi je konstipacija ali zapeka in nj* komplikacije. Večina teh trpečih ljudi d enoinisto napako, to je da se poslužuje B* glic in razne čistilne medicine, ne da bi prej prepričali, dali so taka sredstva ft* ljiva ali ne. Vsako drastično čistilno stff stvo, katero povzroča telesno slabost in človeka navadi na neprestano vlivanje v vrste medicine, je škodljivo. Ako trpite _ zapeki ali na kaki komplikaciji te te&°* vzemite sredstvo, katero vam bo ne s 8 - pomagalo temveč bo obenem tudi pok*? čalo prebavne organe. To sredstvo je TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO- Izdelano je iz rdečega vina in zdra TV ' nih zelišč — laksativno, okrepeujoee in dw prijeten duh — ter je namenjeno v p°® ? zoper sledeče teškoče: ZAPEKA, IN NJENE KOMPLIKACIJE, NEPREBAVNOST, VETROVI, BOLEČINE V DROBU, ŽELODČNE BOLEZNI, NERVOZNOST IN SLABOST. Deluje dobro zoper vse bolezni, ki izvirajo ali so v z zapeko in slabostjo. Vsledtega hi se moralo rabiti takoj, se opazijo prva znamenja. Cena $1.00. V lekarnah. JOS. TRINER izdelovalec, 1333-1339 So. Ashland Ave. _ Chicago,* dosedanj da tajiti r a vojno n '•-t lahko skl v najbolj i tonad so o 2 ia od de < "b da bo h [‘.Judi jemlj *l prema^ 1 hotela. ] ® ,ki zas 'bj dosti p irie misli g ne Ako -vas muči revmatizem ali neuralgične bolečine, F skusite Trinerjev liniment. To sredstvo takoj pomaga. G 51 25 in 50 centov. Po pošti 35 in 60 centov. br( :d neda 1 ^Pustil gov držati Be : ;di prilik 2daj pa j, j! 1 deželneir ‘ ,5r ni nase a > ki ga L 4 * “seda; -Uče.” j 7. deželni h ? Se bii ^ so jih ■ i.di v d l So se Pt /°slane c >i», da H.? la bi : 1 nneks T ak V^fgie so „ h Lagali ii. ' iasihai *-■ b ««ed8 Za 4el kr. '°gih