SM*. 310 (Pfcttacziift MevflkftSviaarjev.) t pmlmk i B»vimWi fttf !■ prani**, Asi^ega H^l M4«. — V« i tt*t« NefiriakicMl p mm se m 1« nlupiii tc te vrsiej*. tretfaifc Sttfan Ootfiaa. Urtnik k ii—t ,£dmo0ti", vpisane rstlruge • T Trate, ulic« Sv. Franttfci A**kega it. M. T«Wa ia uprave Ker- 11-47. |iitlilM««ili:iieii»kto ....... K 317$ : f} 11 i: is kHMi................. *m hiiiHu Itartfl« p* KfffllR p® X Oglati m rafauajo na milimttr« ▼ flktfcostf «tt inlou Cene: Oglasi traovcev in obrtnikov . . . . . m p* 10 vifi lafcvaM, poslanica, oglaai deaaraifc za- mm fo 90 vfcb r3 Oglaai v tekstu tlaia do pat vrst vsaka nadaljrta vrsta . • • • • iMaH oglasi po 4 vinarje baaada, n«jmin] pa 40 vinarja Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročmag m reklamacije s« pofiljajo upravi lista. Plačuje se iikljufcio 14 »pravi .Edinosti- — PlaCa ia toK sa v Trsta. Uprav« te tarnatni octtaUk ia uhajata v uflci Sv. FnrOUU AaUkega St 20. — PoltaohraflUiiitnl račun It. 841.653. imn iriilBi porotni. AVSTRIJSKO. DUNAJ. b. (Kor.) Uradno se razglasa: & novembra 1917. Itallfansko bojišče. — Zvezne armade feldmaršala nadvojvode Ev gena so prodrle včeraj na neumornem zasledovanju do Livenze. Sovražnik se |e prekoračenju reke povsod kar najsrditejše upiral, a so ga avstroogrske in nemške čete na več točkah vrgle hi prisilile k nadaline-mu timikanju. Tudi v gorov ju se Italijani na številnih točkah žilavo branijo. Južno Tolmezza. za našo fronto, se je zaipogia hrabra italijanska skupina pod poveljstvom povetjnika 36. divizije več dni držati proti obsežnim napadom naših gorskih čet in nemških lovcev. Sele ipredvčerajšnjhn zvečer so umolknili italijanski topovi. Včeraj je popolnoma odrezani sovražnik razstrelil utrdbe. Njegovi poizkusi, da bi se prebil, s<> se izjalovili. Po častnem boju • je nasprotnik, par tisoč mož, položil orožje. Tuđ v obronkih Cadore In Primore je prišlo do srditih spopadov. Naše čete so se polastile važnih točk. Zavezniki so uieii v čer ni | generala, ! divizijski štab, 2 polko nir a, 170 oficirjev in 17.000 mož in uplenili oO topov in 6 letal. Skupno število ujetnikov je naraslo na 250.000, število uplenjenih topov na 2300. Vzhodno bojišče In Albanija. — Neizpremenfcno. Načelnik generalnega štaba. DUNAJ, 8. (Kot.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: 8. avgusta, zvečer. Boji na Beneškem se razvijajo ugodno. NEMŠKO. BEROLIN, 8. (Kot.) Veliki glavni stan, 8. novembra 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Na fiandrski bojni tronti sovražnik ni obnovil svojih napadov. Topovsko delovanje je ostalo živahno. Stopnjevalo se je posebno proti odsekom ob Yseri in pri Paschendaele. Mesto Dkmuide je bilo v močnem minovškem ognju. Severno Poelkapella in Armentiere-sa so bHi angleški poizvedovalni oddelki odbiti. — Arttifuia nemškega eesarjeviča: V ozemlju Ailiette so bili iz uspešnih bojev v predozernlui privedeni francoski ujetniki — Armada vojvode Albrehta Virtem-berškega: V Sundgau je že par dni živahno topov sko delov anje naraslo na obeh straneh prekopa R^n—Rodan do največje sile. Francoske napadne čete so izvršile popoidne su^ke severno in južno prekopa. Pri Amerzvveiieriii je bil sovražn'k vržen nazaj. Zapadno Heidvvelerja so ostali sprednji kosi jarkov v njegovih rokah. Zvečer so se razbil; tu novi napadi Francozov. —- Od 3. nov embra so izgubili nasprotnik! v zračnem boju in po obrambnem ognju 24 letal. Poročnik Wfisthoff je Izvojeval svojo 2i. in 25. letalsko zni£go. Vzhodno bojišče.— Pri Brodili ob Moldavi ie od črsa do časa oživel topovski ogenj. M a c e d o :i s k a t r o n ta. — V kolenu Cerne je topovsko delovanje zopet naraslo. Italijanska fronta. — Naši po gorskih cestah prodirajoči oddelki so premagali odpor sovražnih zadnjih oddelkov. Sovražniku, k? te še vztrajal ob srednjem Tagiiamentu, med iolinezzom in Gemono In ob stalnih utrdbah Monie San Simeona, so naše napaJne kcione zastavile pot. Do-sedaj se moralo v dati 17.000 Italijanov, med njimi en general: uplenjenih je 80 topov. V nižini so se cb Livenzl razvili boji. S krepkim naslonom so nemške in av-siroogrske divizija kljub temu, da so bili Sostovi porušeni, izsilile prehod čez reko __ vrgle sovražnika proti zapadu. Skupno število ujetnikov se je zvišalo na več kakor 250.000 mož, plen topov na preko 2300. BERLIN, g. (Ker.) Veliki glavni stan, 6. novembra 1*»!7. zvečer. V Flandriji zvišano topovsko delovanje pri DUmuidnu in Paschendaele. — V Italiji napredujoči boji v uorovju in v nižini. Prvi generalni kvartirmojster p!. Lndendorff. POP i- 1 S T_ EJC, Mlllioit&r, ki ie izginil. Beraan Francoski spisal Evcen Citavetft* Obenem pa je poznal tudi le ■ rejusno, da ie nemogoče, da bi se človek, ki }2 že v taki zgodnji mladosti tako zelo pokvarjen. še mogel poboljšati in postati koristen Član človeške družbe, temveč da je njegovo pravo mesto edino Is na galeri. Kakor smo že povedali, se ie omejil na to, da mu je vkljub neizprosni strogosti ladijskih zakonov obvaroval žisi.ciije, ne da bi bil mogel predvidevati, kake muke bo ta pomilostitev provzrocala pomilo-Ičeucu. Sedaj bodo tudi pojmile naše bralke, kako globoka resnica je tičala v besedah gospoda de Vivoima, ko je dejal ob svojem odhodu iz Touiona, spomnivši se kaznjenca. kj ie ostal na gaJeri: l BOLGARSKO. SOFUA. 8. (Kor.) Generalni štab poroča: Vzhodno Pre—i—ffcega jezera žlvafe-nejši topovski ogrni. Na ostali fronti neznatno topovsko delovanje. Južno Akand-žalija ob Dojranskem jezeru spopadi med patruljami, tekom katerih je bilo ujetih 5 Angležev. TURŠKO. CARIGRAD. 7. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: V odseku Gaze in ob obali so se napadi sovražnika zopet krvavo razbili. Dve angleški pehotni (»viziji in iNe konjeniški diviziji, ki ste prodirali proti našemu levemu krilu, ste naleteli na naš protinapad in bili ustavljeni. Na ostalih frontah nobenih važnih dogodkov. _ O PORAZU ITALIJANOV MED CO-DROIPOM IN LATISANO. PALMANOVA, 7. (Kor.) Nobena katastrofa, ki je kdaj zadela kako armado, se ne da primerjati z italijansko katastrofo pri Vidmu. Za opisovanje poloma italijanske armade med Codroipom in Latisano manjka sploh vsako merHo. Vsa mesta, skozi katera je šel cesar. Gradiška. Krmin, Videm, Codroipo, Palmanova, Cervinjan, kar-kor tudi vse porečne črte globoko na Beneškem so bile kar najmočnejše utrjene, tako da iih ni bilo več mogoče smatrati za poHske utrdbe. Toda naših čet niso mogle ovirati nobene žične ovire, nobeni zadržki. Cesar je bil povsod predmet navdušenega sprejema, posebno v Gradiški, kjer se je mudil prvič in kjer je bil sprejet od celokupnega prebivalstva z namestnikom baronom Fries Skene, županom grofom Lo-catelliiem in mestnim župnikom na čelu. Cesar je nagovoril vse velja-ke in je podelil županu veliki križec Franc Jožefovega reda z vojno dekoracijo. Nato se je nadaljevala vožnja proti Vidmu. Pred in v Vidmu je bilo opažati povsod znake sovražnega bega v največjem neredu. Tri, mestoma do štiri kolone težke in najtežje artiljerije, ekvipaže za vojne mostove, tovorne kolone, letalski parki in klavna živina so drveli proti deročemu Tagliamen-tu, kjer so se potem pod vtisom velike nesreče ustavili. Nešteti topovi, avomobili in vozovi stoje še danes po »_esta!i ali pa so padli v cestne jarke. Vojni materijal vseh vrst narašča v ogromni meri. Zbrana je tu skoro vsa artiljerija Italijanov in njihovih zaveznikov. Z vsakim korakom proti Tagliainentu postaja prizor vedno večji in pretresljivejši. Le s težavo se je preril cesar skozi to zmešnjavo; le človeške naselbine so ostale skoro povsod nedotaknjene. Prekoračil jc Tagliamento med grmenjem topov z vseh strani. Popoldne se je odpeljal cesar v Palmanovo, ki je postala večjidel žrtev požara. Kakor se zdi, se Italijanom uničevalno delo kljub temu ni popolnoma posrečilo. Velika postaja poljske železnice pri Palmanovi, številni vagoni in lokomotiva in številna skladišča so ostala nepoškodovana. Nasprotno pa je iz nekaterih hiš, ko se je cesar peljal skozi mesta, še vedno švigal plamen. Na povratku je šel cesar tudi skozi Cervinjan, bivši glavni stan vojvode Aoste in nato preko Tržiča v Trst, kjer je prenočil. VISOKA ODLIKOVANJA POVODOM ZMAG V ITALIJI. Baron Krobatin — feldmaršal. DUNAJ, 7. (Kor.) Povodom najnovejših zmag v Italiji jc imenoval cesar gen. polk. barona Krobatina za feldmaršala. Iz istega vzroka je podelil cesar feldmaršalu, nadvojvodi Evgtmi in gen. feld. Kindenbargu briljante k vojaškemu zaslužnemu križcu I. razreda z vojno dekoracijo, gen. polk. baronu Wurmu vojaški zaslužni križec I. razreda z vojno dekoracijo in meči. generalu pehote Henriquezu veliki križec Leo-poldovega reda z vojno dekoracijo in meči, generalu pehote Belowu. veliki križec Leopoldovega reda z meči, gnl. Krafftu vojaški zaslužni križec I. razreda z vojno dekoracijo. Dalje je odredil cesar, da se naznani gen. polk. Boroeviću in generalu pehote Krausu novo posebno pohvalno priznanje. Generali Lukas, Scotti, Csicse-rios, baron Schariczer, Hordt in Košek so bili odlikovani z Leopoldovim redom I. razreda z vojno dekoracijo in meči. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 7. (Kor.) Wolffov urad poroča: V Sredozemskem morju je bilo potopljenih zopet 14 parnikov in 2 jadrnici, skupno 44.000 ton. WASHINGTON, 7. (Kor.) Uradno sa poroča: Ameriška patruljna ladja »Alcodoe« je bila v vojnem pasu potopljena od nekega podvodmka. En oficir in 20 mož je zgubilo življenje. ___ Skupna seja ustavnega in proračunskega odseka. DUNAJ, 8. (Kot ) Ustavni in proračunski odsek se snićeta p« poldne k skupni seji, na kateri bo podal ministrski predsednik izjavo o poljskem \prašanju. Povratek Cz crnina na Dunaj. DUNAJ, 8. (Kor.) Vnanji minister grof Czernrn se je danes popoldne vrnil iz Be-rolina na Dunaj. POGAJANJA MED AVSTRIJO IN NEMČIJO GLEDE POLJSKE. DUNAJ, 8. (Kor.) Kakor smo izvedeli, poročila beroiinskfh listov o razvoju in str iju pogajanj med vladami Avstrije in Nemčije glede poljskega vprašanja nikakor ne odgovarjajo dejstvom. Med vna- njim ministrom grofom Gzerninom in nemško vlado so se v navzočnosti grofa Czer-tnina sicer res vršila predposvetovanja o načinu rešitve tega vprašanja, ki so sc razvijala ugodno, vendar pa nikakor se niso bila končana. Zato tueža2, prejema razpaiiena. Oklic ^strerai-sovjeta »a armada. Lamn o gls^nsh prclsleaiifs 2»ai3*svatt9v. ODGOVOR PREDDUME KEREN-SKEMU. PETROGRAD, 7. (Kor.) Predduma je opolnoči kot odgovor na stavljeno zaupno vprašanje Kerenskega povodom njegovega govora o oboroženi akciji boljševikov s 123 proti 102 glasovoma, ob vzdržanju 26 glasov, sprejela resolucijo, ki zahteva nujno ustanovitev javnega dobrotvornega odbora in istočasno v svrho preprečen]?, tlr-žavljaujske vojne izročitev zemljišč gospodarskim odborom, dalje odločilni korak ruske diplomacije pri zaveznikih, da se izjavijo o mirovnih pogojih in prično mirovna pogajanja. "" BOLJ ŠE VIKI SE POLASTILI VSEH VAŽNIH URADOV. PETROGRAD, 7. (Kot.) Ren ter je v urad javlja: Oddelek mornariških vojakov pod poveljstvom revolucijonarnega odbora boljševikov je zasedel prostore uradne petrograjske brzojavne agenture, brzojavno centralo, državno, banko m mornariško ministrstvo, kjer zboruje svet republike, katerega seje so bile vsled sedanjega položaja prekinjene. Dosedaj se še niso dogodili nemiri, razven par slučajev ban-ditstva. Promet in življenje v mestu se razvijata normalno. PETROGRAD V ROKAH BOLJŠEVIKOV. PROGLAS SOVJETA. PETROGRAD, 7. (Ob 9 zvečer. Uradno.) Ob 5 popoldne je revolucionarni vojaški oL&bor delavskega in vojaškega sovjeta objavil proklamacijo, v kateri naznanja, da se nahaja Petrograd vsled pomoči garnizije, ki je omogočila, da se je izvršil državni prevrat brez prelivanja krvi, v njegovih rokah. Proklamacija izjavlja, da bo nova oblast nemudoma predlagala prav ičen mir, izročila kmetom zemljišča in sklicala ustavodajno skupščino. PROVIZORIČNA VLADA STRMOGLAVLJENA. DEL MINISTROV ARETIRAN. PREDDUMA RAZPUŠČENA. PETROGRAD, 7. (Ob ponoči. Uradno.) Odposlanci treh v Petrogradu nastanjenih kozaških polkov so izjavili, da se ne bodo pokorili provizorični vladi in nikakor nastopali proti sovjetu. Vendar pa so pripravljeni v zdržati javni red. Popoldne je imel petrograjski sovjet izredno sejo, na kateri je Trockij izjavil, da provizoričaa vlada ne obstoja več. Del ministrov je aretiraš in predduma razpušče-na. Lenin, pozdravljen z velikim odobravanjem, je imel govor, v katerem je uagla-šal tri glavne probleme demokracije: prvič takojšnje končanje vojne, vsled česar bo morala nova vlada ?>redlagati vojujo- dno skrivnost o rojstvu prvorojenca obeh dvojčkov. Knčno je šel tudi Brichet kot milijonar v pokoi, izročil svojo pisarno sinu in sezidal na Bethonskem nabrežju ono krasno palačo, kjer je visela slika gospoda de Vi-vonna v sijajnem okviru. Povedali smo tudi, da ga je dohitela smrt prav tedaj, ko se jc hotel nastaniti v novozgrajen -alači. Od vseh • j, ki so bili udeleženi pri dogodkih, ki se vršili pred našo povestjo, je živel samo še Brichet mlajši, naš Bnchet, junak naše povesti, o katerem vemo, da se je po smrti svoje prve soproge, ki je bila hči čevljarja Pigeota, oženil z Avroro FouJuierievo, da je potem izginil nekega lepega dne in se končno po dveh letih vrnil s potovanja, da bi zopet mirno živel t svojo ženo m hčerjo. OtoUe! čim se državam premirje, drugič izročitev zemljišč kmetom in tretjič ureditev gospo-oarske krize. Skupščina je sprejela resolucijo, ki izraža željo, da bi se ti trije problemi kar najhitreje uresničili. Koncem seje je bila prečitana izjava zastopnika menjševikov v sovjetu, da njegova stranka, ker ne odobruje državnega prevrata, izstopa iz petrograjskega sovjeta. OKLIC BOLJŠEVIKOV NA ARMADO. KERENSKIJ UBEŽAL. DUNAJ. 8. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Naše radijske postaje na severovzhodu so sprejele danes okrnjeno brezžično brzojavko, ki je bila odposlana iz Petrograda na vse armade in je označena kot oklic vojnega revolucijonarnega odbora. Brzojavka pravi, da so bili politični ujetniki takoj izpuščeni, bivši ministri Konovalov, Kiškin, Tereščenko, Maljantovič, Nikitin itd. aretirani od revolucijonarnega odbora in da ie Kerenskij ubežal. Vsem armadnim organizacijam se ukazuje, naj Kerenskcga takoj aretirajo in odvedejo v Petrograd. Vsaka pomoč na korist Kerenskemu bo kaznovana kot težek zločin proti državi. V Petrogradu je zmagala delavsko-vojaška revolucija. DUNAJ, 8. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Položaj, ki je nastal v Rusiji vsled zadnjih dogodkov, označuje najbolje sledeči oklic petrograjskega delavskega in vojaškega sovjeta: 1. Vsem armadnim odborom operirajoče armade in vsem sovjetom vojaških odposlancev! Petrograjska garnizija in proletarijat sta vrgla vlado Kerenskcga, ki se je uprla proti revoluciji in proti narodu. Pre^ vrat se je izvršil brez prelivanja krvi. De-lavsko-vojaški sovjet je slovesno pozdravil prevrat in do sestavitve vlade sovje-tov priznal oblast vojnega revolucijonarnega odbora. Vojake sc poživlja, naj pazijo na zadržanje poveljstev. Oficirje, ki se niso javno in direktno pridružili revoluciji, je aretirati kot sovražnike. Program: a) Takojšnje predlaganje demokratičnega miru; b) izročitev zemljišč posestnikov kmetom; c) izročitev oblasti sovjetom in takojšnje sklicanje ustavodajne skupščine. Odpošiljanje nezanesljivih oddelkih čet s fronte je nedopustno in je eventualno preprečiti brez priza-našanja. Prikrivanje tega povelja vojakom bi bilo enako najtežjim zločinom proti revoluciji in se bo kaznovalo z vso strogostjo revolucionarnih zakonov. Vojaki! Za mir! Za domovino! Za moč naroda! 2. Stotnijam in sodnim odborom! Vseru-ski kongres je sklenil: Od Kerenskega zopet uvedena smrtna kazen na fronti se odpravi; vse revolucionarne vojake in oficirje, ki se nahajajo radi političnih prestopkov v zaporu, je treba takoj izpustiti. Bivši ministri Konovalov (trgovinski minister), Kiškin (minister za javno oskrbo), Tereščenko (vnanji minister), Maljantovič (pravosodni minister), Nikitin (minister za notranje stvari, pošto in brzojav) itd. so bili od revolucijonarnega odbora aretirani. Kerenskij je ubežal. Armadnim organizacijam se ukazuje, naj takoj odrede aretacijo Kerenskega in ga izroče v Petrogradu. Vsaka pomoč Kerenskemu se bo kaznovala kot težek zločin proti dr-žavi. 3. Železniškim nastavijencem! v Petrogradu so zmagali delavskf in vojaški revo-Iucijonarji. Prometni minister je med aretiranimi ministri. Vseruski kongres delavskih in vojaških »odposlancev izraža prepričanje, da bodo železniški nastavijenci in uradmki skrbeli za vzdržan ie reda na železnicah. Promet se ne sme ustaviti niti za minuto. Posvetiti je večjo pozornost neoviranemu dovažanju živil v mesto in na fronto. Revolucionarna oblast sovje-tov prevzema sama skrb za zboljšanje tna« terijalnega položaja železničarjev. V prometno ministrstvo bodo poklicani zastopniki železničarjev. 4. Armadnim in divizijskim odborom! Danes bo otvorjen kongres sovjetov. Ar-madni odbori so odklonili poziv, da naj odpošljejo zastopnike v svrho izraženja volje armade. Predlagamo vam, d^ nemudoma odpošlje te delegate iz svojo srede. Odklanjati udeležbo pri reševanju vprašanja o usodi revolucije, je greh, ki zgodovina nikdar ne bi odpustila. Izvolite po enega delegata na 25.000 mož in ga pošljite na kongres petrograjskih delavsko-vojaških sovjetov! Zveza med Petrogradom in Finsko pretrgana. STOCKHOLM, 8. (Kor.) »Stockholms Tidningen« poroča iz Haparande: Kakor pripovedujejo Finci, je železniška zveza med Petrogradom in Finsko pretrgana. Del nemškega brodovia se nahaja pred Heisingforsom. Severna armada na strani sovjeta. BEROLIN, 8. (Kor.) »Lokalanzeiger poroča s švicarske meje, da so se četo severne fronte izjavile za petrograjski sovjet in se pripravljajo za pohod proti Petrogradu. Sovjetu vdani vojaki so zasedli municijske tovarne in viborško predmestje. Elssna poIlSSIntt w©sK„ Volilna reforma, ki naj — skrči volilno pravico! Prejšnje ogrsko ministrstvo Esterhazy je prejelo od krone nalog, nai izvede volilno reformo v smislu razširjenj1 volilne pravice. Sedanje ministrstvo Wc-Icerle je prevzelo to dedščino. Sedaj pa je že jasno, kako misli Wekerlov kabinet izvesti to nalogo: potisnitj hoče kazalec na uri nazaj in ne naprej. Že pot, ki jo je ubrala ta vlada je značilna. Vsakdo si b > mislil, da sc ima ta važna politična reforma izvesti ustavnim potom — potom parlamenta, potom zakonodaje. Ne! \Vc-kerle je začel s pripravami za volilno reformo z — inaredbami. Kar trije ministri so na delu, da skrčijo ljudske pravice, — seveda za tista območja, kjer bivajo ne-madjarske narodnosti. Poleg tega, da hon-vedska sodišča obsojajo kar trumoma ženske iz romunske inteligence in to vkljub cesarjevi amnestijski naredbi: radi vsake še tako malo ali nič podprte denuncijacije in to v času, ko se romunski sinovi bore na vseh bojiščih za domovino — so kar trije ministri na delu, da »politično zavarujejo« sedinograjske meje. Naučni minister odpravlja cerkveno avtonomijo in stavlja romunske šole in učiteljišča pod »državno varstvo«. Minister za poljedelstvo odreja, da se v »ogroženi!] sedmo-giajskih koinitatih smejo nepremičnine prodajati le z državnim dovoljenjem in razširja to naredbo tudi na slovaške komi-tate. Z eno besedo: odpravlja lastninsko pravico, oziroma svobodno razpolaganj * s privatno lastnino. Taka je madjarska pravica in madjarska svoboda! Kot tretji prihaja minister za notranje stvari gosp. U&ron, ki hoče iz »ogroženih« komitatov napraviti poseben upravni otok. V ta namen prireja enketo, ki se jej predlože vprašanja: 1.) Ali naj se upravni uradniki v romunskih obmejnih komitatih in občinah imenujejo, ali naj se sposobnost za izvolitev zoži v toliko, da bodo mogli biti izvoljeni Ie tisti, ki jih vlada označi kot sposobne za izvolitev? 2.) Skleniti je, kako bi se aktivna in pasivna vol. pravica v občinah skrčila?! 3. bi bilo skleniti ali ne bi kazalo, da se za ta otok ustanovi nov avtonomen centralen organ?! Seveda ie gotovo, da enketa sklene kakor gospod minister želi. In to vse pripravlja ogrska vlada brez vsakega ozira na dejstvo, da je sankcionirani narodnostni zakon še v veljavi. Tako se odtuja romunski narod monarhiji, ki pa jc na Ogrskem že davno le »odličen tujec«. Ministrstvo torej, ki ima na podlagi cesarskega ročnega pisma nalogo, da razširi ljudske, pravice v najširši meri, hoče velikemu delu prebivalstva skrčiti te pravice!! Dobro je pripomnila te dni »Information«: V Avstriji amnestija, na Ogrskem poojstrena preganjanja; v Avstriji razširjenje avtonomnih pravic, na Ogrskem utesnitev itak že malenkostnega pravnega kroga, v katerem so se mogle doslej gibati ogrske narodnosti: to so kontroverze, ki jih bo treba vendar enkrat premostiti, ker se v dveh tako iz temelja različnih dušah ne more razvijati in obstajati enotna monarhična misel! Mi pa pravimo enostavno in na kratko: duvali-stični ustroj je na škodo monarhije in ni nje sovražnik tisti, ki hoče ta ustroj odpraviti, marveč tisti, ki ga hoče ohraniti, da bi mogle izvestne klike še nadalje zadoščati svoji gospodstvaželjnosti in po-žrešnosti. Vsakdo mora podpisati 011. vojno posojilo! .EDINOST" kev. 310 Y TrttM, 9. novembra lti7 cfjgarf- 'Mer se jim je dobro godilo, so svojo na-mmwmmm wm; rf)dno borbo prenašaIi tuji na gospodar- NOV NAČIN RAZDELJEVANJA KRLHA. sjpoije, sedaj pa, ko so prišli težki časi __. . . •------ ----* - — . « • _ * , «• « v« •• • 1 _ M____._ .__■ _ 1 Proti poKiipovanii! kruha na ponarejene izkaznice. Aprovizacijska komisija naznanja: Nekaj časa sem se opaža, da si vsled poku-pova ija kruha s ponarejenimi izkaznicami lastniki pravih izkaznic le s težavo nabavljajo svoj dnevni odmerek kruha. Z oziram na to jt aprovizacijska komisija oC ^ Jila. da se bo moglo od današnjega d- a (Hifr dobivali kruha vsak dan sa-i: ;a štiri odrezke. ki ^e glase na datum doučiiega dne. m bi potrebovali čeških pridelkov in izdelkov, in ko Cehi postopno v smisla njihovega lastnega (nemškega) gesla, tožijo in jadikujejo. — Primere take dvojne mere in dvojne morale smo doživeli često tudi v našem Trstu. Vsako toliko je nekdanji »Piccolo« na vsa široka usta kričal in pozival meščane, naj bojkotirajo naše perice, naše slu/kinje, naše krušarice, naše kmetice — naše ljudstvo sploli, ki je prihajalo v mesto po svojih poslih, ali si je tu pošteno služilo svoj (kruh. In zastrupljeno Prodajalci ki prekršilo to odredbo, bo- tržaško ljudstvo je zasramovalo naše ljudi do strogo kaznovani |in jim očitalo nehvaleinost, češ, da jih * • • ! mesto redi, da bi moralo poginiti, ce ne bi Posameznim lastnikom zelene izkaznice od meščanov služilo denarja. A.sedaj? 5e-za živila so bile izročene krušne izkaznice da leta isto tržaško prebivalstvo po uh-z f-.'rezki, ki nima:o neposredne veljave,, cah in cestah, milo proseč naseljuj naj ta dr dotične osebe za en ali več dni ne i Jim pomagajo, naj jim kaj prodajo] Kdo je moreio deliti svoiih odmerkov kruha. | sedaj dobrotnik? Mi smo vedno odgovar-; se omogoči da pridejo dotične osebe iali nasprotnikom, da v gospodarskem pro-vk mb U svojih odmerkov, se je od-jmetu ni govora o dobroti, urana do- re Silo. da bodo rodajalci ka sta drug drugemu: tid^ašmem kruha mogli prodajati kruh tudi proti od-^uiar, jaz tebi blago ali delo! Narodnih n r m. ki nihajo datuma drugega dne. Političnih samo da se odjemalec /kaže z zeleno iz- na gospodarsko polje, kajti priti morejo ka za 2mb. — Ti prodajalci so našle, ii: E^a Kukar:a. ulica Miramar št. 29. Al'ijz Covacich. ulica ?t?. '»'on št. 11, časi prej ali slej, ko se to grenko maščuje! Niso nas hoteli poslušati; danes pa občutijo na svoji koži resničnost pregovora: I/ > kWr rn 7c av-mi 2 El:/a danes meni, jutri tebi! Kdor vedno strelja k ; % 4 i i tla čez. naj bo le pripravljen, da bodo kro- 1 SS riTrtS de'7' 1 št 5 IJfiUe kdaj zadevale tudi njegovo glavo. - i*' e izkaz- Tako je v Libercu in t^vT^ da m da jih zamenjajo; i tožijo, ker jim nočejo prodajati tisti Cehi, v t< svrl.o naj se obri ejo v urad aprov. k' - e v ulic: S. Nicoi^ št. 11. il- nadstr., \ j ai-jJ 9 dop. in 1 pop. Izkazati se im, >r i-^.ii z zeicno iz5- uznico za živila. Ot! P ll<>2 i aro P. kg izk iznico. - • : R c:e izkazrice štev. (obrobna št. 3) dne 10. 11., pri V. R ba idi ui. Pozzacclr.ra 2. (cena 58 \ k. . si. 1TH2_11 si (obrobna od katerih poprej niso hoteli kupovati, v Trstu pa letajo za tistimi Slovenci, ki so jih poprej srdito gonili iz Trsta. Iz uredništva »Napreja«. V uredništvu glasila jugoslovanske socfjalne demokracije je prišlo do spremembe vsled konflikta z izvrševalnim odborom stranke. — Glavna urednica, g.ca Stebi, je odstopila, odgovorno uredništvo je prevzel so-urug Josip Petejan. Do konflikta je baje prišlo radi nekih čla ikov o vprašanju taktike. Še v soboto dne 3. novembra je priobčil »Naprej« 11. članek pod naslovom ------- -------■■■■■■ »K vprašanjem naše taktike . kjer poleini- M. 3) dne 10. 11.. pri C. Brunelio ul. Pun- 2Uje člankar proti izvajanjem nekega dru-ta Je! Forno 4 (cena 58 vin. I:g>. I gega pisca pod psevdonimom »Verus«, ki Gtara mtt«:ca: Kdečt iziru lice štev.|jc ^ran,j dosedanjo taktiko. V prvo ome-(obrobna štev. 3) due^ '0. 11 priinj-cnem članku čitamo naslednje markan-F. Braicr vich. ul. MaJo:, Ma 24 (cena;tne pasr^e: »Naveličali smo se predstav-58 vin. M. št. 97 1068 (obrobna št. 3) jjati fi]ijaIko dunajske socialistične organi-dac ia 1L, pr; F. Rabnic 11!. S agente 7,|zaciit, smo končno spoznali, da ta obli-r4- vin. kg), štev. 1200- 1309 (ob-: ka r,.L.,;.»avlja danes za nas verige in jari n; M dne 10. 11.. pri E. Cociancichj rem ovira zdrav razvoj in svoboden ul. Caccia 17. (cena 58 vin. kg), št. 1089— 1 r;iZn\ah. Hočemo postati jugoslovanski so-119-* (obrobna štev. 3) dne 10. 11., pri G. !ciainj deinokratje. Da, jugoslovanski so-M ctrin I. Madonnina S. (cena ^ v k g). ci;iIqi deinokratje hočemo postati, kar do-ov. '-ik i>: tfdeče izkaznice št. 1803—J sedaj nismo bili. Doslej je predstavljala 1912 tobrob;ia štev. 2) dne 10. 11., pri F- stranka le eno pest industrijskih delavcev Coirar ul. D. Bramcnta 12. (ceua 58 v k?),; v xrstu, Idriji, Trbovljah in na Jesenicah, Št. I' l * 2102 (obrobna Mev. 2) dne 10. pa |rr',cia nobene z.vezc in nobenih koli.. pri N. Poro"; uk Pivo 10, (cena 5b raliu v ostalih plasteh mnogoštevilnega vin. kfO. slovenskega proletariata. Socialistična \ idei i: P.lečc izkaznice (>3~2(»2 sirauka ni igrala doslej v našem kulturnem (obr.^nušt 2» aue 1'». i 1., pri O. Vatovaz, jn gospodarskem življenju nobene vloge, Scog!".:tto JZ- 'ccria vin. kg). ona i>na suha veja na našem narodnem Drva zc kurjavo. 20 kg 112 Izkaznico. telesu, baš zato, ker smo jemali vzorec po 0»brobiii: št. 2) dne 1»'. ul. A. P: Jln »tti 5. (cena Penne C o eia oe svjtii uvt,r. r.r>d pre.1sc rir «!ie J stvor. 1 n: sp barski za P riino fS vO svojo drugo seio. Navzoči s<> t i!l sko to v č!ani» n:ed hj'i.-ii dr/.. , ili a .c! dr. I "aidutti, dr. ivi/zi in Spa ia'-^. I"} .,i,Jr i i e Js C'd ni! .tproviza- cijske komisije, d\» >1. S\ i. t. C i i ,'a. t ; 'dal prL\;It J o sedanjei i stan u rov izaciic in liJKiaiul pO>Lhil<; t a ino 1C i-)' m c dov a- pa moramo predvsem upoštevati tudi nove vidike, ki nam jih je rodila vojna in upoštevati nova torišča, na katerih se bo mo-' rala stranka udejstvovati in vsemu temu da temeljno podlago — deklaracija.« — • Ta ie zgodovinski dokument, od katerega ne srne odnehati noben Slovenec, najmanj pa socialni demokrat, niti za las. Ona je že đuzelu j--.o-! danes ziv in resničen izraz vsega našega naroda*. — »Ce priznamo deklaracijo, je preje • * —»"—t — — — - --------------- ustvariti svojo lastno novo centralo e žita hi zmlet in ka .1 i vti. Sj ;<.- ctr. 'C bi ; " osreJ if : krt/!iipiria m ■ .a. da naj je aproviz.-cij-ke m. pošiljali svojega denarja v nekako < tujino-^, s katero nas bo vezala morda ko-m i vojaška, eolninska itd. milja.« — L:-~(na država bo naš najvišji narodni čili in če se borimo zani še sto let in Čim boli bomo upoštevali pri vsej naši gospo- de nujno naprosi . . _________ . _ _ . ^ i !-'aoi; za i c vi 10. j f.»\ .... tu> in 7: :.a Ua, 2 t ^ .. >:-cKi rata pri c. 1 \ i »\svii. je : . . r kmetij '.c viru. ; w kt.i l 'temi' • J i nom .aa. dr' » Krt iwn<>.!t. da generabien a i da ♦ dl i. ii' m in je Va* UK. iic.it 1?»: eiic, v svrl^v 0:1 < k 1 rt J, \ od ra\ 11 s£u. Z t . uae 0. t. m. ur*t w Jvi i^aiii pi ki ia bivajo . Kuitiir- 1 . e>t ;?išt\p u .l i r c. kr. lalnikom . r;a-lcJn/r\ . Uijtu , to, •■ »i s 'javilo L jj.i.;V. il ti. V >-dai : ■ 'liCi a 11 C t .1 \ 4 .iiA a. j. t. m. zaženi c. .'daj k' maj '■' A'ivaO VScj tr-j zelo zuiijj nje. ni ih olroN dne 5., 0. v .....» uspeha. \pikala iv pida trećina otroa U15). I. ma.Mpoiem prehod iz dosedanje v novo politi-. bik' čno tvorbo.« — ^Opažati je pri vseh naših debatah, pri vsem našem mišfjenju in de-lovaniu to veliko napako, da mislimo in delamo vsi Še s predvojnimi možgani, so-dsi-io vsa vprašanja še po predvojnem ko-r 1 *. čeprav je to krvavo klanje pomaknilo i- eštvo naprej morda za celo stoletje. : \Ji nam je pa morda robstvo že tako v kr\ i. (';. si ne upamo niti misliti še na dneve. ki so na obzorju. Da, v*ljub v^emu z.; rja tudi za Jugoslovane in ta zarja „ __________ .. bo svetila tudi jugoslovanski soclabu de- sveLoK.iike imokracii?.« — Tako jepisal »Naprej« v 'damu ;.ne 3. novembra. V številki od 5. t. ni. pa odgovarja zopet »Verus« in se ■rej btariiC. da s esu požu •*" v sv(ije;w Iasl- J. I! Sv \ protivi zahtevi, da geslo ju.roslovanskUi m eikt'nih demokratov bodi: »Proč od Nemcev«! Mesto tega pa postavlja »Veru s« geslo: »Proč od šovenizma!« Kardi-z vr ii ~\u da bo'na!nu vprašanje je sedaj za nas: ali sma-i iieeti s . u- r \ to tra tudi našo dehIi»racijo od 30. maja kot -o vpis* uič m ■ n.h, znili »zraz jiisostovanskesa šovenizma?! Po ' 2. in 13. t 111 « i '"ure vscm se da l*e temu tako- Kako i .JiLe vs ! si tolmačimo torej izpremembo ured- ništva? So-Ii zmaerali tisti, ki hočejo da ostani »vse pri starem«? V Interesu bodočnosti našega naroda in naše socijalne demokracije same bi morali želeti, da ne \ o se ; i . • časi in Ijuiiie injt- mil laki so t nemški sruiieži! Dokler oai streljajo tja na druge, je to prav ia v, redii. Čim pu strv-Ijujo tudi z one druge13* bilo temu tako! strani, da zadevljejo projektili nemško kožo, pa so srdiiv o. akoj iz se-l-e. kriee in ensi nrr.- nehati z oddajo brezplačnega sadnega drevja. Zato k* pa kmetiiska družba pričela izdajati »Knietcn iilca« v razširjeni obliki, kakor pred vcino, mu bo prilagala posebne strokovne priloge in bo izdajala »Kmetijski koledar« v precej obširni obliki, ki bo služil kmetovalcem pri njihovem obratu kot nekaka priročna knjiga ki kot kažipot v vseli kmetijskih vprašanjih. Promet zasebnih vojnopoštnifi zavitkov na vornopoštne urade št. 76. 364, 376. 438, 60K. 612 in 624 je ustavljen. Mestna zastavljalnica. Jutri, v soboto, 10. t. m., od 9 in pol do 1 pop. in od 3 in pol do 6 pop. se bodo .prodajale na javni dražbi dragocenosti serije 140, zastavljene meseca septembra 1916 na zelene listke, in sicer od štev. 16.801 do štev. 19.100. Razpis natečaja. Deželni odbor goriški razpisuje dve denarni podpori po 240 kron letnih, ki se podelita iz dohodkov zaloga za obnemogle delavce, ustanovljenega od bivšega deželnega glavarja grofa Franca Coroninija v spomin poroke prejasne nad-vojvodinje Marije VaJerije. Za podporo se morejo potegovati deiavci in delavke, ki so pristojni v kako občino poknežene gro-fovine Goriško-Gradiščanske ter so postali trajno nesposobni-za delo; v prvi vrsti pa se bodo upoštevali reveži izmed njih, ki so svoj'e moči posvečali podjetjem velike ali male obrti ali pa kmetijskim podietjem. Prošnje naj se pošljejo deželnemu odboru (Dunai VIII. Schlesinger-platz 2/1II). do 30. novembra t. L in pi doži naj se jim: 1.) izpričevalo župnijskega urada dotičnega kraja, kjer prosilec stanuje; izpričevalo bodi potrjeno ali, če treba, izpopolnjeno po županstvu pristojnost-ne občine; v izpričevaiu naj se vestno navede starost, stan družine, prosilčeva vzdrževalna sredstva, kakor tudi, kaku se je bavil z obrtjo in kakšno je njegovo nrav-no obnašanje; 2.) zdravniško izpričevalo, potrjujoče pros9eevo bolehnost ali poliab-Uenost, Ki je vsled nje nesposoben za delo. Će se izve, da je v naslovih, ki so biii pri podelitvi podpore merodaj-ni, kaj neresničnega, ali pa če neha podpirančeva revščina, se podpora takoj ustavi. Ustanova za potrebne trgovce In obrtnike, oziroma osebe trgovskega stanu. Povodom petdesetletnice vladanja cesarja Frana Josipa L je mestna hranilnica tržaška (Cassa di Risparmio) osnovala dobrodelno ustanovo, katere obresti razdeljuje trgovska in obrtna zbornica v mesecu decembru vsakega leta v podporah, ki se določajo od slučaja do slučaja, med prepad le trgovce in obrtnike, in če ni takih, med osebe trgovskega in obrtnega stanu, ki so brez sredstev m ekzistence. brez razlike državljanstva in vere, ki imajo stalno bivališče v Trstu. Kdor bi hotel zaprositi za tako podporo za tekoče leto, naj pre dloži svojo pismeno prošnjo do vštetega 20. novembra pri trgpvski in otortni zbornici. Prošnja bodi opremljena s potrebnimi dokumenti, iz katerih bo razvidno, da imajo pravico do dobrote te ustanove. Cenjene udinfe ženske podružnice CM D v Trstu naj blagajničarki, ki pride v prihodnjem tednu pobirat Ietnino za 1916-17, blagovolč predložiti pobotnico, s katero so plačale zadnjo članarino. O tej prilik: se iz letnih podpiralk lahko spremene v ustanovnree, ako plačajo enkratni dosmrtni znesek 20 K, s čemur utegne biti ustreženo marsikateri, v prvi vrsti pa naši prepotrebni podružnici. Cenzura. Zadrški »Narodni List« piše: Preventivna cenzura je odpravljena, vendar nam ni povrnjena svoboda tiska, kakor smo jo uživali popred. To se pravi: ne mi, ampak kakor so jfo uživali, recimo, nemški listi v monarhiji pred vojno. Sedaj so odpravljene cenzurske komisije, ali še vedno je — poleg državnega pravdnika — poverjeno politični oblasti, da cenzurira čla-nke in vesti, ki se nanašajo na voj-skovodstvo in vnanjo politiko. Prepuščena je torej časopisju »neka mera v pisanju o notranjih razmerah, ali tudi tu ostajajo v veljavi tisti paragrafi kazenskega zakona, po katerih uživa — vsaj v dalmatinski praksi — državni funkcijonar nefco imuniteto pred javno kontrolo. Ni vzpostavljena pravica, da se listi dele, čim so dolžni eksempiari odneseni na cenzuro, marveč se mora še vedno čakati tri ure. Po vsem tem so se z novo naredbo razmere časopisja ie malo zboljšale, dočim so se telmi-čno še poslabšale. — Enake razmere so v Trstu. Toliko v obveščenje občinstva, da bo eventuvelne neprilike — pravičneje sodilo. Podpore uradnike m tvrdke Francesco Pariš!. Iz ustanove vFrancesco Oiuscnpe L« za podpore trgovskim nameščencem tvrdke »Francesco Parisi« in njenih podružnic je razdeliti obresti med nameščence, ki so se odlikovali s pridnostjo in zvestobo v vršenju svoje službe in ki vsled bolezni in obnemoglosti ne morejo več vršiti svoje službe, eventuvelno med njihove vdove in ned«>letne otroke, ki so potrebni in vredni podpore. Prosilci naj predlože svoje z dokumenti opremljene prošnje trgovski in obl ini zbornici do vštetega 28. novembra. Ohranimo si mladino! Na Češkem so uvedli akcijo: *Ceske srdce«. Pod to kratko. ojstro parolo — Češko srce — jt- pozvati ves češki narod, naj priski>či na pomoč svojim malim, ki zmrzujejo in gladuje-jo! Radujoe se krasnih, uspehov, ki jih ima ta akeija že v svojih začetkih, je napisala Thea Cervcnkova v praški »Union* zlate bc-ede, ki naj bi jih uvaževala tudi naša slovenska javnost! Malčki prenašajo težje nego veliki. Mora se pomagati! Železna zapoved! Na>;on samoobrane! Mlado ue-neracijo treba rešiti! Za bodočnost! Za boljšo bodočnost! Rešite mladino! Tako je zaklicalo češko srce. In češko srce je odgovorilo. Pomagati hoče. Otroci naj ne gladujejo več. naj ne poginjajo brez pomoči! Češko srce ne dovoljuje te^.t! Sreč! lil IU K jI :iiAkiM«Virk vv./uul.'. - ga. Ni vezano na noben zakon. Češko srce j skrbi in bdi — za mladino. To je češko po-j sebno vojno posojilo. Kar moremo pogre-; šati v hiši, _kar moremo prištediti, oddaj-! mo akciji »Češkega srca«! Dan na dan visi Darnoeviejev meč nad našimi glavami. Mi vsi ne vemo, kaj nas caka. Težko da bi bile dobre stvari. Mnogokateri od nas ne preživi viharja valovja! Ali prihodnja ge-neiacHa bodi zdrava In ohraniti jo je krepko. — Češko srce je iz pregovorilo češkemu srcu. In uslišano ie. Koliko bolj potreben je tak apel na slovenska srca! Pomislimo le, da je naše ozemlje direktno prizadeto po vseh strašnih spremljevalkah vojnega viharja za telesno in duševno zdravje naroda. Prežalostno je, ali ne koristilo bi, če bi zatiskali oči pred dejstvom, da je vojna prinesla strašnih škod za fizično in tudi moralično konstitucijo našega ljudstva. To nam potrjajo najpoklicaneji činitelji: duhovniki, učitelji in inteligenti sploh. Tem veča je naša dolžnost, da se vsi, ki imaio srca do naroda, združijo za akcijo, ki na>j nam vsaj mladino ohrani zdravo na duši in telesu! Tržaška posojilnica hi hranilnica vabi svoje p. t. kliente, da se tudi sedaj, kakor vedno preje odzovejo patriiotični akciji ter da kolikor le mogoče podpisujejo VII. av. vojno posojilo. Naš zavod nudi cen. podpi-sovalcem kar najugodneše pogoje. Vsa tozadevna pojasnila in tiskovine so v uradu na razpolago. DeVati moramo! VII. vofno posojilo mora ImaM popoten uspehi □aaoa aaaoaoaaaaDaaaaoaaaoaaai □a--- --------------------- a 1 a g Cele stare zamaške kupuje g S po K 15 kg* Nove po zelo g g visok'h cer.ah in sicer po g g vzorcu. - Tovarna zamaSkov g § A. VEIERHMH. Dunaj XIX g g - Hardtgasse 12 = g a a □a-------------no □□•^□□□□□□□□□□□□□□□□ooĐDcncDDaoao medenino in druge kovine k&Kor tudi osaRoorstne železnlne kupuje HARCELLO SCABfiR, Trst ulica Vienna 17 DAROVI. V počaščenie spomina svoje sestre Fa-ny, daruje Anton Bizjak 10 K Šentjiukobski podružnici CMD in K 10 Šentjakobski čitalnici. Denar hrani blagajnik Čitalnice. Podružnica CMD v Rojanu. Gosp. Mihael Požar K 10 v počeščenje spomina na pok zeta Justa Venutija; g. Jakob Jeran 10 K kot dar; ker se niso mogli udeležiti nedeljske predstave so nabrali nekateri rodoljubje v romanskem konsumnem društvu 12 K; gosp. Anton Gorše daruje 50 K v slovo, ker se preseli iz rodoljubnega Ro-jana. Vsem darovalcem najsrčnejša hvala, osobito gospodu Goršetu z iskrenim vo-ščilcm: vse najboljše na njegovem novem domu! Pri nedeljski pred^tsvi v »Narodnem dcit:i!« na korist otroškega vrtca Šentjakobske podružnice CMD so preplačali vstopnino ozir. so darovali: Anton Bizjak 10 K, Zvonimir Nagoden 5 K, N. N. K 4'40, po K 4: učitelj 1. Gerbec, N. N., Ivanka Dnjmovič, dr. I. M. Cok; 2 K Jozefin, po K 1*20: I. Rogelj, N. N.: N. N. N. N. Be-kar K 0?20. Markočič 1 K. Ker se niso mogli udeležiti nedeljske predstave, so darovali podružnici Katarina Gregorič 4 K. Vinko Engelmann 3 K, Fran Trošt 1 K. — Odbor se zahvaljuje najprisronejše._ Češko Budjevička Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. GaJatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski iedilni listi. EmiOIa Ceregat© Trst Campo S. Cai&š&i*^ Priporoča cenjen, občinstvu s [o trgovino plmM in fsliMU polnMn Prodaja razglednic in Igrač vseh vrst* Predalo se pu r . v slov. \n *y ta u I ■ r. nn e.] » ifl r ® Trst, Via Cassa dl RlspiriaSd (Ustno pOll«;.jd) • Kapital In rasorva K 12,203.033. - FLLIJALKi-:: Duaaj Tepeth^lstjasie 7 tf, Dubrovnik, Kotor, LJubljana, MetkovU, Opatija Split, Štoenik, Zadar. VLOOE NA KNJIŽICE :: HALI OGLASI:: no m r»ima«j« pa 4 atot. ¥*m4*. tuli« tifkaM ksttdi m nto-■aie aakrmt Tal. — Hajmaejla : pri st«^ bi m mmmš* 40 aUtiak. . □□ 3' % O y..»>i!*m vsaki dan cunj? po 76 Tin., relik, IlUpujSllI laki j a 4.50, eemantaa 1.80. Vi < de1 Kiro 4J. Via Mercato Tecchio 3. Cohen. 1")78 za žgnn]a »o na prodaj. Naslov pove Ins. odd Edinosti. 157« Tropine_ r: ^M*NiH vsaki dan pohištvo, peči ter dte rfUUUiOlIl dilnike. Via Mercato vacchio ftt. 3. Cohen. 1577 ||2tAf|]|||ifl| nanCi govoriti nemško in italijansko UlllbijitU V treh meseeih Barriera vecchia itrv 7, I. 1571 od daeva vloge do dneva vzdiga. WentQ! davek p ačuje banka srojeg-a Obrestovanje vlog na tekočem in £irora£unu po dogovora - A.kre isti i. čeki in nakaanice navsata-fn inozemuka trli« ji KIjFUJE LN PRODAJA: vradao^ne pnpirj«, rente, obligacije, sastavna pisma, prijorit*!:« delnice, sreftke, valnte device, promes« Itd 0«.jt PREDUJME na vrednotne papirje in lcie6e v lavnih akladii^ih. SAFE DEPOSIT^ PROME8E.--Prodaja srečk i-Asrndne rije Zavarovanje vsakovrstnih papirjev prot' kura ni ixynbi, t »vizija žreb. uja ureSt i. t. d brezplačno. Stavbai kre iit, renab'iiiM L- !!t;. Borzna naročila. — Inka n. MFNJAIJflCA.-----ESKOMT M KS i V. Telefoni; 1468, 1799 in 267« Uradna urti od » do 1 popoldn«, ' U rzo j av i: J Al) i IAN S K A Proda se dobro upeijtino • « E n Prođajnlko ^ se v časopisni upravi 8chn:elzer. od 4—6 ure. _ s ca. 300.UU0 M3 jelke, bora. bukve. prodajati časopise. Znati i ^cna nizka. Ugod na plovitba. Oddaljcn< ^ ro nemško. Predstaviti' od mesta in žel. postaje S2~ 25 km 1.1 Kupim molzno kozo. Pismene poovdbe pod .M. H." poštnoležeče, Prosek. 1570 Via Teatro i adrijanskega pristanišča samo 120 km. 1)721 Panndbe od resnih reflektantov !Inseratni oddelek dustrrin 30i>.0(«»" lista fra P(KI: »Lesfi-'? »•:- Štajerska repa za ribati, prve vrste, se dobi po K 56.— 100 kg v skladišču Giacomo Cozzio, Trst Via Zonta 7. 1573 ie obrejene dobavile KozMsKo društua Od 12. novembra naprej se bodo sprejemali gozdni delavci za izdelovanje kuriva v grzdu Bovedu zgornje Barkovlje (Rumena hiša)., nt Srednji zaslužek 6 do 8 K ter |PrOgff L K. pO M fTiM J brezplačno kosilo* Naslov: ALBERT FABER, Trst ulica Tesa štev. 22. MARIJA in EMIL TERPIN (odsoten) naziianjaia potrtim srcem v svojem imenu in imenu stare matere, stricev in tet, prisotnih in odsotnih, da se je njiju ljubi angel je e k Alojzija v starosti 14 mesecev danes preselil med krilatce. Pogreb zeničkih ostankov se bo vršil v soboto ob 3 pop. it hiSe žalosti št. 11, ul Boroević. Trst. 8. novembra 1917. Mesto vsakega posebnega obvestila. Pp-.»grJ>no podjetje Capellan Corso 45. hz »j Trst - Olo Stadion 10 - Trst Odprt od 8^ zvečer naprs] »stipnini K z —. s ZOBOZDRAVNIK Dr. J. termSk tft. Posta vaechla iS. vogal uHca delta Posi«. Izdiranje lobov brai M bolečin«. H H Plombiranje, h UMETNI ZOB JI 77.' -'^tF^J^fPigttT^-m : .-rr-t T-" ••-i-ft^s - - - ' . - "