V Ifubllinl, 27» marca 1994. m&M Uredništvo in uprava: Ljubljana, Žetenbutgova ulica St. 6/lt. V organizaciji |a feaVkor mQ — Mik« pravica Izhaja vsak četrt«. Stane posamezna štev. 1 Din, mesečno Din 3 —. celoletno 35 Din. — Za člane izvod po 60 para. Oglasi po dogovoru Dopisi morajo biti frankirani In podpisani, ter opremljeni s štamp dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste. Glasilo Strokovna komisila za Slovenilo. (Pokrajinski odbor GDSJ) Skupna proslava 1. Mala. iNezavisnei organizacija *u poslale. Strokovni komisiji Ib SSJ vabilo za Kku|mo proslavo 1. Maji*. Vvjaištvo Strok»v«wr komisije je po-Khito to vabilo svoji vrbovui instanci (5KHJ v fteorgiad s prošnjo, naj posije direktiv*, kmko jM>i tem postopata. fiat bo sfetop' C511S5J prispet v Ljubljano, bo Sfrotewna komisija o ujem sklepata i* bomo o stvari potom obšiiv n«je pOTučafci. Ivbo jo pa i* danes gotova Tuli če he»o imeli z NezaviMilim« stolpno proslavo, se b® to zgodite, če dobimo ver boljša kakor velika proslava, ki bo pa če se zlorabi še globokej.še zasekala sovraštvo med brati, kakor je že sedaj. Naše organizacije se bodo potrudile podpreti stremljenja tistih, ki želie skupne proslave, ali ti naj pa poskrbe zagotovilo in aranžma, da se proletarski tempelj ne spremeni v — zverinjak. Divide et lirmera! Načelo: deli, cepi in vladaj uveljavlja v porinem obsegu tudi jugoslovanska buržoazija. Po prevratu je pristal jugoslovanski- kapitalistični razred pod pritiskom enotnega delavskega razreda na to, da se delovni odnošaji, zaščita delovne« sile v kapitalističnem družabnem redu uredi raz enotni vidik in da uravnava zakon o zaščiti delavcev delovno razmerje vsega industrijskega in obrtniškega delavstva, zakon o zavarovanju delavcev pa njihovo bolniško, nezgodam in starostno preskrbo. Enotna ureditev delovnega razmerji! pa pomenja: ves delavski razred bo čuval pridobitve zakona in — delavski razred bo kot celota ”‘>dil borbo za izboljšanje zakona socialno - zaščitnih mer. Kapitalistični razred se je zavedel, da bo zato borba za odpravo osemurnega delavnika, borba za- odpravo delavskih zaupnikov tem težja* tem manj uspešna, čim enotnejši bo interes delavskega razreda na teh \ pra-šanjih. ' * Politično, strokovno razcepljenost jugoslovanskega proletariata jc dobro izrabila buržoazija. V tej razcepljenosti ji je uspelo, da je izločila iz skupne fronte rudarsko delavstvo in1 železničarsko osobje. Buržoazija pa upa, da ji je uspelo, da se industrijski proletariat, zaposlen v železarnah, usnjarnah itd. ?je bo več boril za interese rudarjev in da železničar ne bo več vodil hoja v skupnosti z rudarjem. Jugoslovanska buržoazija je postavila zato sledeči račun : Železničarji dobe svojo pragmatike, delovno razmerje rudarjev pa naj uredi poseben rudarski zakon. Ko bo uspelo; to; bomo pa potom obrtnega reda z lahkoto izpre-menili ona določila zakona o zaščiti delavcev, ki upoštevajo interese delavskega razredit. In ta svoj račun poskuša realizirati jugoslovanski kapitalistični razred postopoma tako-Ie: Najpreje je sprejela nrrodna skupščina zakon o prometnem osoHju, torej zakon, ki ureja službeno razmerje železničarskega osobja. Ta zakon pa določa, da bo poseben pravilnik uredil d#!6vtri čas za železničarje. In kadar bo prilika ugodna, kadar se buržoazija ne bo bala nepremagljivega viharja, bo delovni čas uredila, uredila seveda tako, da osemurnega delavnika ne bo dopustila« Pil tem računa: rudarji bodo pustili* da- rešijo vprašanje delovnega časa za železničarja železničarji sami. Železničarji pa so med seboj razcepljeni, njihove strokovne organizacije ne bodo zmožne daljšega boja, zato bo v kratkem udušen odpor, pa odpravljen osemurni delavnik. BuržoaKija hode doseči, da bo korakal pioletarijat ločen po skupinah, buržoazija pa bi ga združena, enotna premagala in zasužnjila. Kakor pri železničarjih, tako postopa tudi pri rudarjih. Rudarski zakon pomeni v pogledu delovnega časa po-' polno odpravo osemurnega delavnika! Da pa bi ostali rudarji v svojem boju osamljeni, zato trobijo kapitalistični hlapci od vseh strani: rudarska stroka je stroka zase in se ne da združiti z ostalimi strokami. Kdor naseda tem in takim zavajanjem, onemogoča uspešnost boja, ki ga mora voditi v kapitalistični družbi delavski razred. •Car sirfo povedali o delovnemu čas« rudarjev, železničarjev, \-elja tudi o njihovem socialnem- zavarovanj«. Železničar^ bivše juZne železnice so bili do t. januarja 1024 priklj»čeni splošnemu zavarovanju. Z žalostjo hodi pribit«: preko noči in brez odpora s strani železničarjev p« jih je ministrstvo saobiačaja priključilo oblastni upravi foudov pri direkciji drž. žetestic v i Ljubljani. In ki priključitev pa pomeni: železničarsko osobje WvSe južne železnice utrpf škodo na dajatvah, in njegove samoupravne pravice h« se bistveno prikrajšate. Izostal je vsak večji protest železničarskega osobja in izostal je seveda tudi odpor ostalega delavstva. Buržoazija pa je dosegla uspehi Delavstvo na branik t 8. urni delavnik j* v nevarnosti. Brezmejno izkoriščanje delavstva od kapitala s pomočjo delovnega časa, je je dalo delavstvu celega sveta že pred ;50 teti povod, da je začelo neustrašeno borfto na celi črti, za skrajšanje delovnega časa. Težka je bila ta borba, omego žrtev je moralo delavstvo prenesti za dosego tega. Vendar ono ni omagalo, temveč je vodilo še srditeje ta boj nadalje. In prvi so bili rudarji, ki so leta 1889. dosegli 8 urni delavnik- Ostalo delavstvo p* si je po večini izvojevalo že pred vojno 10 urni, deloma 9 urni delovni čas. Nastopivša svetovna vojna je sicer zelo omejila nadalje vanje te borbe, h zatrla jo ni. Ves svetovno organiziran pioletarijat zastopan rta tttetfnarodni konferenci v Stokholmu leta 1916 je zahteval, da se pri bodočem sklepanju miru, za vse države sprejme zakonito 8 urnik. Svetovna vojna »e je končala in tudi delavska želja po skrajšanju delovnega časa se je izpolnila, 8 urni delovni čas se je uvedel. Kapitalizem v svojem strahu pred zrevolucijoniranim delavstvom, se je začasno vdal. Pa kakor se je kapitalizem zavedal svojega položaja, tako se delavstvo ni zavedalo važnosti svojega položaja. Prvotno silno navdušenje se je polagoma ohladilo, delavstvo je po večini postalo brezbrižno za na-daljno borbo; Med’ tem so prišli Moskovski apostoli, kateri so s svojimi frazami razbili delavski pokret skoro popolnoma. V tem času bratomornega boja med proletarijatom samim se je pa svetovni kapital pripravljal in jači! svoje sile, da pri prvi priliki ugrabi delavstvu to, kar si je tekom 30 lfetnega boja komaj priborilo, 8 umi delavni čas. In sedaj* ko so ti razkrojevalni elementi; to velikansko odporno silo delav-stvai; s pomočjo njegove nezavednosti same, skoro popolnoma uničili, pa pride že dolgo skrbno pripravljena kapitalistična ofenziva na dan. l>anes gre v svet Hugo Stinnes, kralj industrije s parolo: Proč z 8 tirnim delavnikom. Proč s socijalno zaščito delavstva, ki obremenjuje za 18% ves kapitalistični dobiček. 1» deloma se mo je to v Nemčiji posrečilo. Danes odklanja dr. Busson, tajnik zveze iudustrijalcev v Nemški Avstriji vsako mezdno povišanje rudarjev, brez predhodnega dovoljenja od strani delavstva za podaljšanje delovnega časa. In pri nas v Jugoslaviji,-ki se še 8 umi delavnik nikdar pravilno izvajal ni, navzlic temu, da je zakonit, se vrše konferenca za konferenco, za revizijo tega zakona; in celo rudarska direkcija v Beogradu je pred kratkim izdelala osnutek za nov rudarski zakon v katerem se predvideva cele za jamsko delavstvo podaljšanje delovnega časa, ne oziraje se na ostalo delavstvo, za katerega se predvideva 10—12 urni delavnik. Da celo otroci v starosti od 12—14 let se smejo sprejemati v rij-darska podjetja. In to vse v času splošne industrijske krize v Evropi, ko je že-itak približno 7 milijonov brezposelnih delavcev. Vse to izredno stanje, katetb je povzročil svetovni kapitalizem sani s svojo brezmejno postopnostjo za dobičkom, hoče on porabiti v to, da oropa delavstvo vseh njegovih, v toliko desetletjih in s toliko žrtvami priborjenih pravic. Delavski razred mora nujno izpre-gledati načrt jugoslovanske buržoazije. Delavski razred mora spomati, da je delovni čas, sistem obratnih zaupnikov, koalicijska svoboda itd. zadeva celega delavskega razreda in poslabšanje soci-alno-političnih mer interes celotnega kapitalističnega razreda. Delavski razred mora zato kot celota voditi borbo proti kapitalističnemu razredi!. Le takrat bo mogel računati na uspehe, le takrat bo mogel računan, da l«j kapitalistični razred0 pristal*na zboljšanje življenskih pogojev delavskega razreda. Beležke. Za gladtrjoče v Nemčiji! Strašna katastrofa, ki je leta 1921 zadela Husijo, se ponavlja na nemškem narodu. Posledice gospodarske krize izzvale so socialno katastrofo, ki danes ogroža milijone ljudi. Danes tudi v Nemški državi ljudje umirajo od gladu. Velik prijatelj Jugoslovanov* nemški publicist Herman Wendel se je s posebnim oklieom obrnil do prebivalstva Jugoslavije za pomoč. Podatki, ki jih navaja' v tem pozivu so strašni. Naj slede. Gospodarska kriza je ustvarila dva milijona brezposelnih delavcev, ki delajo samo 15—22 ur na teden in so samo za ta čas plačani, a postavila je okroglo tri milijone popolnoma brezposelnih delavcev na cesto. Skupno 5 milijonov ljudi. ki sebe in svojih rodbin niso v stanu prehraniti. Od 8.—14. septembra pr. 1. je umrlo samo v Berlinu 68 ljudi od gladu. Takrat pa razmere še niso bile toke, kot so danes. Od 1320 šoLsklh otrok dveh’ berlinskih šol pride v šolo gladnih 220, brez zajtrka 280, sairto s sUHim hlebom 50. brez toplega jela 140, vsled gladrt jih leži v postelji 165, pomanjkljivo oblečenih je la5?.' — V nekem hambufškerrt delavskem predmestju je od 1300 šoloobveznih otrok pri 1050 ugotovljena tuberkuloza, a v nekem saksonskem mestecu je od 162 dečkov pri dveh tretjinah ugotovljena škrofuloza. To so samo posamezni slučaji. Ako bi bila mogoča popolna statistika o vseh posledicah socialne katastrofe, prišli bi do groznih številk. O priliki katastrofe 1921 obra/ovana Internacionalna delavska pomoč je v nekoliko tednih nabrala 5 milijonov do- STRAN 2. >D E L A V E C< larjev in 4000 ton jedil, oblačil in pomožnih sredstev. Ta pomoč je od 5. oktobra L 1. počela borbo proti gladu v Nemčiji. Sredi januarju 1924 je vzdrževala v Berlinu že 58 obednie, kjer se je prehranjevalo dnevno preko 7000 ljudi. Njen delokrog obseza poleg Prusije tudi Tbtiringen, Saksonsko, Severno Nemčijo, Bavarsko in Rensko oblast. Do sredine januarja je izdala brezplačno že 500.000 toplih kosil in nad 500.000 hlebov kruha. V centralnem odboru Internacionalne delavske pomoči sedijo poleg predstavnikov socialističnih strank in sindikatov' tudi intelektualci, znanstveniki, umetniki itd. Iz Holandije, Anglije, Francije, Belgije, Češkoslovaške, Švice, iz Afrike, Argentinije, Avstralije, iz Kitajske in od drugod že prihajajo prilogi Internacionalni delavski pomoči za nemške nesrečnike. Pošilja se denar, živila in sprejemajo se nemški otroci. Ali naj jugoslovenski narodi izostanejo iz tega kroga? Ali naj oni edini brezbrižno gledajo nesrečo sosednega naroda? Naj ga puste samega v njegovi največji nesreči? Tega ne bomo hoteli. To že zaradi tega ne, ker nad 40.000 naših ljudi gine na Westfalskem. Zato se je v Mariboru osnoval začasno akcijski odbor, ki si je nadel nalogo organizirati pomoč za prizadeto prebivalstvo Nemčije. Ta odbor vabi k sodelovanju predstavitelje in pripadnike vseh strank, vseh organizacij, skratka vsega prebivalstva Maribora in mariborske oblasti. S priglašenci se bo skupno osnoval stalni odbor, ki bo takoj začel z nabiralno akcijo. Darovi se že sedaj lahko pošiljajo ua naslov blagajnika Čeh Alojza, strokovnega tajnika, Ljudski dom, Maribor, Ruška cesta 7. Da bi bili ti darovi obilni! Da bi vsi prišli iz dobrega in za človeštvo čutečega srca! V Mariboru, dne 29. februarja 1924. Predsednik: Viktor Grčar, župan. Alojz Čeh, blagajnik, Ošlak Josip, podpredsednik. Odborniki: Krajjcer Anton, Krivec. Jurak, St. Vidovič, Klančnik Nežka, Arlati Josip. Tudi neodvisne organizacije so zapo-čele akcijo za gladujoče v Nemčiji. V Delavskem domu v Ljubljani se je osnoval odbor za mednarodno pomoč, ki vabi tudi naše organizacije na sodelovanje. Mi želimo seveda tudi tej akciji popoln uspeh, ker gre za humanitarno akcijo. Vendar smatramo za bolje, da izvedemo to akcijo v zvezi z nemškimi strokovnimi organizacijami. Zato smo dali temu odboru na poziv ua sodelovanje tale odgovor: Pokrajinskemu odboru Internacionalne delavske pomoči za Slovenijo v Ljubljani. Dragi sodrugi! Potrjujemo sprejem Vašega vabila za sodelovanje pri pomožni akciji za stradajoči nemški proletarijat in pri skupnem odboru internacionalne delavske pomoči«. Obveščamo Vas, da poživlja na enako pomožno akcijo tudi amsterdamska strokovna internacionala v soglasju z od nemških strokovnih organizacij z vodstvom te akcije poverjenimi komiteji, ki pa niso identični z onim, ki ga Vi navajate. Razumeli boste, da je pri tem položaju le to mogoče, da izvedete pomožno akcijo Vi potom svojih strokovnih in političnih organizacij, mi pa potom svojih. G. R. S. J. je za pomoč nemškega delavstva že poslal majhen solidarnostni prispevek. Na izdatnejšo pomoč nam bo pri sedanjem položaju našega delavstva in naših organizacij težko misliti. Vendar bomo naše organizacije in odbore ponovno opozorili na bedo nemškega proletariata in zaprosili naj za nemške brezposelne, v kolikor jim dopušča njih položaj zbirajo, prispevke pa pošiljajo potom svojih strokovnih organizacij, ki so z nemškimi v mednarodni zvezi. Strokovna komisija bo stopila v to svrho v zvezo z odborom, ki se je osnoval v Mariboru in bo pošiljala došle prispevke temu odboru. Vlastimil Tušar umrl. V soboto dne 23. marca t. I. je umrl poslanik češkoslovaške republike v Berlinu Vlastimil Tušar. Bil je mož, ki je izšel iz delavskih vrst in bil po poklicu trgovski pomočnik. Udejstvoval se je marljivo v delavskem pokretu in bil do svoje smrti zvest pristaš socialistične stranke. Bil je stalno tudi zvest sotrudnik socialističnega časopisja na Češkem. V njem je češki proletariat izgubil izbornega voditelja in borca, politika in taktika. Inserati r delavskem časopisju. Nekateri sodrugi se jeze, ker vidijo v >Delavcu« vedno več inseratov. Na nekem shodu je celo padla trditev, da je zato toliko inseratov, ker dobivajo najbrže uredniki kako provizijo. Drugo trditev moramo odločno odkloniti, ker ni sprejel noben urednik niti vinarja provizije in jo tudi ne sme, sprejeti. Druga je pa stvar glede inseralov samih. Mi radi priznamo, da zavzamejo inserati mnogo prostora, kjer bi bilo lahko stavljeno koristnejše čtivo. Tudi mi komaj čakamo dan, ko nam bo ravno vsled inseratov omogočeno izdajati list na 6 io celo na 8 straneh. Mnogo je zavednih sodrugov, ki pravijo, list podražite, inserate pa od klanjajte. Pozabijo naj pa ne ti sodrugi, da so taki v manjšini in da je več tistih, ki bi za list rajše manj plačevali kakor več. Sploh se vrši v vsem delavskem časopisju po vsent svetu velika debata ali naj delavsko časopisje prinaša inse • rale kapitalističnih tvrdk ali ne. Vendar je razvoj pokazal, da imajo tisti prav, ki pravijo, da ima proletariat pravico izrabiti ne samo svojo politično, strokovno in kulturno moč, temveč je prav če izrabi svojo moč tudi kot kouzument ter prisili nasprotnika s svojo kupne močjo, da prispeva k izobrazbi delavskega razreda. Organizacije v Nem. Avstriji so gotovo boljše in doslednejše kot so naše. Vendar če pogledate nemško strokovno časopisje, boste dobili v njih kar po več strani inseratov. Uprava »Delavca« se trudi list povečati in dati možnost, da se tudi vsebinsko spopolni. Zato nabira inserate in prosi vse sodruge, da ji pri tem delu pomagajo. Najprvo hoče s temi inserati in s po višano naročnino plačati stari dolg, ki se vleče že 2 leti. Cim se ji to vsaj deloma posreči, potem bo pa pričela izdajati list na 6 in na 8 straneh. S tem pojasnilom bodo šli gotovo vsi naši člani na delo, da se naš tisk čimbolj poveča, tako, da bo vsak proletarec res s ponosom gledal na svoj časopis. Nata organizacije. Strokovna komlslla. Praznovanje praznika Dela v Ljubljani. Odbor za proslavo I. Maja, ki se je sestavil iz strokovnih, političnih, gospodarskih in kulturnih organizacij posluje za Ljubljano in predkraje v prostorih Strokovne komisije v Šeienbur-govi ulici 6. II. Širši odbor tvorijo vse podružnice omenjenih organizacij in sicer vsaka podružnica ima pravico do 2 delegatov. Povrh tega pa imajo dostop tudi obratni zaupniki iz onih podjetij, ki nimajo že v odboru svojega zastopstva. V tem slučaju ima pravico vsako podjetje poslati po 2 obratna zaupnika. Ožji odbor se je sestavil iz srede širšega odbora in je dobil ua zadnji skupni seji nalog, izdelati podroben načrt za praznovanje delavskega praznika. Načrt za praznovanje I. Maja še ni celotno izdelan. Vendar se je ožjemu odboru posrečilo dosedaj pridobiti za predvečer praznika Dela gledališče, kjer se bo po znižanih cenah uprizorila krasna socialna drama »Borba«. — Ta drama je vzeta naravnost iz delavskega življenja in pokazuje v nad vse napetih scenah borbo strokovne organizacije za zboljšanje delavskega življenja. .Pisatelju te drame se je izborno posrečilo prikazati resnično sliko današnjega kapitalizma, na drugi se pa vidijo tudi na delavski strani tipi, ki jih V življenju vsak dan srečavamo. Tu vidimo na eni strani najradikalnejše krilo, ki zahteva borbo do skrajnih mej. Na drugi strani vidimo zmernejše stare sodruge, ki se boje treščiti z glavo ob zid. Na sredi pa vidimo strokovnega tajnika s širšim pogledom, ki se na burnem shodu trudi prepričati najradikalnejše, da morajo računati z manj radikalnimi, na drugi strani pa dviguje njihovo hrbtenico, da se akcija zaključi z uspehom. Ta drama, ki je vsakemu delavcu laliko razumljiva žanje povsod obilo pohvale in je gotovo zelo primerna za uvod k prazniku Dela. Vstopnice za gledališče se bodo dobivale pri odboru za proslavo Prvega Muja, kjer jih bo vsaka podružnica lahko naročila. Za manilestacijski shod na dan I. Maja iu glede ostale prireditve so pa predlogi že izvršeni in bodo predlo-ženi širšemu odboru za proslavo I. Maju, ki bo imel svojo sejo prihodnji teden. Za to sejo bodo razposlana pismena vabila in prosimo, naj bodo vs« podružnice in vsi obrati gotovo zastopani. Pisma glede praznovanja I. Maja naj se pošiljajo na naslov: Odbor za proslavo T. Maja Ljubljana, Šelenbui-gova ul. Ustmena pojasnila se dobe istotam. Odbor za proslavo I. Maja. Železničarji. Hami smo kovači svoje usode. Železničarji doživljamo eno razočaranje za drugim. Vse nade in upi, da nam bo šlo po vojski bolje, kakor pred vojno so splavali po vodi. Vse lepe obljube so ostale samo na papirju. Reak-cijonarci nam jemljejo pravico za pravico, za katero smo se v bivši Avstriji leta in leta borili predno smo jo dosegli. Takrat so merodajni faktorji železničarja upoštevali, danes mu zapirajo vrata. Pa saj ni čuda. Zadolžen na vseh koncih in krajih, tava okrog iu prosi kredita, ki ga pa seve nikjer več ne dobi. Ni čuda, če stori v obupu marsikdo kak nepremišljen korak, ki ga potem prisili, da zapusti ženo in otroke — ter izgine neznano kam. Proti takemu železničarju je seveda takoj potrebno postopati po zakonu iu — h ajd z njim pred disciplinarno sodišče, katero je seve po novi službeni pragmatiki zelo demokratično sestavljeno. Mi smo izgubili popolnoma pravico soodločevati, kdo naj nas zastopa. Vkleniti se morajo taki nesrečneži razsodbi sodnikov, ki so le imenovani, kateri gotovo nimajo srca za nas, temveč strogo postopajo po zakonu, ne glede na to, ni 1i krivo, da se uslužbencu ni dalo pogoja za življenje, tako da je v obupu storil nepremišljen korak, katerega bi v normalnih razmerah gotovo ne storil. Tako je danes skoraj bi rekel vsak obsojen na smrt. Če se pritoži ali kritizira, je lahko kaznovan ali celo odpuščen, ker delo naših režimoveev je brez pogrešita in neoporekljivo. Bog ne daj, da poveš resnico! Kje ste neki danes laži-o sreče valri železničarjev, ki ste pred volitvami vpili po shodih, da tavajo železničarji nagi in sestradani po svetu, da se jim da le potom Vas da pomagati, ker ste stranka vseli? Vi demagogi, ki ste prvi ubili železničarski pokret potoni razveljavljenja lojalno sklenjenega sporazuma? Ali niso ravno pod Koroščevim režimom vlačili železničarjev po temnicah? In vi fraze rji si upate nedolžno masko fari uiti ubogo paro dalje? Izpolnite vendar svo- Delavska zakonodaja v naU driavl. ‘ Oblastni inšpektorji dela morajo vsaj dvakrat na leto izvršiti pregled vseh obratov in podjetij, ki spadajo v njih območje. Če inšpektor dela ne niore osebno ali po svojih organih vršiti poizvedb, mora to naznaniti pristojnemu političnemu oblastvu, ki mora postopati po zakonitih predpisih namesto inšpekcije dela. Za specialne stroke, n. pr. za stavbarstvo, za prometna in rudarska podjetja in za domačo industrijo (lončarstvo, si-tarstvo, čipkarstvo, izdelovanje suhe robe), ki dela z najetimi delavci, določa zakon, da se ustanove specialne inšpekcije dela z vsemi pravicami In dolžnostmi občih inšpekcij dela. Inšpektorjem dela je prepovedano, da bi sprejemali bodisi od podjetnika, bodisi od delavcev kakršnokoli plačilo, odškodnino, nagrado, gostoljubnost ali karkoli za svoje poslovanje. Inšpekcija dela sme kaznovati samo z denarno kaznijo, in sicer, v znesku od 100 do 5000 dinarjev. Ozemlje naše države je razdeljeno na deset oblasti inšpekcije dela. V Sloveniji je sedež inšpekcije dela v Ljubljani in v Mariboru. Posredovanje za dele in služb«. (Borze dela). Državne borze dela so pomožni organi ministrstva za socialno politiko, ki neposredno nadzoruje njih poslovanje ter nosi vsa bremena za njih vzdrževanje. Namen državnim borzam dela je v prvi vrsti sistematično posredovanje dela ter omejevanje nezaposlenosti in v drugi vrsti podpiranje nezaposlenih. Državna borza dela se loči: 1.) v osrednjo borzo dela za vso kraljevino s sedežem v Beogradu, 2.) v krajevne borze dela v vseh gospodarsko krepkeje razvitih krajih v državi. Osrednja borza dela je posredovalni organ med krajevnimi borzami dela, da se čim s/notreneje porazdeljuje delovna moč na ozemlju njenega področja: dalje nadzira poslovanje krajevnih bor/, dela ter jim daje potrebna navodila: sestavlja statistiko nezaposlenosti v vsej državi in je stalno v zvezi s podobnimi institucijam v inozemstvu. Za širši pomožni organ osrednje Irorze dela deloča zakon pokrajinske skupščine vseh borz dela v državi, sestavljene iz tajnikov borz dela, iz po dveh predstavnikov njih upravnih odborov in iz zastopnika ministrstva zn socialno politike. Te skupščine sklicuje predsednik osrednje borze dela najmanj enkrat na leto. Ožji pomožni organ osrednje borze dela so krajevne borze dela, ki so pod neposrednim nadzorstvom osrednje borze In katerim ta odreja njih okoliš poslovanja. Krajevne borze dela imajo to-le nalogo: 1.) sprejemajo prijave delavcev iu delodajalcem za službo ter posredujejo zaposlenje delaiščočih; 2. nakazujejo podporo nezaposlenim ; 3.) prisostvujejo pri sklepanju delavskih pogodb na zahtevo prizadetih strank; 4.) vodijo pregled vseh obratov v svojem okolišu; 5.) vodijo pregled o delovnem trgu. 6.) proučujejo vzroke nezaposlenosti ter stavijo osrednji borzi dela predloge za omejevanje nezaposlenosti; 7.) podajajo osrednji borzi dela mesečna in letna poročila o svojem delovanju. Pri vsaki krajevni borzi dela je u.stanovljen za neposrednji pomožni organ borze poseben upravni odbor. 1.) iz treh zastopnikov delodajalcev, ki p volijo lokalne delodajalske organizacije in 2.) iz treh zastopnikov delavcev, ki jih volijo delavske organizacije. VI. Stavka in izpor. Stavka (štrajk) ali delavska vslaja v narodno gospodarskem smislu je skupna ustavitev dela v enem ali več podjetjih od strani delavcev, tako da je redno obratovanje onemogočeno ali vsaj izdatno moteno, v namenu izsiliti od podjetnika za delavstvo ugodnejše pogoje. Izpor (lockout) je ustavitev obratovanja po podjetniku, da bi prisilil delavstvo delati pod neugodnejšimi po- goji. (Dalie prih.) »DELAVEC« STRAN 3. je obljube Lu ne ovijajte oči! Že z 15. septembrom so se neznatno povišali železničarski tarifi v sviiio zboljšanja naših plač- to polletnem obljubo vanju pa emu uvideli, da niti tistih 100 Din pre-dujema, katerega so nam velikodušno obljubili. Ce jih sploh dobimo, bi si uso-jali vprašati biihtne glavice, kako naj jih porabimo. Ali se ne bojite, da »e bo nekaterim, ki že več mesecev niso videti vinarja, pamet zmešala? Jeli potem čuda da so večni prepiri v hiši, ako mož ženi niti vinarja ne prinese in da nastopi uslužbenec v največji razbui je-nosli in z praznim želodcem odgovornosti polu o službo, za katero sploh ni sposoben. Ali ni s tem ogrožen potniški in blagovni promet? Nesreča za nesrečo dokazuje, da je temu tako. Pri takih slučajih pa gospodje ne poznajo pardona in kljub temu, da pravijo, če se jim pove resnica v obraz, da se je ta ali ona nesreča pripetila radi onemoglosti, da sami nimajo boljše, vendar pa izvajajo za vsak malenkostni pregre-Šek najstrožje kazni. Gospodje! Tako dejaDje je klečeplaztvo in stremljenje za odlikovanji, kar pa Vas ne bo rešilo bede. Najslavnejši od teh so različni gospodje od direkcije, ki niti dosti ne uva-žujcjo predlogov posamzenih načelnikov in kar na svojo roko podaljšujejo službo celo na ‘24 ur, brez zato potrebnega počitka. Železničarji se dobro zavedajo, da je povsod treba reda in discipline, kakor tudi dela; vendar je zraven dolžnosti treba tudi pravic, katerih žal danes nimamo in zakaj? Ozrimo se za 20 let nazaj in ugotovimo, kaj se je tekom teh vse preuredilo. Tudi takrat niso bile razmere posebno ugodne. Marsikateri postajenacelnik še je smatral za turškega pašo in je tudi izvajal tem primerno svojo oblast. Vendar je bilo plačilo razmeroma precej urejeno in železničarsko delavstvo je bilo takrat med drugimi najbolje plačano. Takrat so bili železničarji v močni organizaciji- /, njo so si priborili pia-vieo za pravico. Osvojili so si svojo varstveno in strokovno društvo, katero je posebno leta 1907. prešlo v ofenzivo in izvojevato z malimi žrtvami velikansko zmago. Dobili smo nastanitev raznih kategorij, vpeljavo prorizijskega sklada, kateri je danfes zopet v nevarnosti. 8 urni delavni čas pri prentikalnem delu, personalne in delavske zastope, kar je danes vse skoro izgubljeno, deloma po krivdi nesposobnih voditeljev, deloma uo naši brezbrižnosti, katera uas vedno huje tepe. Zakaj? Oblasti dobro vedo, da med nami ni edinosti, da se prepiramo za kožo medveda, ki je še v r o gu. Zato je treba, da se zopet združimo, zavihamo rokave ter skupno nastopimo boj za zboljšanje našega obupnega sta- niti- Le takrat, ko strnemo zopet nase moči, bo mogoče upati na vsaj take čase, kakor smo jih že imeli. Ti se pa ne bodo dosegli takoj. Treba bo zopet dolgotrajnejšega dela, kakor so ga imeli naši predniki. Pisec teh vrstic bo gotovo eden tistih, ki bo imel malo sadu za-počete akcije. Misliti pa moramo na svoje naslednike in otroke. Ne čakajmo, da pridejo boljši časi samo ob sebi ali od kogar si bodi. Sami se moramo rešiti! Skrajni čas je, da združimo naše moči v organizacijo, ki stoji ua pofltogi razrednega boja, pred katero edino ima kapitalistična družba strah, posebno, ker se razvija ista s posebno naglico ter stopa v boj proti svetovni reakciji. Morebitne nedostatke je treba z opravičeno kritiko odpraviti. Cist in zdrav mora biti Savez železničarjev Jugoslavije, risti in zdravi morajo biti njega člani! Zato železničarji ne odlašajte! Cim dalje izostajate iz razredno zavednih vrst, lem slabše za Vas! Izkušnje so bridke. Upamo, da bodo marsikaterega privedle do prepričanja. Sami »mo kovači svoje usode! Celje. Savez železničarjev Jugoslavije je imel v ponedeljek, dne 19- marca t. 1. svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in kontrole. 2.) Volitev novega odbora. 9.) Izredni kongres Saveza, dne 20. in 21. aprila v Zagrebu in volitev dveh delegatov za kongres. 4.) Slučajnosti. Sodrug Felicijan pozdravi navzoče in poroča, da je predsednik službeno zadržan in poda podrobno poročilo o delovanju podružnice ud zadnjega občnega zbora. Pri tej priliki povdarju, da niso storiti vsi odborniki svoje dolžnosti tako, kakor bi morali. Dalje mora članstvo kot tako opozoriti, da se premalo zanima za organizacijo in da se le kritizira namesto da bi vsak sodeloval. Shodi so se vršili 8, sestanki 3, odborovih sej 9 iu ena konferenca. Pisem se je rešilo 142. Lnter-vencij se je izvršilo 5. Podpore so se izplačale 4. Udejstvovala se je podružnica v akcijskem odboru. Sodrug Ferdič. je podal blagajniško poročilo, katero se je '"zelo soglasno na znanje. Sodrug Franc Jelen je poročal kot kontrola in je predlagal afasolutorij staremu odboru. — Sprejeto. Izvolil se je pri drugi točki sledeči novi odbor: Predsednik Karol Felicijan. Vodnikova ul. 7, podpredsednik Josip Gorjanc, Gaberje št. 11, tajnik Dolher Alfonz, Krekov trg 1, blagajnik Ribič Ivan, Bukovžlak Š4. 7. Odborniki: Ignac Ferdič. Gaberje 101, Cesar Karol, Dobrova 16, Štolekar Karol, Gaberje' Ril, Jelen Franc, Gaberje 107, Namestniki odbora: Mlakar Franc, Zavodna mestno strelišče, Kampan Ivan Razlagova ulica št. 11, Jelen Anton, Savinsko nabrežje 3, Kranjc Aleksander, Dret št. 47. Kontrola: Jelen Franc iu Jelen Anton. — Pri 3. točki poroča Felicijan o potrebi in dnevnemu redu kongresa in sta bila sodrug Ferdič in Feli-cian enoglasno izvoljena za delegate. 4.) Pri 4. točki je sodrug Marn v daljšem govoru razložil nevarnost, katera preti železničarjetn za njihove pridobljene pravice in jih pozval, da naj podpirajo upokojence pri svoji akciji za legitimacije, kjer jim hoče uprava iste s deloma ukiniti. Podružnica Maribor lil. Saveza železničarjev Jugoslavije, je imela pred kratkim svoj občni zbor, na katerem so bili izvoljeni sledeči sodru-gi v novi odbor: Os m ec Josip predsednik, Smasek Franc podpredsednik, Pilaj Matevž blagajnik, Korošec Alojzij tajnik, Truglas Martin pdbornik, Zagoršek Franc odbornik, Mavrič Ferdo odbornik, Širca Franc odbornik, Bahuu Andrej odbornik, Lo-ger Simon kontrola. Majhen Andrej kontrola. Mariborske podružnice se dolgo niso mogle formelno konstituirati, ker je centrala v Zagrebu stala na stališču, da zadostujejo glavna pravila tudi /a podružnice, kar tudi velja za ostale pokrajine, v tem ko je naša oblast (policija) nepopustljivo zahtevala pravila za podružnice, kakor preje v Avstriji sklicujoč se na bivši avstrijski društveni zakon, ki sicer danes več ne velja niti za Avstrijo, ker ista ima že nov modernejši, pač pa velja ta stara ropotija iz leta 1852. — za novo državo Jugoslavijo (Slovenijo)! Končno smo tudi temu zadostili in policija je sedaj zadovoljna! Po tem sta se tudi ostala dva odbora konstituirala, to je za delavnico ih kurilnico, bo stvar mogla zopet redno funkcijonirati in stvar je sedaj železničarjev, da se oklenejo kot en rpož organizacije, ako jim je ležeče na tem, da pride železniško osobje iz močvirja, v katerega so ga zapeljali razni lažnjivi preroki. Železničarji so se pač lahko prepričali, da so trenotno izgubili vse, da dobesedno vse, kakor brž so se oddaljili oni organizaciji, ki jim je bila mnogo časa zvezda vodnica in s katero so si izbojevali nešteto pravic, na podlagi katerih so postali šele ljudje. Toda danes smo padli v svobodni« državi na nivo kitajskih kulirjev. Vsi trije novi odbori mariborskih podružnic so imeli takoj tri seje zaporedoma, na katerih so se bavili z najbolj aktualnimi vprašanji, med temi z ureditvijo delavskih plač in z voznimi ugodnostmi. Kar se prvega tiče, so delavci nezadovoljni ne s sistemom samim, ne s prevedbo istega niti z višino plač. Mariborski železniški delavci vseh kategorij stoje prvič na stališču, da ni krivde iskati majhnim plačam niti v enem niti v drugem plačilnem sistemu. Vsekakor daje stari sistem več jamstva delavcu kot pa novi. Že sedaj se je pokazalo, da morejo načelniki postopati samovoljno, ravnaje se pri določitvi plač po simpatijah aU antipatijah do delavca. Eden bo protežiran, drugi pa zapostavi jan. To pa rodi nezadovoljstvo in sovraštvo med delavci. Pri nas v delavnici je že sedaj veliko razburjenje. Seveda so tukaj takoj sumničenja in podtikanja vsake vrste. Organizacije se prepirajo in očitajo izdajstvo vse povprek. V resnici je izdajstvo v tem, ker so železničarji razbiti iu neorganizirani. Delodajalec pa je enoteu trden in ne razbit. On ima s svojim postopanjem dve koristi. Prvič mu ni treba več plačati in drugič razbija in razjeda še to malo solidarnosti, ki je še bilo med delavci. Ko se dva prepirata, se tretji smeje! Radi tega delavci člani naše organizacije zavračajo novi sistem delavskih plač in zahtevajo, da ostane pri starem. Pač pa zahtevajo slej kot prej, da se stare plače povišajo z draginjskimi dokladami vred za najmanj 100%. Sicer bomo o tem obširneje razpravljali na bodočem kongresu. Glavno pa je, naj bo sistem tak ali tak, organizacija je prva. brez nje ni življenja. O voznih ugodnostih pa bomo v prihodnji številki obširneje razpravljali. Kovinarska stroka. Shod!. Savez Metalskih Raduika Jugoslavije bo priredil po svojih podružnicah v Sloveniji shode, na katerih bo poročal centralni tajnik Saveza sodrug Blagoje Bračinac iz Beograda. Razpored teh shodov .je naslednji: V nedeljo, dne 6. aprila dopoldan im Jesenicah za podružnice Jesenice. Javornik in Dobrava; v nedeljo, dne 6. aprila popoldan v Lescah, v pondeljek. dne 7. aprila popoldan v Kamniku, v torek, dne 8. aprila popoldan v Ljubljani, v sredo, dne 9 aprila popoldan v Celju, v četrtek dne 10. aprila popoldan v Štorah, v petek dne 11. aprila popoldan na Tezni pri Mariboru, v soboto, dne 12. aprila popoldan na Muti in iu v nedeljo dne 13. aprila dopoldan v Guštajnu. Natančni kraj in čas shodov naj določijo podružnice same. Ker bo dnevni red shoda jako važen, opozarjamo vse naše člane, da se shoda polnoštevilno udeleže Oblastno tajništvo S. M. R. J. r Ljubljani. r^rrrrvTViTvmrrrnrvi "vrv'»TTr?~iri,Trv,-~>,r,/1.w,.'. Javornik. V nedeljo, dne 16. marca se je vršil tu 6. redni letni občni zbor S. M. R. J. Sodrug predsednik otvori zborovanje iu pojasni tež koče. s katerimi se je podružnica morala boriti. Vkljub temu, da so se zaletavali razni agitatorji in hujskači v ujo, smo ostali enotni. Le bivšemu odboru se imamo zahvaliti, da tudi na Javorniku ni do tega prišlo, iz poročila blagajnika se je razvidelo, koliko pomaga delavska šola, katero pa obiskuje na žalost tako malo članov. K besedi se je oglasilo več sodrugov. Iz tega se vidi, da se izpopolnjujemo, če prav počasi. Glede tiska smo prišli s sodr. Golmajerjem v precej ostro debato. Vsi govorniki so povdarjaii, da mora strok, list biti res dela raki list, ne pa list za inserate. Ostali občni zbor se je izvršil povoljno. Samo želeti bi bilo, da bi bil še bolje obiskan. V odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: preds. Fram: Celar, nam. Jože Žagar, zapis. Zupančič Fr., nam. Anton Noč blag., Kristan Franc nam., Kristan Ivan, Svetina Tomaž, Žagar Anton. Odbor: Tušar Ivan, Črv Valentin, Valter Ivan, Malej Vinko, kontrola: Beguš Jože, Soberl Virgil, Kamnikar, knjižničar Ambrožič Lovro. Brišar Ivan. (Pripomba uredništva: Tudi uredništvo bi raje videlo, da bi inseratov ne bilo treba. Skrb za uravnoteženo gospodarstvo pri listu in nujna potreba, da se stari dolgovi poplačajo, pa nas k tej žrtvi nujno silijo. Tisti, ki se za inserate trudijo zaslužijo pohvalo, ne pa graje.) Lesce. Dne 28. februarja t. 1. se je vršil tukaj občni zbor Saveza metalskih raduika — podružnica Lesce, na katerem so bili izvoljeni v odbor sledeči sodrugi: Predsednik sodi1. Berce Martin, podpredsednik Štahan Mirko, tajnik Miloš Saksida, blagajnik Triplat Alojz, odborniki: Maks Jagič, Koss Alojz, Jazbin Marija, Petrač Lenard. Kontrola: Dež- man Anton, Kajžar Andrej. — Občnemu zboru je prisostvoval tudi s. Jeram z Jesenic, ki je v živem govoru, v katerem je predočil razne primere o delavski solidarnosti, zasadil med navzoče nadalj-no vztrajno čvrsto voljo za neutrudljivo delovanje, ki naj bo združeno z neutrudljivim vztrajnim razredim bojem za dosego zmage dela nad vsemi današnjimi krivicami kapitalističnega družabnegi reda. Sodrugi še z večjo vztrajnostjo naprej! jr* Po časnikih povsod se bere, da »Zlatorog« zamorca pere, ko brata Čuk sta to zaznala, S po milo koj sta se podala. Ša Razgled po svetu. Ljubljana, 25. marca 1924. Senzacijo prošlega tedna tvori spor med Rusijo in Kitajsko. Formalno se očituje ta spor z odpoklicom diplomatskega zastopnika sovjetske Rusije iz Kitajske sega daleč v preteklost. Že za časa Jermaka, osvojitelja Sibirije, ko je bila Kitajska še kroginkrog omejena s takozvanim »kitajskim«? zidoiu, je imela Rusija resne skrbi s svojim iztočnim sosedom. Imela se je boriti proti zelo lokavemu, zahrbtnemu sovražniku. — V vojni, ki je izbruhnila med Kitajsko in Japonsko, je bila prva poražena, vendar je v vojni med Rusijo in Japonsko očitno kazala simpatije za svoje mongolske sorodnike na otokih Vzhajajočega solnca. Kar se tiče rusko zunanje politike, se ta po svetovni vojni ni mnogo spremenila, kar se tiče Daljnega iztoka. Slejkoprej teži ruska eks-panzivnost na vzhod, proti Tihemu oce- anu. V nasprotju s preobjestno bojar* sko politiko earakega režima, si je sedanja Rusija znala poiskati pravo pot. Zavarovala se je napram zapadu, si gospodarsko in diplomatsko podvrgla Osrednjo Azijo, sedaj pa stega roke po iztoku, po morju — potu v svet. Pri tem je seveda v največji meri tangirana Kitajska, ki pa še ni dovolj konsolidirana, da bi mogla Rusijo uspešno ovirati pri njenem prodiranju proti Iztoku iu morju. Da vnaprej preprečijo vsaj diplomatske spore je Rusija zahtevala naj Kitajska formalno prizna obstoječo Rusijo. Kitajska je to odklonila m sledil jo odpoklic ruskega poslanika v Pekingu. Službena Amerika se je oddaljila od Evrope, zato pa je nastopil zasebni kapital Amerike, ki želi restavrirati predvsem Srednjo Evropo, seveda ne v svojo škodo. Ameriki predvsem diše * STRAN 4. >D E L A V E C« ogromna ležišča 'dragocenih rud ua H;;ikanu in pa plovba po rekah Centralne Evrope, pri čemer prihaja v prvi vrsti v poštev Donava. Govori se že Keko po) stoletja o prekopu, ki bi /.vezal Donavo ih Reno ter na ta način Severna morja s Črnim morjem. Ako (Soirii^linK), da je vožnja po vodi mno-'/n cenejša od železnice, je umevno, da m- je 1^ ideja rodila tako kmalu. Prvot-jiii zamisel je nemškega izvora, ker se pirtč tiče v jirvi vrsti Nemčije. Sedaj jo nameravajo realizirati Američani iu si s tem pridobiti monopol nad rečno phrvtjo v Evropi. Pii teni ima seveda va/uo besedo l j and ja, Itttr po novo vstvjyjpty s*tu-;u iji teče Ret**. večinoma po nj^n^b, tleh. Kakor, že omeijjeno s« je obnovitvene akcije v Evropi lotil privatni kapital Amerike in, to v pi-vi vreti znauj otili-jard^i; Morgan.. 'A, crzivon) a» raaue kon-ff-sifo, med rjjiuii paropjovb« po Ret*i, }* Morjem MtaviJ Pra^ij/- na n^ppl^ffo kred# v zj^-SKij. 3Q milj^nm dolarjev, Zijfo pa j» H*ora) predsednik: fr^»s&» ttižavoe banke (B#mque de Fraftce) pr«v*«p- napr*,W Mar^ip. olMezffost, d« m Francija ne bo zadolževala drugod Idiko časa, dokler bo uživala finančno I «dpoio Amerike, 'rudi ne srna- najeti posojila, ki bi se krito z obrestmi iz rudaaga državnega proračuna. ft*kor s« vidi so Američani zelo previdni tudi tta p ra m vedeftilsu«. Novec je pač trdo-vratnejši od »veča. Ameriška vlada se zopet otepa pri-teijeutfev. Zadnji leden je poslanifka /boinka odo&rila zakonski nacrl. po lutteupiiu se procent doseJenc-e.v znatno zniža. Gm v prvi vreti glede .laponoev. Zanimivo je, da, je skaro isti čas .)ugo-s lavi j«, sJfctenifa, pogodbo z Japanom. Ko poslajMi vlade, interpetirali radi možnega naval* japonskih delavcev v Jugoslavijo, ,so prejeli odgovor, da take n;'vanno«ti ni. Anglija je profili- mesec priredila Htanifestacijsko >rajžo< svojega vojnega Ki-odovja po kolonijah!, posebej pa fia v Sredo« inskem morju. Amerika jo hoče uadkrititi Tako imamo te dni pričakovati polet ameriškega zračnega brodov-ia okoli sveta. To pol o va ne bo predvsem izvidnega značaja. Meseca septembra se zopet otvori ’/usedanje zveze narodov, ki se ga osebno udeleži novi angleški ministrski predsednik Macdonald. — Seje. prihodnjega zborovanja $veze narodov se bodo predvsem bavile z razoroženjem. — Tako v teoriji! Besnica nam pa govori drugače. Medtem ko bodo v Ženevi govorili o prepotrebnem miru, bodo »ve-lovite države druga ^irngo prehiteval« v oboroževanju. To pa se ne tiče velesil, tudi manjše države, ki jjedva .živa, so zapadJe maniji rriilitariaina. Povečanje vojske zahteva;o Avstrija, iia‘ga-ri ja in Madžarska- Svoje zahteve znajo utemeljevati nadvse rafinirano. - V®-liko večjo važnost ko oboroževatfje na kopnem pa ima oboroževanj? na morju, o čemer hi vedeli povedati t oMm in tajni proračuni raznih obmorskih držav. Zasedaj ja znano širši javnosti, da si gradi okolj ‘220, vojnih ladij. Napuarijj-vejša pri tem morihieua poslu je >bt-ponska, ki gradi 75 ladij; njej sledi Francija s 45. edinicanii; Anglija itn« te robe že dovelj in gradi *«|U80<> 24 ladij. Verjetno je, da bo Macdonaldova vlada ugodno, ts j>- f>acilisMčno vplivala na Anglijo in nje na svetovno politika Politični položaj v lieogradu »m j* bistveno izp-remenil. Radikalna vla4a j» padla s prihodom Radičevih poslani;^ v Beograd, katerih s*, zasedaj nahaja tHinkaj nart polovico. Kralj je poveril sestavo nove vlade zopet Paši^u, ni pa izključeno, da 'bo imel pri tem odločilno besedo Davidovič. .Situacij« je kritična, ker vlada med demokrati spor med Davidovičevo in Pribičevičevo sku-pino iu ker bi demokrati po svojih načelih ne mogli sodelovati s strankami,, ki so proti vidovdanski ustavi n. pr. s klerikalci. Situacija se bo prejkone razčistila že tekom prihodnjih dni. NAHOD4? GLAVOBOL? ZobobeJV Trganje? Odrežejo večkrat mifiice in žtwi*? Prijetno fsuvstvo kreposti prinese pravi Feller-jev Elzaftuid! Najboljše hišne si-edstvo, lajša bolečine, osvežuje in jai!a ter Jez 25 tet priljubljen kosmetikuin za nego kože, las in ust! Veliko močnejši, 'r/jdatnejSi in boljši kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojuatfb ali 12 špeci-jalnib steklenic 214 dinarjev in 10% doplat-ka razpošilja: lekarnar EU GEN V. KELLER. STUBICA DOMA, Klzatr« St. 334. Hrvatsko. ZADRUŽNA BANKA v Ljubljani, Aleksandrova cesta Stev. 5 sprejema hranilne vloge na tekoči račun in na knjižice: obresti po dogovoru. Bančne poste izvršuje najkulantneje. Delniški kapital K 12,000.000. Brzojavni naslov: 2^drubanka. — Telefonska številka 367. debi vsak eno lepo moderno čepico, kdor naroči pri tvrdki Ivan Savnik, Kranj za moško obleko 3 m lepega sakna-za Din l&t 3 m. batjft6fa*sukna za Din 225. 3 m finega sakna.za Djn 250‘r- in 310, m finega kamgama za Din 350. Skupna ktotrpodloga z gmnbi Stane: l.: vrste D 112*—, II. vrste D 166-—, lil. vrste D 134. OD HIŠE DO HIŠE gre glas o izvrstni kakovosti MILU „GAZEtA” ki se odlikuje po svo(jt izdatnosti in obilnih penah. Vabilo na IV. redni letni občni zbor „DELTA“ zadruge za izdelovanje perila r. z. z a z. v Ptuju ki se vrši dne 13. aprila 1924 v prostorih zadruge v Ptuja s sledečim dnevnim redom: Porodilo načelstva ; poročilo nadzorstva; odobntev bilance z,a Leto 1923.; volitev načelstva; volitev nadzorstva; sprememba pravi! ; slučajnosti.. Gdkor. uanracA BiHDsimA. iseostaie dopise objavimo prftotoftk KINO MATICA 27*» 28., 29, Ib 30. F®Ify In FKxfax. M 26m 27., 28., in 29. Kadar iena ljubi. ▼ teuMui Urok Ima. (P. odb. 0B83.) IsdSaJatel}: fbun Vpatek. Odgovora! »rednik: Jele BerAs}*. Urin ****"* Hrovatin. KINO TIVOLI 27., 28., 29. 1» 30. čaša vada. MAU OGLASI Kal1 pa le toT naša prava ilamam >K0L1NHKA Clift-RMA« iifTruten (uitlatek tu kava in rfelek demafrefa delavca, iti ushlii, da se vparablja v rsaln var&u rediiai. Priporočamo vsem organizacijam v Ljubljani lltMl i» rutavracUe v,TtwoU“. Za. veselice in drage prireditve posebno kra- sen vrt. *— Dobre pijače in jedila. pastreiha. Dabra Žlka zahtevajte piri nakupa «hu >ADRIA« vaailnl-aladkor in peeivni ptaMt. Odklanjajte aifvredne penaiedbe. je najbolp in uajzdravejši nadomestOi za pravo kavo. Zahtevajte jo pri svojem trgovcu. Pračama >Ž1KA< d. i o. i. IfaMjana. rt UsedelaosKi zlit «irnmi Tvrdka Peter Cnpuiler UnbOano, VidoudamKa ccrto 2 priporoča za ta izlet: Celotne krofe kat tudi pota* I mesne dale »a U. D. R< - Vae I telovad|»«; »otrobi Inat majce. telovadbe, hlaje, Celie, dalje za moški in ženski naraSčaj ter članice potrebne ^telovadne obleke. - Zahtevajte cenikel Preskrbite sl pravočasno J - Poverjeni dobavitelj potrebščin U. D. R. *v Perje za 81’ S a «■ A 9 i 5 1 kg sivega perja- Din: 30; 1 kg dro-bneje češlanega Din 50; 1 kg belega čeSlanega perja Din 100 do 140; polu-perja Din 150 do 175^ 1 kg prima polu-perja Dtn 225 do 300 se dobi v vsaki množini po povzetja pri Herman Hun Senla, Bačka. J do Rimski cesti štev. 19. Ceneno teško perje KHojtf»m sivega^oj>uMtn«f;a^ rt Din, na «0 Din, ' 100 In 120 PUh; ISO in,l*0 Dm, boijJu vrsta 2» Din. PoSiljit« . arine. pro»Wj proti pov2etin, od :i00 Din napre) polnine prosto. — Btajo se tuii zatntnl« ffl-maija- jajoie vimric nazaj. — Naročila naslavljati na Banodikt SacHsel, Lobea Hi 48 pri Pitam, češkoslovaška. PoStne požilik« gred« iz Gfcflk«©Jovafcke v Jono-slavijo okrog 14 d^i. Okviri! a slike n« Ronjresirein trnu 13 f. Z. I 0. Z. LJubljans Kolodvorska ulica l\. 1& . — —i izvršuje- vsa kovinostiskarska, kleparska in kotlarska ter ključavničarska dela. Točna postrežba. Solidno delo.