176
Nekaj o lesnih namakah.
(Holzbeizen.)
Mizar rabi lesne namake iz treh vzrokov, namreč 1) da daje svojemu lesu kako poljubno, če tudi ne v prirodi se nahajajočo barvo, 2) da cenim domačim lesovom napravi lice dragih, tujezemskih lesov in 3) da naredi gladkemu lesu površje marogasto in plamenasto in tako povzdigne njegovo lepoto. V vseh teh slučajih je v prvi vrsti važna namaka ali barvilna tekočina, s katero napojimo dotični les. Namako rabimo gorko ali pa mrzlo, časih položimo tudi les vanjo in ga kuhamo v njej. Les treba vselej s strguljo osnažiti, potem namočiti in še le pozneje s plovcem (Bimstein) ogladiti. Pri gla-denji se pokaže tam pa tam prvotni les, ker se namaka ni dovolj globoko vjedla; zato treba vselej še jedenkrat ali dvakrat namočiti. Nekateri mizarji gladijo z gorko namako namesto z oljem, kar pa ni tolikega priporočila vredno, ker je konečni blesk vedno slabši, nego če brusimo z oljem.
Namaka ne gre posebno globoko ter pobarva lesu samo površino. Tudi so razni lesovi zelo različni glede svojih lastnostij pri namakanji. Vsak les ne sprejme iste namake in se ne more ž njo jednako lepo in trpežno pobarvati. Vzrok temu je razna starost lesa, manjša ali večja gostota, razna kemiška sestava in različna zgradba posamičnih delov. Zato ne smemo pričakovati, da bi se nam posrečilo razne lesove z isto namako in istim postopanjem jednako pobarvati; sploh ni mogoče, za vse slučaje podati vedno veljavnih predpisov, marveč delavec mora z nekim posebnim čutom preudariti in vedeti, kako močna naj bode namaka, katere tvarine je treba več ali manj vzeti, kolikrat naj les zaporedoma namoči itd. Tudi je treba les previdno izbrati. Da posnemamo dragocen tujezemski les, ni še dovolj, ako zadenemo le njegovo barvo, temveč za podlago ji tudi moramo vzeti les, ki ima z dotičnim tujim lesom kolikor mogoče jednako sestavo, posebno, kar se tiče letnic in zrcal. Popolnoma jednakomerno se navadno le taki lesovi, ki imajo fino, jednakomerno sestavo in le mala zrcala.   V tem oziru je
Obrtnija.
177
izvrsten hrušev, lipov, brezov in javorjev les, bukev pa ni za raba, ker ima prevelika zrcala.
Če je le mogoče, naj les pred namakanjem leži ali pa stoji 1 do 2 dni v zakurjenem prostoru, da se ran površje dobro posuši. Tedaj se namaka dokaj bolje vje v les, nego če mu je površina mokrotna. Mrzle namake narede večinoma milejše, svetlejše, a tudi bolj minljive barve, vroče pa provzročijo nasičene in trpežne tone.
V nastopnem hočemo opisati in navesti najnavad-nejše namake, katere lahko vsak s priprostimi sredstvi in brez posebnega znanja kemiške vede izvrši. Uporaba je večinoma lahka, razumljiva in zanesljiva. Treba se je natančno držati recepta in vspeh gotovo ne izostane.
v                                                                       v
1.) Črne barve, a) Črna namaka, s katero se večinoma hrušev, lipov ali pa tudi javorjev les napaja, je v svoji sestavi zelo podobna navadnemu črnilu. Osem delov plave prožiljke (Blauholz) treba v 290 delih vode kuhati jedno uro; v odliti tekočini se potem tudi jedno uro kuha 32 delov alepških šišk; kolikor se pri kuhanji vode izpuhti, jo treba zmiraj doliti, da ostane tekočina v isti večini v lonci. Precejeni tekočini pridenemo 8 delov železnega vitrijola in 1 del kristalizovanega zelenega volka (Grtinspan). V to raztopino denemo les, dokler je še vroča in ga pustimo v njej več dni j. Ako so predmeti večji, jih namočimo z opisano raztopino s pomočjo gobe ali pa primernega čopiča, b) Drug, tudi prav dober recept za črno namako je nastopni: Plavo prožiljko kuhaj, prideni ji nekaj goluna, namazi z vročo tekočino dotični les večkrat, konečno pa ga prevleči še z jesihovokislo železno namako, katero dobiš, ako pustiš dober jesih dalj časa stati na rujnatih železnih opilkih (prodajajo pa jo tudi kemijske tvrdke.) c) Izvrstna, cena in priprosta je tudi naslednja črna namaka: Stolči in zdrobi 8 delov plave prožiljke, ter jih polij s 512 deli vrele vode. Ko se je izleček razstopil, prideni 1 del rumenega, kromovo-kislega kalija (chromsaueres Kali) in parkrat dobro premešaj. Ta tekočina se dolgo drži, rabi se mrzla in les se 3 do 4krat ž njo napoji. Po polituri se jako lepo sveti, d) Hrastov les se lepo počrni, če ga položimo za 2—3 dni v močno golunovo raztopino, potem pomažemo z raztopino plave prožiljke v vreli vodi, kateri smo pri-djali nekoliko modrilnega karmina (Indigocarmin) in ko se je posušil, zdrgnemo z raztopino zelenega volka v močnem jesihu. Če ni prvič dovolj črn, ponavljamo po potrebi namazanje s plavim lesom in zelenim volkom. e) Les se namoči z raztopino solnokislega anilina (Salz-saures Anilin) in bakrenega klorida. Ko se posuši, se takoj pomaže z raztopino kromovokislega kalija. V kratkem postane živo črn. Čim bolj je na svetlobi, tem lepše se črni. To namako smo uže priporočali svojim čitateljem.
(Dalje sledi.)
185
Nekaj o lesnih namakah.
(Holzbeizen.)
(Dalje.)
2. Rudeče barve, a) V stekleni posodi namakaj osem dni na kakem toplem kraji nastopne tvarine: 1 kilo zmljete rudeče limske prožiljke (Lima-Rothholz), 60 gramov čistega potošlja, 21/2 kilo vode. Vsak dan treba steklenico parkrat stresti, konečno pa precedi skozi sukno; pred rabo ogrei tečino in tolikrat namazi predmet, dokler ne postane lepo rudeč. Ako hočemo, da postane barva še lepša in bolj živa, prevlečemo les, dokler je opisana namaka še mokra, z raztopino 60 gramov golima v 1 kilo vode. Da se golun v vodi hitreje raztopi, jo raz-grejemo. Pozneje je treba še precediti.
b)  Škrlatasto rudečo namako dobimo z naslednjim postopanjem. Kuhaj jedno uro 1 kilo nastrganega kam-peškega lesa (Campecheholz), 250 gramov nastrgane rudeče limske prožiljke v 2 1/2 kilo vode, potem precedi in s to tekočino namazi dotični les tolikrat, da se pokaže zaželena barva. Poleg tega raztopi 5 gramov potošlja v 1/2 kilo vode, precedi in s tem prav na lahko prevleči les, katerega si prej rudeče pobarval.
c)  Kuhaj 4 do 5 minut v pocinjeni posodi 100 gramov karmina v 11/2 kilo destilovane vode. Ko se kuha, počasi prilivaj salmikovca, pusti, da še par minut povre in namake je gotova. Ž njo se les namaže, manjši kosi pa se polože vanjo, da jih raztopina popolnoma prevzame.
d)  Kuhaj 3 ure 400 gramov košeniljke v 5 kilo vode in s to raztopino namazi les. Ko je suh, se pre-vleče še z razredčenim klorovim činom, kateremu smo pridjali nekoliko vinske kisline in sicer 100 gramov vinske kisline, 200 gramov klorovega čina, oboje raztopljeno v 3 1/2 kilo vode.
e)  Kuhaj les najprvo pol ure v raztopini 100 gramov goluna v 1 * 2 kilo vode, pozneje pa ga namoči z raztopino 100 gramov zmajene krvi v 1 kilo špirita. Večkrat če pobarvamo les z zadnjo tekočino, bolj postane temno rudeč.
f)  Cena namaka za navadna dela je naslednja: 1 kilo santelovega lesa (Sandelholz), 6 kilo vode in 1/2 kilo goluna skuhaj in s tem namoči les. Ako hočemo, da je ta barva posebno trpežna, jo konečno še prevlečemo z raztopino 100 gramov zmljetega brošča (Krapp) v 1 kilo vode, kateri prideni še 15 kapljic cinove raztopine.
g)  Raztopi na vročini 100 gramov bakrenega vitri-jola v 10 kilo vode in namoči z vrelo tekočino dotični les. Ko postane suh, ga prevleči z vročo raztopino 90 gramov rumene krvne lužnine (Blutlaugensalz) v 1 kilo vode. Ta namaka je rudeča ko kri in povsem trpežna.
h) Črešnjev les postane lepo temno rudeč, ako ga namažemo z gostim vapnenim beležem (Kalkmilch), kate-
rega toliko časa pustimo na lesu, da se posuši. Vapneno skorjo potem s krtačo odstranimo in zadnje njene ostanke z gobo zmijemo.                                          (Dalje nasl.)
Obrtnija.
192
Nekaj o lesnih namakah.
(Holzbeizen.)
(Dalje.)
Anilinske rudeče namake. a) Svetlo nežno rudeča namaka: 50g eosina in 4 kilograme kapnice ali dežnice.
b)  Temnejše rudeča namaka: 120 g avrore in 4 kilograme dežnice.
c)  roza-rudeča namaka: 120 g rose bengale in 4 kilograme dežnice.
d)  Karminsko-rudeča namaka: 120g rouge coche-nille in 4 kilograme dežnice.
e)  Temno rudeča namaka: 120 g fuhsina, 30g orange in 4 kilograme dežnice.
v
f)  Crešnjevo-rudeča namaka: 160g cerise bleuatre in 3 1/2 kilograma dežnice.
3. Rumene namake. a) Namakaj 60g fino stol-čene kurkuma-koreninic (Curcumaevvurzel) v 500 g 90od-stotnega špirita in sicer več dni, potem pa precedi skozi pivni papir. S to tekočino barvaj dotični les. Ko se posuši, se more lepo politirati ali z lakom prevleči.
b)  Zmešaj 15 delov ločnice (Scheidewasser) s 45 deli dežnice in s to raztopino maži les. Sama ločnica les precej temno porujavi.
c)  Namakaj nekaj dni 15 delov žefrana v 60 delih 90% alkohola in konečno precedi.
d)  Kuhaj 500 # zmljete rumene prožiljke (Gelbholz), in 500 # brezovega listja v 1 */a kilograma očeta jedno uro, potem pa precedi. Poprej pa moraš les napojiti z raztopino 30 g potošlja in 30 g goluna v 1 kilogramu vode. Ko si les namočil s to raztopino, namoči ga še s prvo tečino; boljše je pa, če les za jedno uro celo vanjo položiš.
e)  Raztopi 45 # potošlja v 120 g dežnice, oboje vlij na 15 g orleana in pusti vse skup kake 3 dni na toplem prostoru. Treba je večkrat pomešati. Konečno se precedi in pridene bg salmijakovca.
f)  Kuhaj 500 # stolčenih rumenih jagod (Gelbbeeren) v 11/2 kilograma vode, kateri smo pridjali 20 g goluna. Konečno precedi.
g)  Raztopina 1 dela kromovo-kislega kalija v 100 delih vode lepo pobarva svetle, malo čreslevine v sebi imajoče lesove. Hrast pa postane temno rujav.
h) Raztopi 100 # gumigute v 600 gr ločnice, potem pa kuhaj oboje v 11/2 kilograma vode. Ta namaka je lepo rumena. Z mlačno vodo se lahko razredči, da postane bolj svetle barve.
i) Les se najprvo namoči z razredčeno žvepleno kislino, potem pa se prevleče z vrelo raztopino 20 g pikrinove kisline (Pikrinsaure) v 200 g vode.
Obrtnija.
201
Obrtnija.
Nekaj o lesnih namakah.
(Holzbeizen.)
(Dalje.)
Anilinske rumene namake. a) Čisto rumena: IbOg naftalinove rumene (Naphtalingelb), 4kg dežnice.
b)  Žefranasto-rumena: 180g žefranina, 3kg dežnice.
c)  Temno-rumena: 150 # ksantine, 4 kg dežnice, ali pa ISO g fosfine, S kg dežnice.
d)  Pomarančasto-rumena: 150# orange, 4% dežnice.
f)  rudečkasto-rumena: 200 g orange, 50 g fuksina, 5 kg dežnice.
g)  Svetlo-rumena: 130g solnčne rumene (Sonnen-gelb), 4tkg dežnice.
4. Modre (pla ve) namake. a) Vmešaj počasi 50 g fino stolčenega modrila (indigo) v 400 g angleške žveplene kisline. Raztopina naj stoji 12 ur na toploti 20° R., potem jo vlij v bkg dežnice in precedi skozi klobučevino.
b)  Raztopi 20 g modrilnega karmina (Indigocarmin) v 400 g vode,   ter  namoči z  vrelo raztopino dotični les.
c)  Les namoči z raztopino jesihovo-kisle glinice, katero napravi po nastopnem receptu: 1 del kisavnatega svinca (Bleizucker) raztopi v vodi, isto tako tudi 4 dele goluna, potem obe raztopini zmešaj in prideni vsemu skup dva in dvajseteri del i1/^) kristalizovane sode. Čez noč naj se ustoji, čisto tekočino (v kateri se nahaja jesihovo-kisla glinica) odlij od gošče in prideni še vode, če je treba. Ko je les s to raztopino namočen, namazi ga še z namako 6).
d)  Beli lesovi, na pr. javor, lipa, se lepo turško-modro pobarvajo z naslednjo namako: Najpravi najprej raztopino 100 g zelenega volka (Griinspan), 400 # salmi-jaka, 800 g vapna v 3 xj% kg vode. S to raztopino namoči les večkrat, potem pa takoj še z zavrelico: 100 g plave prožiljke (Blauholz), l1/2^g vode, 10 g ločnice (Scheide-wasser).
Anilinske modre namake. a) Svetlo-modra: 150 g Bleu de lumiere, 4 kg dežnice.
b) Temno-modra: 150 bengalsko-modre (Bengalblau), 3 kg dežnice.
c)  Nebesno-modra: 140 g Bleu de ciel, 4 kg dežnice.
d)  Zelenkasto-modra: 150 g Bleu tres vert, 3 kg dežnice.                                                        (Dalje nasl.)
208
Obrtnija.
Nekaj o lesnih namakah.
(Holzbeizen.)
(Dalje.)
5. Zelene  namake.    a) Les namoči z  ocetovo-kislo glinico (essigsaure Thonerde), potem pa ga prevleči z
209
obaro iz jagod kozje črešnje in indigo-karmina. Jagode kozje črešnje in sorodnih krhljikovcev prodajajo pod imenom rumene jagode (Gelbbeeren).
b) 10 gramov indigo-karmina raztopi v 50 gramih vode; potem raztopi še v vreli vodi 20 gramov ciste pikrinove kisline (Pikrinsaure), ter obe raztopini skupaj vmešaj.
Anilinske zelene namake. a) Svetlo-zelena: 150 g metil-zelene (Methvl-griin), 3 kilograme dežnice,
b)  Temno-zelena: 150 # metil-zelene, 30 g Bleu de lumiere, 4 kg dežnice.
c)  malahitovo-zelena: 150 # malahitovo-zelene (Ma-lachitgrtin), 3 kg dežnice.
d)  Rumenkasto-zelena: 180? kisle-zelene (Saure-grtin), 4 kg dežnice.
e)  Listno - zelena: 150 # malahitove - zelene, 30 g naftalinove-rumene, 4 kg dežnice.
f)  Temna listno-zelena: 150 gr malahitove-zelene, 30 g Bleu de lumiere, 3 kg dežnice.
6.) Rujave namake. a) Skuhaj 500 gramov modre prožiljke (Campeche - Blauholz) in 500 gramov orleana v 3 kilo vode, tej obari pa prideni raztopino 15 gramov pepeljike v 50 gramih očeta. — Oboje skup daje dobro rujavo namako.
b)  Kuhaj 1 del katehuja (Katechu) v 6 delih vode in sicer jedno celo uro, med kuhanjem pa večkrat mešaj, da se katehii ne posede na dno in ne prime posode, potem precedi skozi čisto platno, osnaži posodo, vzemi iz nje goščo, na to pa v njej tekočino še jedenkrat povri. Konečno raztopi deseti del goluna in namazi še z vročo tekočino dotični les. Ko se posuši, namoči les še z raztopino 1 dela dvojno kromovo-kislega kalija v 25 delih vode. Potem dobi les lepo nasičeno kostanjevo barvo.
c)  Jodova tinktura (Jodtinctur), raztopljena v vinskem cvetu, daje tudi lepo rujavo barvo, ki pa se ne drži na zraku in svetlobi.
d)  Raztopi 1 del nadmanganovo-kislega kalija (iiber-mangansaures Kali) v 20 delih vode. Ta namaka je jako primerna za veliko slučajev. Večkrat če namažeš les ž njo, bolj postane temen. Na hruški in črešnji se posebno lepo poda. Barva je trpežna in izvrstno sprejema razne lake in pokosti. Po namazanji treba les dobro z vodo zmiti. Opisana namaka se prime celo na limanih ali pa & polituro napojenih ploskvah.
e)  Splošno v porabi je lepa rujava, zelo trpežna namaka, katero dobimo, ako raztopimo primerno množino kaselske rujave barve (Casslerbraun) v vreli vodi, potem pa ji pridenemo malo sode ali pa pepeljike.
f)  Raztopi v 2 kilogramih vode 150gr pepeljike, ter s to vrelo raztopino namoči les. Ko se posuši, napoji ga še z vrelo raztopino 20 g šiškove kisline (PyrogalIus-saure) v 2 kg vode.
g)  Ako vložiš segnjitih orehovih korenin v kako kislino, dobiš lepo rujavo namako. Če si vzel solno kislino,   je  barva  orehova,   če  pa  rabiš solitarno kislino,
postane les bolj mahagoniju podoben. To namako je priporočati posebno za mehke lesove.
h) Naberi v jeseni zelenih orehovih luščin, raztolči jih nekoliko in pusti, da gnjijo kake 2 meseca. Potem stolči luščine v možnarji, na to jih kuhaj z dvojno množino vode v posebnem lonci, prideni malo goluna in lepa rujava namaka je gotova.                            (Dalje nasl.)
215
c) Kuhaj 500 g prožiljke v 1 ]/2 kg vode celo uro, potem pa precedi. Poleg tega raztopi 120 gr železnega vitrijola v 250 # vode in zmešaj obe raztopini.
Anilinske vijoličaste namake. a) Svetlo-vijoličasta: 150 </ methyl-vijoličaste (Methylviolete) 4 kg vode.
b)  Temno-vijoličasta: 150# methyl-vijoličaste, 3 kg dežnice.
c)  Rudečkasto-vijoličasta: 150 # methyl-vijoličaste, 30 g fuhsina, 4 kg dežnice.
d)  Modrikasto-vijoličasta: 150# methvl-vijoličaste, 30 g Bleu de lumiere, 3 kg dežnice.
8.) Sive namake. a) V jednem kilogramu vode kuhaj 100 g stolčenih šišk pol ure, ko se ohladi, odlij, kar je čistega in v to vloži lesove 3—4 ure. Potem jih deni v raztopino \0 g železnega vitrijola in 600 ^r mrzle vode. V tej raztopini naj leži les jedno uro. Ko se je les posušil, zdrgni ga s krtačo, namočeno v raztopini 10 g goluna v 180 # vode. Če je barva prebleda, naj se ves proces še jedenkrat ponovi.
b)  Kuhaj pol ure 1 del orselja (Orseille) v 10 delih vode.    S to raztopino namoči les, potem pa še  z razto-
v
pino solitarno-kislega železnega oksida. Ce je bilo v raztopini železa odveč, je les konečno nekoliko rumenkast; če ga je bilo premalo, pa modrikast. Če v tem slučaji pridenemo še nekoliko pepeljike, je namaka čisto modra.
c)  Stari mizarji rabijo radi naslednjo sivo namako. Izpod brusa se pobere in posname ona fina sipa in blato, ki se nabira pod njim. V tem blatu mora les 3 do 4 tedne ležati, da postane siv.
d)  Svetlo-sivo namako dobiš, ako kuhaš 150 </ železnega vitrijola v 1 1/2 kg dežnice ali potočne vode, ter najprvo s to raztopino les napojiš, potem pa prevlečeš z vrelo raztopino 30 g šiškove kisline (Pyrogallussaure) v 1 kg dežnice ali potočne vode.
e)  Modro-siva namaka se naredi tako, kakor prejšna, samo da se vzame 350 g železnega vitrijola v 1 J/2 kg dežnice.
f)  Temno-siva namaka se tudi priredi kakor pri d) samo da se vzame 450 g železnega vitrijola in 1 1/2 kg dežnice.
Anilinske sive n a m a k e. a) Modro-siva: 150 ^r Gris bleu, 3 kg dežnice.
b)  Siva: 140# Gris, S1/2kg dežnice.
c)  Železno-siva:  200 g Gris rouge, 3 */t kg dežnice.
d)  Rumenkasto siva: 150 # Gris jaiine, 3 kg dežnice.
(Dalje sledi.)
Obrtnija.
Nekaj o lesnih namakah.
(Holzbeizen.)
(Dalje.)
Anilinske rujave namake. a) Bismarckova rujava: 150# Bismarkove rujave in 4 kg dežnice.
b)   Rudečkasto - rujava: 150 </ Vesuvine in 4 kg dežnice.
c)  Kostanjevo-rujava: ISO g Marron in i kg dežnice.
d)  Temno-rujava: 180 g kisle rujave (Saurebraun) in 3 1j% kg dežnice.
7.) Vijoličaste namake. a) Namoči 4 dele prožiljke, 8 delov Campeche-lesa (Campecheholz) v toliko hudega vinskega očeta, da stoji tekočina za debelino roke nad obema lesovoma. Ko je nekaj časa na gorkem stalo, prilij lOkrat toliko vode in kuhaj vse skup par ur, potem prideni 1 del goluna. Zdaj je namaka gotova. Vendar jo moraš še precediti. Ako prideneš več ali manj kapljic žveplene kisline, dobi namaka razne razlike v barvi.
b) Namoči les najprvo v modrilu (indigo), potem pa z jedno opisanih rudečih namak. Vselej dobiš lepo vijoličasto barvo.
224
Nekaj o lesnih namakah.
(Holzbeizen.)
(Dalje in konec.)
V novejšem času barvajo les tudi tako, da pronica barva vso tvarino lesa, ne le njegove površine. Namakanje lesa v vsej njegovi masi pa ni tako priprosta stvar, da bi se je posameznik mogel lotiti brez vseh priprav. Treba je posebnega parnega aparata, ki s parno silo stlači barvo v les. Dotična priprava sestoji iz 6 metrov dolge, 1—1 Vsi metra široke in ravno tako globoke omare,
Obrtnija.
225
zbite iz 10—15 centimetrov debelih lesenih plohov. Tudi je treba na okoli nabiti železnih obročev. Prikrov omare se zamore odkriti; zgrajen mora biti posebno solidno in dobro z železom povezan. Poleg *te omare je treba imeti parno pripravo. Le-ta je zopet močna lesena omara in v njeni sredi bakrena peč. Krog peči se nalije vode in ko se kuri, se začno razvijati pare, katere vhajajo skozi posebno cev v poprej opisano omaro. V tej je nakopičen
v
oni les, katerega hočemo pobarvati. Ce pridenemo pari nekoliko barve ali kako namako, potisne jo z veliko silo v vse luknjice lesa in ga pobarva po vsej njegovi masi.
A ker se posameznik pač ne peča s takim namakanjem, je odveč, da bi podrobneje opisovali vse postopanje. Barvane furnire prodajajo dandanes vse višje tvrdke, ki kupčujejo z lesom in zato si človek za malo ceno lahko preskrbi les te ali one barve.
V  novejšem času je barvanje in namakanje lesa sploh silno napredovalo. Razvoj kemije je provzročil, da so učenjaki in strokovnjaki preiskali celo vrsto novih snovij in njih vpliv na les. Vsled tega nam skorej vsako leto prinese novih, zanimivih receptov in poskusov. Tudi posnemanje žlahtnega lesa se je jako razvilo. Palisandrov in mahagonijev les, cedrovino in ebenovino, rožni in olj-kini les dandanes jako spretno posnemajo. A predaleč bi prišli, ko bi se hoteli ozirati na ta zanimiva, pa za naše razmere manj ali več nepotrebna dela. Poleg tega znajo lesu tudi barvo vzeti, to je les obeliti. S pomočjo klorovega vapna in sode zgine temna lesna barva. Les je treba namočiti z raztopino 500 gramov klorovega vapna, 63 gramov kristalizovane sode v 8 litrov vode. Ko je ta raztopina močila les kake pol ure, se polije še z vodeno raztopino žveplene sokisline. Konečno je treba les dobro zmiti z vodo in namen je dosežen.
V  novejšem času belijo les z vodikovim superoksidom (\Yasserstofsuperoxyd). V tej namaki postane les skorej popolnoma brezbarven in presojen.
Tako vidimo, da ima razumen mojster barvo lesa skorej popolnoma v rokah. Kako težko je v natori dobiti dva jednaka kosa in kako nerodno je pri mnogih izdelkih, ker ima les na vsakem koncu drugo barvo! A z umno vporabo namak se ti natorni nedostatki popravijo; kupec je z blagom zadovoljen, cena je večja in zaslužek zdatneji. Zato pa smo tudi opisali razne namake take podrobno z nado, da bodo našim čitateljem-obrtnikom dobro došle. Kdor se želi v tej tvarini še dalje poučiti, temu priporočamo konečno knjigo: Leuis Eigar An de s: die technischen Vollendungsarbeiten der Holzindustrie, das Schleifen, Beizen, Polieren, Lackieren, Anstreichen und Vergolden des Holzes. Mit 33 Abbildungen. Wien, Pest, Leipzig. A. Hartlebens Verlag. Cena 1 gld. 35 kr.