St. 96. sobota 20. avgusta. III. tečaj. 1870. Vtorek, četi! k in soboto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za VM leto 8 g. — k, „ pol leta 4 „ — ,, „ četrt „ 2 „ 20 „ Po p«, - ti: ca vse leto 10 g. —k „ pol leta 5,- » . četrt . !in 60 r Oznanila: Za navadno t ris t op no vrsto s« plačuje: t> kr. če se tiska lkrat, d »i >» m »j 2krat, • » »i »» j> Škrat, veče pismenke bo plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plačati kolek (stempelj) za 80 kr. VredniitTo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hit. it. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. Svarilo. Neinškutarsk odbor, ki je v tem dovolj zaznamovan, da sede v njem gg. : Brandstettor, dr. DelPCott in Konrad Seidl je sestavil neko prošnjo na deželni zbor Štirski in jo s posebno okrožnico razposlal po dolenji Štirski proso, naj jo med nami živeči neuiškutarji v podpis predlože vsem okrajnim zastopom, vsem srenjam, volilnim možem, društvom in celo posameznim osebnostim." Kakor okrožnica nemškutarskega odbora naznanja, im:i prošnja do deželnega zbora namen „postaviti se v bran proti težnjam narodno-klerikalne stranke in pa pokazati in potrditi, da se nabaja na dolenjem Štirskem krepka liberalna stranka, ki je zmožna uničiti prizadevanja narodno-klerikalne stranke in dokazati, da slednja (narodno-klerikalna) stranka niti v onih volilnih okrajih ni v večini, kjer so pri zadnjih volitvah zmagali narodni poslanci." Gospodom nemškutarjem se — kakor sami pravijo — jako mudi in torej od svojih privržencev zahtevajo, da naj te prošnje hitro razneso po deželi, pokrijejo s podpisi in križi in naj jo tako obdelano in pripravljeno vsaj do 25. t. m. poš ljejo v Gradec ali g. Brandstetterju ali pa g. Seidelnu, ki hočeta potem v deželnem zboru nemudoma zgrometi proti Slovencem, in tako sejajo nove prepire, nove laži, vzbujaje nove strnsti nehote pripomoči Slovencem, da se do razpoka in ločenja dotira, kar itak ne more in ne sme skupaj ostati pod gospodstvom nemške stranke, da se tem hitreje in zanesljiveje raztrga Slovencem tako nepovoljna in škodljiva zveza s Štirskimi Nemci. Naši bralci morebiti pričakujejo, da jim bomo napisali obširno vodilo, kaj jim je storiti. Naj se ne motijo. Slučaj je tako jasen, da mu mi nimamo do stavljati nobene besede. Več kakor dve leti že govo rimo in svetujemo o enacih stvareh. Ako smo ves čas govorili in svetovali zastonj, govorili in svetovali bi tudi zdaj zastonj — in zato nam manjka časa, prostora in dobre volje. . . i kakor ne ustrezajo sedanjim potrebam. Ker je gimna Kranjske gimnazije pa narodna ravnopravnost, l.JH že sprva priJ51a v slaJbo ^ je ljudstvo Jpofled še vladna pristranost pa nemškutarske namere. Preteklega stoletja je slavni Anglež Hume (r. Jum) padajo skozi velike retine ljuknice. Za ta stavek ni-na nekem mestu svojih „Philosph. works" pisal: nNi-|mam ravno natančnih števil, ktern bi le uradni zapis- La statistique est auui La icienco raisonnee de faits. (Dalje.) sprva prisia v slano ime, bolj zgubilo vero do nje, ka se je le malo dijakov pridši v višo gimnazijo v Ljubljani obdržalo. Ljubljanski razredi so prepolnem, zato jih tudi hujše rotajo. In ravno bolj šibki kranjski učenci posebno pogostoma česar tujci toliko ne občudujejo kot popolno svobodo, ki jo v našej deželi (na Angleškem) imamo, občinstvu vse povedati in objaviti, kar hočemo in očitno grajati vse namere in sk'epe, ki jih kralj in njegovi ministri store." Ko bi tiskovna in netiskovna svoboda v našoj Avstriji, ki so jo plačanci za najsvobodnejŠo državo v Evropi oklicali, lo tolika bila, kot je bila na Angleškem že v prvej polovici preteklega stoletja, bi jaz ne postavljal v ta listek čudnih uganjk. Govoril bi o raznih nepristojnostih, črez ktere je vso izobraženo občinstvo kranjskega mesta godrnjalo. Tako vmazano perilo bi pral, da bi se Sava in Kokra od prevelikega blata skalila. Pa z ozirom na znano tagblatovsko svobodo in na varnost „Slovenskoga Naroda", rajše molčim in si svoje na tihem mislim, če se prav sramujem pred Voltairom, ki neki pravi: „j'aimo les gens qui disent ce quils ponsent." Kako šo se dijaki pri taketu postopanji bili drugo Šolsko leto (1863) za polovico pomnožili? Brez vseh čudežev. Gorenjskih dijakov so se v Ljubljani branili kot v peklu križa in jih opiraje se na više povelje za vračali na kranjsko gimnazijo. Dobro ime enkrat zguh ljeno se kaj težko zopet dobi. Res da je posled prišlo nekaj mladih čvrstih učiteljev, pa le prehitro so si po magali na druge gimnazije. In tudi sedaj delajo hrabri možaki za boljšo prihodnost edine gorenjske srednje šolo; le škoda, da so jim pred veliko nočjo vrinili mo žiceljna, ki po vsej njegovi preteklosti gotovo ni spo soben šoli pripomoči na boljše nogo. Pa ljudje sklepajo, nemškutarji pa sklenejo. In brat razupitega Bren celjnovega Piskra gotovo ne sme kruha stradati! Več o tem posled. Dosti veča zapreka pa je, da niže gimnazije ni niki mogli ponuditi. Večletno opazovanje me je do njega peljalo. Gorenjski strani in sploh celi naši deželi (glede na prepolnjene ljubljanske razrede) je treba kranjske gimnazije. Niže gimnazije v takih mesticih in pri takih razmerah skoraj povsodi le Životarijo, kakor pričajo niže gimnazije spodnje Avstrije, ona v Freistadtu (v gorenji Avstriji), Štajerska v Ljubnjem i. d. Vsem zaprekam se v okom pride, Gorenjcem ustreže, tlačenje po naši (ljubljanski) gimnaziji odpravi, dotične postavno določbe, ki prepovedujejo po več kot 50 dijakov v enem razredu, se bi potem na tanko spoloovale, v kratkem napredek učeče se mladine se pospeši in pripomore k razvitku duševnega in gmotnega stanja cele dežele, če se v Kranji viša gimnazija ustanovi. Nektori mi bodo ugovarjali, da mala mestica niso pripravna za više ginma/ijo; kajti v velikih mestih je duševno gibanje dosti živahnejše in le po teh se nahajajo bogate raznovrstue znanstvene zbirke, ki učečo se mladino kot učitelje k pridnosti in samostalnomu delu priganjajo. Vse te vzroke in ie mnogo drugih pristranskih rad priznam. — Pa tudi mala mestica imajo marsikaj zase. Kako rada se prebuja v velikih mestih mladini prirojena raztresenost. Malo mesto je v tem oziru gotovo ne razvadi. Gotovo ima tudi veliko vrednost, da si mladina v malih mestih lože zbere vso dušno moči in se z največo pazljivostjo uda učnim predmetom. Koliko probrisanih glav Slovencem ne požro družbinske razmere ljubljanskega mesta, ali jih vsaj s prave poti spravijo t V malih mestih učitelji kot mestjani poštenjaki mladino dosti lože nadzorujejo, jo podučujejo in svare. Pa naj bi omenjene razmere popolnoma v ravnotežji bile, vendar se bi jaz poganjal za ustanovljenje H> ot>rovslti. % Novela. (Svobodno po Aleksandru Puškinu, J. J.) (Da|je.) „Hvala vam,* začne on s tihim mehkim glasom, „da ste spolnih mojo prošnjo; obupal bi bil, ko bi mi bili vi odrekli." Marija je hitro imela frazo pripravljeno in je odgovorila kratko: „Jaz upam, ka mi ne boste prilike dajali, da bi se morala kesati svoje voljnosti." On molči, da bi, kakor je videti, pogum dobil. „Razmero tirjnjo." reče nekako v zadregi, „da Vas jaz moram zapustiti. — Vi boste morda kmalu slišali — ali pred ločitvijo jo trebo, da Vam nekaj povem." Marija molči. Misli, da je v tom uvodu prolaz k pričakovanemu izpoznanju. „Jaz nisem tist, za kteroga mo imato" nadaljuje „ nisem Francoz Delorges — jaz som Dobrovski I" Marija glasno vsklikue. „Za boga, ne bojte se ničesa. —■ Ne bojte se mojega imena. — Jaz sem nesrečnež, ki je bil pregnan iz rojstvene hiše po krivici Vašega očeta, da mora na velikih cestah ropati in s silo jemati. — Vendar se Vam ni trebe bati ni zarad Vas ni zarad njega. Vse je pozabljeno. — Jaz sem mu odpustil zavoljo — Vas. Prvo moje krvavo dejanje je imelo biti, ž njim zravnati pravdo. Plazil sem se okolo njegovega doma, sledil, kje bi zažgal, kje bi v njegovo spalnico zlezel in mu pot zaprl, da mi ne uide, — tačas sto se mi Vi prikazali kot angel miru in srce mojo je bilo sprijaznjeno. Umel sem, da jo dom svet, kjer bivate Vi, da nobeno bitje, s kterim ste Vi v krvni zvezi, ne sme moji kletvi v roke priti. Odpovedal sem se svoji kletvi, svoji blaznosti. Po cele dni sem plezal okolo vasi, upajoč, zagledati Vašo belo obleko. Ko ste Vi, ničesa sluteč, hodili pod milim nebom okrog, stopal sem za Vami skrivajo se od grma do grma, srečen z mislijo , da Vas varujem, da Vam nobena nevarnost tu ne preti, kjer sem skrivaj jaz. Naposled mi je slučaj ponudil priliko, v Vašo hišo priti. Ta kratek čas je bil vrh moje sreče na zemlji, spomin na to mi bode tolažilo mojega nesrečnega življenja. — Denes sem dobil poročilo, ktero mi zapoveduje hitro od tod oditi. Ločim so od Vas šo denes — zdaj precej. — A prej sem hotel Vam razkriti se, da ne bi oduesel Vaše kletvi, Vašega zaniče- vanja. Mislite kedaj o Dobrovskem ! Vedite, da je bil namenjen za kaj boljega — da je njegovo srce znalo Vas spoštovati, ljubiti, da ne bode nikdar —" V tom hipu se začuje , da je nekdo zveneče zažvižgal. Dobrovski umolkne, naglo primo Marijino roko in jo pritisne na svoja ustna. Žvižganje se čuje v drugič. „Ta klic je za me," pravi Dobrovski. „ Zdrav -stvujte, vsaka minuta, ko se mudim, mi je pogubna" Stopi iz kolibe ven. Marija obstane kakor pribita in prirastenu. Dobrovski se še enkrat obrne. „Ako Vas bode kedaj osoda stiskala in ne najdete pomoči in varstva, obljubite mi, da se obrnete na mene, jaz bom vse storil, kar premorem. — Obljubito mi, da ne zamečete moje ponudbe ?a Marija molči in joka. — Zopet se čuje žvižganje. „Vi me pogubite," šepeče Dobrovski;, „jaz vas prej no pustim, da mi obljubite. „Obljubim Vara" izdahne ona. V hipu njega že ni bilo. — Jako razburjena jo zletela Marija proti domu. Od daleč že se jej je zdelo, kakor da bi bil hrup na dvoru ; pred hišo je našla vprežen voz, ljudjo so letali sem ter tje, Trojekurovov glas jo razdoneval se po vsem poslopji. 1518 Tiše gimnazije v Kranj i; pa ne za samo po-polnjenje sedanje niže s štirimi razredi. Sedanja niža gimnazija 1 Kranji se ima popolnoma prestrojiti in tako zvana realna gimnazij a postati, bkterej se naj 4 viši gimnazijski razredi le z nekoliko spremenjeno uravnavo za nektere predmete pridružijo. Ne bodimo šolobarde, vam bi Gorenjci dragi, s Preširnom klical, posnemajmo tudi mi čehe, naše brate, kakor so jih celo Slovanom tako zavidni in Bovražljivi Dunajčani posnemali. Stvar je posnembe posebno vredna. Celo Schmerlingovo učno svetovalstvo slavnega spomina se prvo leto ni posvetovalo o nobenej drugej spremembi gimnazijskega uka. Realne gimnazije so bile rodno in vedno na vrsti. Tukaj ne mislim na drobno razkladati načrta takih realnih gimnazij in tudi ne koristi, ki jih povsodi širijo. Naravoznan8tvenira predmetom pa risanju (in po velikih mestih živim važnim jezikom) dajejo veljavo, ki jo sedanji čas od šolskega poduka, od izobraženih ljudi zahteva. Temu nasproti se pa starej grščini malo čas prikrajša in na spodnjih razredih jo celo le kot ozirno zapovedani predmet podučujojo. Potem še dijak iz 4. razreda roalno gimnazije lehko prestopi ali na višo gimnazijo ali pa se obrne na višo realko, kamor ga bolj veseli. Tega pa nikakor ne, mi naši navdušeni Grki nasproti kličejo. Kdo se pri tej priliki iz Vicar of Wake-field'a ne spominja besedi, ki jih je Lovinjski, rektor, govoril potujočemu dijaku: „Poglej me, mladeniči jaz se nikoli nisem učil grščine in je vendar nikoli no pogrešam. I have had a doctors cap and gown without Greek ; I have then thouiend florins a — year witbout Greek; eat heartilv without Greek, and in short, as I dan't know Greek I do not believe there is any good in it." Pa šale na stran, kajti Francoz pravi: Les sarcasmes ne sont pa des raisons. Grško je našim starim jezikoslovcem eno oko gimnazijskega poduka; kdor to izgubi, hitro mu tudi drugo — t. j. latinski jezik — oslabi. Nakopičili mi bodo za svojo modre besede celo kopico izrekov slavnih učenjakov. Rad priznam, da so tako govorili, pa tudi dobro vem, da so drugi nič manj veljavni drugače — ravno nasprotno trdili. Tudi poznam v našej beli Ljubljani prijateljskega jezikoslovca, ne samouka ampak z obširno izvrstno profesorsko diplomo obdarovanega, ki je pri šolskem podučevanji vso nekdanjo svojo navdušenost za grščino zgubil. Pri nekej priliki mi celo reče: Grško bi morali iz gimnazije popolnoma odpraviti, ali je pa samo na zgornej gimnaziji po 2 ali 3 ure na teden podučevati. Doseglo bi se ravno toliko kakor sedaj. Popolnoma sem mu pritrdil. Roko na srce! tovariši moji, koliko še sedaj rabite grščino ? Koliko jo še znate? Koliko upljiva je imela na vašo občno izobraženost, ki jo ravno gimnazija ima nam podeliti. Vsaj Hitro zleti Marija po stopnicah navzgor , boječa, da ne bi kdo zapazil, da je iz hišo bila. V sobano oče k njej pride, za njim gosti in okrajni glavar, kteri so poslednjemu celo kopico vprašanj stavili. Glavar je v popotnem plašči, oborožen od nog do glave. „Kje si bila, Maša ?" vpraša Trojekurov hčer. nAli si Deforges-a kje videla?" Marija komaj more odgovoriti, da ne. „Misli si" pravi Trojekurov ,glavar prihaja, da bi ga uklenil in zaprl, ter pravi , da jo Deforges — Dobrovski in nihčo drugi I „Vsa znamenja — vaša ekcelenca" pravi ponižno glavar. „01i, bratec" seže mu Trojekurov v* besedo „spravi se mi s svojimi znamenji. Jaz ti svojega Francoza ne dam prej iz rok, dokler stvari sam ne preiščem. Kdo bo govoričenje Antona Pafoutiča poslušal! Temu zajčjemu tepcu se je samo sanjalo, da ga je moj učitelj hotel oropati 1 — Zakaj mi pa tega ni precej tisto jutro povedal ? „ Francoz mu je zelo žugal, vaša ekcelenca, in mu jo ukazal priseči, da molči." „Neumnost" določi Ciril Petrovič, Jaz hočem precej videti, kako je stvar. Kje je učitelj ?B pravi strežaju, ki je ravno v sobo prišel. name je grščina imela tako malo upljiva, da bi£ga ne znal izraziti. Res vzorni osnovni „učni načrt' je dobro poskrbel za grščino v gimnazijah. Odločil jej je mnogo ur in poduk na drobno osnoval. Ko o preskušnji zrelosti govori, pa pri pismeni nalogi (grški) dijakom pripušča grške slovarje. Nalogo se iz grškega prestavljajo v matern jezik ali pri nas v nemščino, ker nam vlada in nemškutaristvo nemščino neprenehoma štuli kot učni materin jezik! Naši navdušeni grki dobro vedo, kako se te naloge s slovarji (z gramatiko in mnogokrat še s tiskanimi prestavami in razkladhami) prestavljajo. In v prihodnjem življenji človek ne noBi v žepu vedno grškega slovarja. Če se več ne doseže, so realne gimnazije po vsej pravici grščino na spodnji gimnaziji odpravile. Bog daj, da bi jo še iz zgornjih razredov pognali. (Dalje prih.) Dopisi. V Gorici, 17. avgusta. [Izv. dop.J Habenius papam! Deželni glavar je imenovan in sicer, kakor se je sploh pričakovalo Franc grof Coronini-Kronberg, predsednik tukajšne c. k. kmetijske družbe, načelnik cestnega odbora za Goriško okolico, župan Šempeterski, biši c. k. polkovnik itd. Od politične strani ga šo dobro ne poznamo in ne moremo tedaj določno o njem soditi, le ugibati se nam pa ne zdi primerno, ker bomo imeli itak v kratkem priliko, spoznati ga po njegovem delovanji. Prav marljiv mož je, to vemo; deželno razmere in potrebe tudi dobro pozna, ker je že vso deželo prehodil in na podlagi krajnih zasledovanj tudi neko knjižico izdal BTJeber Boden-Melioratiouen iu Gorz." Posebno povzdiga našega kmetijstva mu je na srcu in zarad tega smemo pričakovati, da bo svojo posebno pozornost obrnil novi kmetijski šoli v Gorici, ki je prav radikalnega preustrojenja na praktični podlagi zelo potrebnu. Za predsednikovega namestnika je imenovan bivši državni poslanec Alojzij dr. Pajer, odvetnik v Gorici. Tega ni menda nikdo pričakoval, vendar pa se ni zelo čuditi, ako se pomisli, da se je ta nedaj nujhtijši vladen protivnik zadnja leta na Dunaji v popolnoma vladnega moža spremenil. V zadnji sesiji deželnega zbora je pri vsaki priliki cesarskega komisarja podpiral, kader-koli je ta v imenu ali na korist vlade govoril. Proti nam Slovencom se ni nikdo izmed vseh italijanskih poslancev tako sovražen obnašal, kakor P., ki se nam je pri nekterih prilikah prav strastnega nasprotnika pokazal. Celo proti temu , kar so se bili vsi drugi italijanski poslanci z našimi privatno dogovorili , da se imajo namreč tudi slovenski zapisniki o zborovih sejah pisati, je on hudo razsajal. Z njegovim imenovanjem nam je vlada zopet prav jasno pokazala, kako ljubi smo jej Slovenci in kako da spoštuje ona sama postavo enakopravnosti vseh na- „Nikjer ga ni najti," odgovori strežaj. „Poiščite ga l" vpije Trojekurov, ter začenja že malo dvomiti. „Pokaži mi svoja zaznamovanja." Glavar mu da papirje, Trojekurov bere in maje z glavo. Strežaj v drugič pride povedat, da učitelja nikjer ni. Marija ni bila ni živa ni rnrtva, tresla se je kot topolovo porje. Trojekurov sami se jo vznemirjal. BKaj si tako bleda, Mari?" vpraša, „ustrašila si se pač ?" Marija reče da ne, toži da jo glava boli. Oče jej veli v njeno sobo oditi. Poljubi mu roko in odide V svoji sobi so ona vržo na posteljo in glasno ihti. Med tem preiščejo hišo od zgoraj in od spodaj, učitelja ne najdejo; Trojekurov hodi po izbi gori in doli, žvižga bujno pesen , gostjo skrivnostno šepetajo, glavar so neumno drži, učitelja pa le ni. Bila je enajsta ura, nihčo se ni zrniblil na spanje. Naposled bo obrne Ciril Petrovič h glavarju in reče osorno : „No, kaj bode, ali hočeš do zadnjega tukaj sedeti V Moja hiša ni nobena krčma. S tako hitrostjo j kakor je tvoja ne boš Dobrovskega ujel, bratec, če je že Dobrovski bil! Glej da domu prideš, drugokrat pa so boljo obračaj. — „Napreci dajte" reče h gostom obrneu „jaz grem spat!" — In takoj odide. rodov. Dve tretjini nas je Slovencev na Goriškem in vendar ni bil do zdaj še nikdar imenovan niti dež. glavar niti njegov namestnik izsred slovenskih poslancev, naj so tudi med temi prav izvrstni in sposobni možje. V resnici prav sramotno ravna vlada z nami — od nas pa tirja slepo udanost in žrtve na žrtve ! Iz Gradca 18. avgusta. [Izv. dop.]. Ker se je zadnji čas veliko govorilo o podpori za slovenske vse-učilišČano. je treba očitno na dan spraviti napake, ki so se do zdaj godile z denarjem, ki bi bil moral biti v pomoč revnim dijakom in nasvetovati, kar bi znalo biti koristno. Naj glavnejše podpore za dijake so stipendijo, ker pomagajo stalno pridnemu dijaku do konca njegovih studij. Ako jo stipendija izdatna, se lahko dijak popolnoma žrtvuje svojemu poklicu in ni mu treba skrbeti za pentametre ali za še manj klasične trimetre. Najbolje pa je to, da takemu dijaku, ki vživa izdatno podporo, ni treba biti kimavcem in da si lajše ohrani samosvest in utrdi svoj značaj bolj kakor oni, ktori sprejema od dne do dne negotovo podporo iz ktero radodarne dariteljeve roke. Komur se to čudno zdi, naj Schillerja vpraša. Največ štipendij imajo kraujski dijaki, izmed kterih se jih pet plačuje iz dež. blagajnice. Pravico oddajati te stipendije ima deželna vlada v rokah. Kako je ona pri oddajanji teh štipendij ravnala, naj bode v kratkem povedano. Glavni pogoji za pridohitev teh štipendij so : Marljivost, revnost, revers da ostane vsakdo, kdor eno teh štipendij vživa, G let na Kranjskem in znanje — kranjske šprahe. Iz golo materine ljubezni je dež. vlada poiskala najpo-pred na umu revne in nemškutarske varvance visokih nemškutarskih protektorjev, in kader ni bilo več tacih, je še le dala stipendijo komu drugemu. Tako na primer je vžival skozi tri leta po 262 il. sin (mislim da) dež. sodnijskega svetovalca Scbopplna. Ko se je ta mlad in reven? neinškutarček tri leta med burši potepal in s kranjskim denarjem bahal, so mu še le stipendijo vzeli, ker ni več semestrov bil vpisan. Zdaj se menda kje po Ljubljani muha. Drugi tak nemškutaraki car-teljček je N. del' Cotov frajtar, ki ni dve leti vedel, da „Slov. Narod" izhaja, akoravno zna kranjsko špraho. Še eden od teh pet izvoljenih je nemškutar. Da se tako ravna s težko plačanimi davki, je kriv dež. odbor, da je oddal vladi pravico z dež. denarjem ravnati. Najbolje pri podpiranji dijakov bi bilo, da bi se povprašal stalni dijaški komite, kajti on pozna najbolje in v vsakem oziru prosilčeve konduite. Da bode dež. odbor kranjski to pravico za sebe reklamiral, smemo vsled naših razjasnenj od njegove domoljubnosti zahtevati. Zakaj pa štajnrski deželni odbor sam stipendije oddaja ? — Delavski nemiri se vsako noč ponavljajo, zdaj v tem zdaj v drugem koncu mesta. Da ima policija s konsigniranimi vojaki več opraviti, zbirajo se po stotinah v različnih delili mesta in vrejo k namestniko- DvanaJHto poglavja. Zima preide, v Trojekuiovi hiši jo bilo zopet vse po starem. Maja meseca se vrne knjez Vorejiski, eden Trojekurovih sosednih ijraŠčakov, s potovanja po tujem domu na svoja posestva. Prej s Trojekurovom ni bil znan, a dolgčas ga prisili, da ga obiščo in 86 seznani ž njim. Knjez je bil star kacih petdeset let, a nemirno samopašno Življenje mu jo bilo pečat vtisnilo, po kterem se je še starejši videl. Prek temu pak jo bila njegova zunajnost šo prijetna in navada živeti samo v viših krogih svetu dala mu je bila nekaj Ijubeznjivosti zlasti ženstvu nasproti. Trojokurov je bil novega znanca prav vesel, ter se je povzdigneuega čutil, da ga tak omikan mož išče. V jedilnici jo na prvo videl knjez Marijo — ter jo bil zavzet njene lepote. Trojekurov jo posadi pri mizi zraven njega, in Btari dečak je takoj začel, kakor uovooživljen, interesauten razgovor s svojo sosedo. Po obodu bo se vsi trije peljali na Bprehod. Marija je z veseljem poslušala šalivosti in prilizovanjo galantnega moža , ker vse to jej je bilo precej novo. Naenkrat pokaŽo knjez pogorišče in vpraša , kaj to pomeni , če-gava jo tod zemlja. vemu stanovanju, kjer mu prav neusmiljeno grdo zažvižgajo in ga po svoje živeti pustijo. Med tem pri-brumijo od druge strani k preiskovalni zapornici hoteči resiti zaprtega voditelja Moserja, mladega fanta krojača, ki si pa neki hlač sam prirejati ne zna, ker mu da politika silo veliko opraviti. Meščanstvo je nad delavce jako hudo razjarjeno. Meščanska garda tirja, da se jej prepusti patroliranje po noči, da bi bolj ostro ravnala proti ljudem, ki s svojim posilnim ravnanjem žugajo razdreti do/dajni mir in ki so razrušili s svojim štrikanjem dovoljno poprejšnje stanjo marsikte-remu mojstru. Kakor slišim zdaj pripovedovati, se je delavskega gibanja jako zlo udeleževal dr. Holzinger; kjer je bilo treba, je daval delavcem instrukcije. Tudi Zimmermanu gre ta gospoue na roke, vse zato, da bi si pridobil slavo, ker je drugod med inteligentnimi ljudmi doseči ne more. Će druzega ne, vendar ljudje govorijo o človeku, ki tako rad vidi, da se njegovo ime najde tiskano kje v kterom časopisu. Ali mislite, da ni slavno ako kdo iz katolške cerkve izstopi, ali Kari Vogtove govore v Tagespošto dene ?! Da se bodo na tukajšnem vseučilišči nekteri predmeti v slovenskem jeziku prednašali, skoraj ni več misliti. Dokler uo bodo naši učitelji ravnopravni po čaBti in plači z nemškimi, se bode težko kdo dal vjeti Do zdaj se imenujeta le dva gg. ki se mislita oglasiti drja Gršak in Ribič. Dr. Krajne v Hermanstadtu ima 3000 gld. letne plače, skoraj toliko, kolikor je vsem trem tukajšnjim namenjeno. Kakor slišim, se je eden od namenjenih prosilcev privatno obrnil na minister stvo za noktera izjaznenjn. Ako se ne privoli dostojna plača, ako so no ustanovi, da morajo in smejo sluša telji slov. predavanj le pri slovenskih profesorjih in v slovenskem jeziku izpite delati iz dotičnih predmetov je škoda za prazno govorjenje in vsaka ozirna komi sija iluzorična. Iz najgotovejšega vira sem zvedel, da bode okrajni poglavar na Ptujem prestavljen in sicer v Slovenjigradec Reklo se mi je, da jo gospodu Strobachu opozicija prek glave zrasla in da je treba moža kakor n. pr. Schonwetterja. štvo) čez nje šla na dnevni red , če se bož brž ne po-dade. — Nemškemu Miheljnu strašno greben raste. Ne samo pruski, temuč kjer kakov nemškujoči izhaja, listek že Evropo nemštvu pod noge poklada. „Osoda Francoske ju že v drugič v tem veku ponižanje z orožjem Politični razgled. Med Cehi je poslednja vojska malo razdora na redila. „Narodni Listy" so že od kraja bili s svoj simpatijo na strani Francozov in so s pravega slo vanskega stališča dokazovali, kako nevarno soseščino nam Slovanom bi naredila zedinjena močna Germanija .Politik" pak je bila od kraja bolj prusoljuba, kar jo je že precej nehalo. To je povod , da se zopet malo kavsa stara z mladoČeško stranko. — Med tem jim pa dunajska „Prešao" žuga , da bode Avstrija (t. j. nem- Trojekurov čelo nagrbanči. Spomin pogorelega dvora starega Dobrovskega ni bil prijeten. Odgovori, da je tod zemlja njegova, da pa je prej bil njen lastnik Dobrovski. „Dobrovski —-", vpraša knjez, „tist sloveči razbojnik?" »Njegov oče,tt odgovori Trojekurov. „Kje pa je mladi Dobrovski zdaj, živi še, — je zaprt?" „Živi in je prost." „Kaj ne ljubeznjiva sosedinja, zanimljivo bi bilo s tem romantičnim junakom znanje storiti ?" „Kaj zanimljivega" vtakne so Trojekurov, „ona ga natanko pozna! Cele tri tedne jo je muzike ućil, a hvala bogu za svoje lekcije ničesa seboj vzel." S tem znčne Trojekurov knjezu zgodbo o Defor-gesovem bivanji na svojem domu pripovedovati; Marija je sedela kakor na trn ji. Knjezu se je to vse čudno zdelo, in kmalu je začel drug pogovor. Ko so se pripeljal nazaj, dal jo precej svoj voz napreči in se je odpeljali. Poprej pa je povabil Trojekurova in njegovo lepo hčer enkrat k sebi, kar sta tudi obljubila. Kakor je bil Trojekurov ošabon , imel je vendar tega soseda zarad njegovega knježjega rodu, dveh redovnih zvezd in bogastva za sebi enacega. (Dalje prih.) nemškega naroda" — tako piše „Tgspt." v družbi z ruzimi listi. List se utegne še vendar obrniti. Iz P a r i z a se piše, da se energično pripravljajo na boj do zadnjega. Prusom nikakor ne bode tako lebko do zadnjega zmagovati in mir v Parizu delati, kakor so nemški navdušenci in naši prusoljubi precej po prvih bojih že mislili. V Parizu nihče ne misli na mir. Generul Trochu, kteri je nalog dobil vbo priprave za hrambo Pariza storiti, izdal je proklamacijo v kteri so pozivlje na francosko domoljubje. Važna je novica, ktera se jo v Parizu razširjala, da so Prusi hoteli imeti pomirje, da bi pokopali mrliče. Bazaine jim baje tega pomirja ni dal, kar bi kazalo, da ima fraucoskn armada zopet veliko zaupanje se, ter da se je okrepila. Poročila iz Francoskega imenuje „War rens VVochenschrift" svoj članek in ve povedati, da na Francoskem ni stranke, ki bi hotela mir storiti Nemci. „Cesarica Evgenija zdanji vladi ni vladarica, nihče se ne zmeni zanjo, nihčo jej poročil ne daje, uihčo njenih ukazov no išče. Tudi o cesarji Napoleonu no govori nihče več; on je popolnem nazaj potisnen, n lehko izgine z javnega odra, ne da bi bilo kaj spremembe." O Prusih pravi ta, vselej dobro podučeni list '■ Lehko je bilo Prusom vriniti so v francosko deželo težje bode umekniti se iz nje. Splošno oboroženje se pripravlja in Prusi ne bodo imeli bojevati se samo s francosko vojsko temuč z enim celim narodom v orožji." Z bojišča prihajajo poročila, ki se ne strinjajo popolnoma. 0 bitvi 16. t. m. pri Metzu si še vedno obe stranki pripisujeti zmago. Kolikor so da posneti iz poročevanja berolinskih in parižkih telegramov, imela je stvar to lice: Francoski poveljnik Bazaine se je hotel z vbo armado iz Metza pomekniti proti Cbalonsu, da bi se tam zedinil s pomoćno armado, ktero sestavlja vojni minister. Prusom je bilo do tega, to zabraniti. Zatorej je prijel že 14. t. m. general Steiometz umikajoče se Francoze od strani in jih nadlegoval v 24 časom je prišel pruski princ vojsko na cesti, ki drži od Verdunu. 16. t. m. je prijel po krvavi bitvi so so morali Francozi so izgubili 2000 jet-kanonov. Tudi Prusi morajo imeti veliko izgubo, ker Bazaine poroča v Pariz da so se Francozje ves dan povsod držali ter trdijo, da so vrgli Pruse na Mosel-o nazaj. Število mrtvih in ranjenih ni še znano, gotovo pa veliko, ker po Bazaino-vem poročilu se je udeležilo (od francoske strani) 120.000 mož boja, od nemške gotovo še več. Najnovejše. Telegram iz Pariza poroča o beremo v dunajskih listih — v Lisinga prav častno spremilo na pot v njegovo domovino. Na mariborskem kolodvoru so ga sprejeli tukajšni rodoljubi, ki so mu globoko ginjeni venec frišnih cvetlic z napisom : „Slava Tvojemu spominu" poklonili kot vidlivo znamenje vi-socega spoštvanja. * (Novinarske novosti.) „Marb. Ztg." bode v prihodnje izhajala pod imenom „Tagesbote fiir Unterstcii rmark" vsak dan kot nemškutarsk organ in se bode dežela preplavila z njo. Enkrat na teden bode prinašalo tudi slovensko doklado. Očetje tega početja skrbe za vsestransko dušno in materijalno podporo. Tako noraškutarji! In mi ? Ne bomo vodili čitateljav administracijam slov. listov, naj pogledajo le liste same; vse molči in pričakuje, da bi vredništva sama delala čudeže; potem pa tarnajo naši ljudje o napredovanji nemškutarije. Quisquo faber suae frotunse I * (Poročilo o stanji zaklade za jugoslovansko vseučilišče koncem 1. 1869) je nam kot priloga „Zatočnika" došla. Iz njega po-snemljemo: Gospodov darovateljev, kteri so svoje darove za ustanovljenje vseučilišča že plačali jo 428. Onih ki so se zavezali plačati v obrokih ter so po večein nekoliko že založili 398. Prvi so dali (na čelu S t rosni a j e r sam s 57.123 gld. 97 kr.) skupaj 102.137 gld 37 cekinov, 3 škude, 80 trankov 20 lir, ena akcija narodnega doma za 350 gld. Drugi so obljubili 88.727 gld. (plačali že 5835 gld.) Vsega skup z obitimi ima stroški jugoslovansko vseučilišče z obljubljenim vred 224.474 gld. 89 kr. * (Zgubljena narodnost na Štirskom.) V lanskem programu mariborske gimnazije smo brali v statističnem pregledu 23 učencev, ki so bili po narodnosti : „Slovenisch-Deutsch". V letošnjem programu nismo našli te polmišpoltič narodnosti. Ali jih je prejšnji vodja Lang seboj vzel, ali jih je sedanji g. Gutscher potaknil v nemško obleko, ali je kaj druzega urnem boji. Med tem Friderik Karel z drugo Metza na zapad proti tudi princ Francoze in umekniti v Metz nazaj, nikov, dva orla in 7 bitvi 16. avg., o kteri po pruskih virih poročamo v polit, razgledu tako-le: „V bitvi 16. t. m. j e imela francoska armada z večer popolnem v ob lasti vsa položja, ktera so bili prej Prusi z a s e 1 i. — Francosko konjeništvo se je hrabro dr žalo in je več sijajnih napadov storilo. En regiment pruskih u lun o v jo bil po pol n i mi.i uničen in njegova zastava od Francozov vzeta. Prusi so imeli skupaj okoli 150.000 mož v boji. Od francoske strani je padel general Legrand. Ravno tisto poročilo pripoveduje, da jo prusk princ Albert, poveljnik pruskih konjenikov pad o} v boji. Iz P a r i z a se dalje 19. t. m. tolegrafira, da je bilo tudi 18. dan tega meseca več znamenitih bojev aed prednjimi stražami pri Gravelotte. Kazne stvari. * (Truplo dra. L. T o m a n a) se je — kakor njim naredil, ali je morebiti izumrla na Štirskem narodnost „slovensko-nemška" to je za nas zdaj še uganjka ; kdor bi teh zgubljenih 23 duš kje našel, naj jih izroči ali g. vodji Gutscherju, ali statistični pisarnici na Dunaji, ali pa deželnemu muzeju kot spomin — na gimnazijske oslarije pod vodstvom direktorja Langa in njegovih tovarišev, kakor so se že zvali in se še zovejo. * (G. Davorin Jenko) prosi vse tiste slovenske spisatelje, ki imajo dodelan kakšen libreto za spevoigro, naj bi mu ga poslati blagovolili v Prago: Vaćlavsko namesti v arčivevodi Štopana. (Za deželnega glavarja) na Kranjskem je imenovan g. dr. pl. AVurzbacb, za njegovega namestnika g. Peter Kozler. * (Z mariborske gimnazije.) Razen že večkrat omenjenega sestavka g. prof. Pajka prinaša program mariborske gimnazije Še 24 strani dolgo zbii ko mariborskih imen, ktere je brez komentara priobčil g. prof. Reichel pod imenom „Marburger Namen-biichlein". Resnično povadano, ne moremo umeti, kako vlada denar trosi za take pobirke, in kako more gimnazijski vodja svoje letno sporočilo odpirati takim zgrajam, k teti m morebiti ni odrekati vsaka vrednost, ako so kritično sestavljene, ktere pa v gimnazijsko programe s kratka ne sodijo. Podučevalo je na mariborski gimnaziji letos 11 profesorjev, 4 suplenti in 3 pristranski učitelji. Učiliščo jo štelo letos 276 učencev, med temi 101 Nemec (g. vodja Gutscher je postavil v pregledu nemško manjšino na prvo mesto, slovensko večino na drugo), 172 Slovencev, 1 Lah, 1 Magjar in 1 Hrvat. Memo lanskega leta se je število učencev sploh zmanjšalo za 43 glav, Slovenci so na ras tli za 14 glav, Nemcev je bilo letos 36 manj kakor preteklo šolsko leto. Z odliko je šolsko leto dovršilo 40 učencev, I. red jih je dobilo 187, II. red 35, III. red 11, skušnjo ponavljati jih sme 24. Imena učencev so pisana z direktorsko samovoljo, brez vsake kritike: VVachBchitz, Leschkovvitz, Achatz, Diez Jaroslav, Ku-charz itd. Zanimalo nas je primerjati letošnjo pisavo z lansko in tu smo našli, da je letos „Kocmut" to, kar je bilo lani „Kotzmuth"; letos: Krainz in Krajne, lani: Kreinz; letos: Philipovich, lani: Philippovich; letos: Le- derhas, lani : Lederbaas ; letos : Mikuscb, lani : Mikuš ; letos : Doler, lani: Dullcr ; letos : Lendovšek, lani : Lendošek; letos: Ekrieder, lani: Ekrida itd., kar kaže, da se imena ne pišejo po nobenem pravilu, letos tako drugo leto drugače, samo vodno brez kritike in pameti. V kakem bizantinskem stilu in s kako temeljitostjo jo pisana gimnazijska kronika, naj kaže samo en stavek: „Durch den Erlass des Landes-scbulratbes von 25. April Z. 497 wurdo der Direktion auf ibr Ansuchen der Betrag von 50 ti. bevvilligt um Biicber der Gymnasial-Bibliothek einbinden zu lassen. Durcb diete Munifizenz werden nicht nur dieso Biicher vor Abniitzung bes*T;nil*. rojena KLolirao, posestnica v Partinu, hiš. it. 18, posvetno požegnali in po dolgem potrpežljivem trpljenji in po sprijotih sv. aakramentih za umirajoče, v sredo 17. t. m., ob 7. uri zvečer, srečno v Gospodu zaBpali. Zemsko ogrinalo predragega, žlahtnega mrliču se bo v soboto, 20. t. m., ob 9. nri predpoldno, »loma v Partinu, it. 18, vzdignilo in v farno cerkev preneslo ter od ondi na pokopališče. Svete zadušnice in mešc se bodo v soboto 20. t. m. ob 10. uri v farni cerkvi sv. .Turja opravljalo, in v fravhajmski cerkvi v ponedeljek 22. t. m. ob C. uri. V Fravhajmu, 18. avgusta 1870. SCI Izdatelj in vrednik Anton Tome le. Lastniki: Dr. Jote Voanjak Id dragi. Tiskar lOduard Jancle.