TEDNIK KULTURNO POLITIČNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. p. p. LETNIK XXH / ŠTEVILKA 39 CELOVEC, DNE 24. SEPTEMBRA 1970 CENA 2.50 ŠILINGA (eausesm na Dunaju Državniški obisk popuščanja napetosti — Jonas: Nemško-sovjetska pogodba kot vzor V spremstvu svoje soproge Elene in 25-članske delegacije je v ponedeljek prispel na Dunaj na petdnevni uradni obisk romunski državni in partijski vodja Nicolae Ceausescu. Višek prvega dne obiska sta bila govora zveznega predsednika Jonasa in Ceausesca v ceremonialni dvorani dunajskega dvorca. Oba državnika sta podčrtala sodelovanje obeh dežel v interesu miru v Evropi in na svetu vobče. Zvestoba za zvestobo Podžupan Mirko Kumer na taboru v Podjuni Sto let je minilo, ko so se na povabilo Kravtovega gospoda, okoliških županov in obč. svetovalcev in narodne duhovščine, zbrali na tem prostoru koroški Slovenci in izpovedali svoje zahteve: da bi Slovenci dobili svoj deželni zbor, da bi se uresničila enakopravnost v uradih in šolah, da bi se zmanjšali davki, tako bi se kmečkemu ljudstvu bolje godilo. Mali kmetje, hlapci in dekle so tedaj veliko trpeli. A ravno pred 100 leti se je silno razplamtel nemški nacionalizem. Pruski kralj je premagal Francoze, zasedel Pariz in se dal tam kronati za nemškega cesarja. Francozi so morali plačati Nemcem pet milijonov zlatnikov. Berlin je postal glavno mesto nemškega cesarstva. Postavili so tam veličastno spominsko cerkev na čast cesarja Wiljema I. To zmagoslavje je vplivalo tudi na Avstrijo, kateri je vladal cesar Franc Jožef s pomočjo ministrov in uradnikov. Ti so bili plemenitega rodu in povečini nemške narodnosti. Zato niso ugodili želji Slovencev po lastnem deželnem zboru in enakopravnosti v uradih in šolah. Še dalje so nakladali kmetom velike davke, delavcem pa niso dali pravičnega zaslužka. Vodili so nemško osvajalno politiko in začeli 1. svetovno vojno, ki se je končala za Avstrijo usodno: Cesar je odstopil, monarhija je razpadla. Slovenci so oklicali svojo vlado in zahtevali narodnostne meje. Kjer prebivajo Slovenci, tam naj bo tudi slovenska vlada. Nemci so se temu protivili in prišlo je do bojev za slovensko severno mejo. Velesile so odredile naj ljudstvo samo odloči, kateri državi želi pripadati. 10. oktobra je glasovalo za Avstrijo 7.000 ljudi več kot za Jugoslavijo. Slovenci so vzeli izid na znanje in se zanesli na svečano obljubo deželnega zbora v št. Vidu, ki je pred glasovanjem zagotovil Slovencem, da bodo spoštovali njihovo narodnost in se jim ne bo delala krivica. Ta obljuba se žal ni uresničila. Mnogo Slovencev je bilo tepenih, veliko duhovnikov, učiteljev in železničarjev je odšlo s Koroške, ker jim niso hoteli dati službe, čeravno so bili tukaj doma. Maier Kaibič je še nadaljeval protislovensko gonjo in pripravljal pot nacizmu in končno uničenje koroških Slovencev. Kupovali so slovenske kmetije in naseljevali kmete iz Nemčije. Za Slovence so bile le slabše službe dobre. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji se je preganjanje Slovencev še stopnjevalo. Mnogo naših rojakov je bilo zaprtih in pregnanih. Večina mož je moralo v nemško vojsko. Po celi Evropi in še v Afriki so raztreseni njih grobovi, kjer so morali dati življenje za svoje tlačitelje. Doma pa so prepovedali slovensko besedo in izdali geslo: »Der Kamtner spricht deutsch!« Še ni bilo dovolj. Hoteli so Slovence popolnoma uničiti. Primorali so žene in otroke, starce in starke, da so zapustili rodni dom. Odpeljali so jih v taborišča v Nemčijo in jim izročili listine, da so jim odvzeti njihovi domovi. Poslali so jih delati v tovarne, kjer so mnogi umrli od žalosti, Pomanjkanja, a tudi od bomb. Ni čuda, da je terorju sledil odpor. Tudi pošteni Nemci, so tak pritisk obsojali in se je izseljevanje ustavilo. Marsikateri mož pa je šel rajši v les kot pa k vojakom ali v zapor. V začetku so se samo skrivali, pozneje pa pridružili partizanom iz Slovenije. Bojevali so se z Nemci. Tudi tukaj na Bistrici je tekla kri. Padel je Krav- (Dalje na 4. strani) Predsednik Jonas je poudaril, da se je s podpisom nemško-sovj etske pogodbe o odpovedi uporabe sile varnost Evrope povečala. Pogodba bi bila lahko kot vzor za odstranitev drugih spornih problemov v svetu. Za Avstrijo je dolžnost kot nevtralna danje Organizacije združenih narodov bo Romunija s sodelovanjem drugih držav izkoristila za to, da bi dobila svetovna organizacija večji ipomen kot doslej. OZN mora dobiti tudi večjo vlogo pri obrambi ljudskega prava in pri preprečevanju vojnih in Prihod romunskega predsednika in voditelja komunistične partije Nicolae Ceausesca — pripeljal se je z letalom vrste »Iljušin 18« — na letališče v Schwe-chatu. Tam ga je pozdravil zvezni predsednik Franc Jonas s soprogo Margareto. V ponedeljek popoldne je bil visoki romunski gost na vljudnostnem obisku pri avstrijskem predsedniku. Ob 17. uri istega dne je romunska delegacija obiskala parlament, ob 19.45 je bila njej na čast prirejena svečana večerja v dvorcu, ob 22. uri pa je bil slavnostni sprejem v Schonbrunnu. napadalnih dejanj«, je na koncu svojega govora dejal romunski državnik. Ceausescu se bo vrnil v Bukarešto jutri. Volitve na Švedskem Pri nedeljskih volitvah na Švedskem so socialni demokrati izgubili absolutno večino v parlamentu, prejeli so le 46,4 odstotka glasov. Ker so tri meščanske stranke dobile skupno 46,6 odstotka, so socialni demokrati sedaj odvisni od komunistov, ki so dobili 4,9 odstotka glasov in se tako vračajo v parlament. niji. Uradno je posvaril ZDA, naj se vzdržijo oboroženega posega v to državo. V resnici Združene države Amerike ne izključujejo možnost, da bi branile 400 svojih v Jordaniji živečih državljanov. Tito razčistil problem nasledstva Na sestanku z uglednimi hrvatskimi voditelji je jugoslovanski predsednik Tito sporočil, da bo zapustil mesto predsednika republike. Tito je svojo namero povedal v govoru, ki je v svetu vzbudila veliko pozornost. Tako je Tito dejal, da bo posle predsedništva republike prevzel kolegialni organ, v katerem bodo zastopani po dva ali trije predstavniki vsake republike in predstavniki socialno-političnih organizacij, vključno partije. Neuspeh Lon Nolove »ofenzive" »Velika ofenziva«, ki jo je začela kambo-ška redna vojska, da bi razbila partizanski obroč okrog važnega mosta Kompong Thom, 120 kilometrov od Phnoim Penha, se je zaključila s pravim polomom. Štiri tisoč Lon Nolovih vojakov, ki se je udeležilo ofenzive, je popolnoma obkoljenih od Sihanukovih sil blizu vasi Tapeang Kak, Še nekaj dodatkov in pojasnil v zadevi tabora Čeprav se je Naš tednik v zadnji številki namerno izognil polemiki s Slovenskim vestnikom, je le-ta že dvakrat zapovrstjo po svoji mili volji komentiral dogodke okoli taborske proslave. Zaradi tega smo primorani, da z vso jasnostjo povemo tole: ■ Zvezi slovenskih organizacij gre za enotnost koroških Slovencev tedaj, kadar gre to v njih politični koncept. O taki enotnosti ni bilo govora ne leta 1965, ko je ZSO na tihem pripravljala proslavo 20-let-nice konca vojne; o teh pripravah je Narodni svet zvedel le slučajno; B o taki enotnosti ni bilo govora, ko je ZSO pred leti proslavljala selske žrtve nacizma; m o taki enotnosti ni bilo govora letos spomladi, ko je ZSO v luksuzni dvorani celovškega glasbenega doma proslavila konec vojne in podpis državne pogodbe; predsednik Narodnega sveta ni bil vreden niti vabila. Na vprašanje nekega gosta, zakaj predsednika Narodnega sveta ni, je dobil odgovor: Ni bil povabljen! Ali so se tudi ob takih prilikah oglašali razni pisci pisem bralcev? In še o zadevi poročanja v Kleine Zei-tung. Vsakdo, ki danes kaj zapiše, se mora zavedati, da je to s tem predal vsej, torej tudi nemški javnosti. Vsekakor pa je umestno vprašanje: Ali je podajanje komentiranih vesti slovenski javnosti v Jugoslaviji bolj »pošteno«? Tudi mi smo tedaj »osupnili«, ko je sodelavec Slovenskega vestnika s psevdonimom mariborskemu »Večeru« izjavil, da je slutiti iz proslave Narodnega sveta Žebotov duh. Mar to niso groba podtikavanja? Takih pod tika vanj je bilo v članku več. Mar niso bile tudi te vesti »netočne in diskriminacijske«? Ne moremo mimo ponovne ugotovitve, da je ZSO objavila skupen protokol koordinacijskega odbora, čeprav bi prav taka objava bila zadeva koordiniranega postopanja obeh strani. Ne moremo mimo ponovne ugotovitve, da je Narodni svet predlagal skupno taborsko proslavo v letu 1971, da pa ZSO tega predloga niti ni registrirala, kaj šele o njem z nami debatirala. Kot enakovredni partnerji pričakujemo, da se o naših predlogih vsaj razpravlja. Prva seja občinskega sveta v Gorici Fašistični svetovalec je osamljen protestiral na otVoritveni seji občinskega sveta v Gorici, ko sta komunistična svetovalka Wilma Brajnik in svetovalec Slovenske demokratske ziveze dr. Damjan Paulin, pozdravila občinski svet v slovenskem jeziku. Oba omenjena svetovalca sta nato pozdravne besede ponovila tudi v italijanščini. Kot že v pokrajinskem svetu, tako je tudi v občinskem svetu velika večina svetovalcev, ki zastopajo položaj političnih strank, mirno poslušala slovenske besede. Osamljeni protesti fašističnega svetovalca, ne zaležejo več ne samo pri svetovalcih, temveč tudi pri občinstvu. To je dokaz, da se je politika odprtosti in razumevanja do prebivalcev slovenske narodnosti globoko zasidrala v miselnosti Goričanov. kakih 80 kilometrov od prestolnice. Vsaka zveza med njimi in vojaškim 'poveljstvom v Phnom Penhu je prekinjena, vojaki pa se ne morejo umakniti, ker so protivladne sile razstrelile mostove. država, da pospešuje proces popuščanja napetosti v Evropi. Tudi romunski vodja je poudaril .pomen nemško-sovjetske pogodbe za mir v Evropi, nato pa je dejal dobesedno: »Romunija je odločno proti uporabi sile in grožnjam v mednarodnem življenju, za prekinitev sovražnosti v Vietnamu in za rešitev spora na Srednjem vzhodu po mirni poti, za sporazumevanje in sodelovanje z vsemi deželami sveta na podlagi neodvisnosti, suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih. 25. jubilejno zase- Jordanska tragedija Državljanska vojna v Jordaniji, ki divja že nekaj dni, je doslej terjala že nad deset tisoč človeških žrtev. Mednarodni Rdeči križ je v torek naznanil, da je bilo samo v Amanu ubitih pet do deset tisoč ljudi, medtem ko je vodja gverilcev Arafat dejal, da je doslej padlo že 8000 partizanov. Palestinski gverilci so v torek izjavili, da se bodo borili do Huseinovega padca, prej ne bodo priznali nobenega premirja. Na drugi strani je jordanska vlada dala nalog za aretacijo obeh gverilskih voditeljev dr. Habaša in Najef Hava-meha; poleg tega dobi tisti, ki ju prijavi ali ujame 3,7 milijona šilingov nagrade. ARABSKI VRH PRELOŽEN Arabski vrh, ki bi moral biti v torek v Kairu, so morali zaradi nesoglasij preložiti za nedoločen čas. S tem so se izjalovila vsa prizadevanja, da bi na miren način rešili jordanski problem. Gverilski vodja Arafat je udeležbo na vrhu takoj odklonil, kralj Husein ni prišel v Kairo, alžirski predsednik Bumedien je izjavil, da bi taka 'konferenca koristila le imperialistom, Irak in Maroko pa sta prav tako odklonila udeležbo. Egipt — kot gostitelj arabskega vrha — je iznesel bojazen o tujem posegu v Jorda- OD TEDNA DO TEDNA NIKONOVA TURNEJA PO EVROPI Bela hiša je sporočila, da bo predsednik Nixon odpotoval 27. septembra v Evropo, kjer bo ostal do 5. oktobra. Obiskal bo poleg Jugoslavije '(poročilo glej na drugem mestu) Italijo, Španijo 'in Britanijo. Med obiskom v Rimu 'bo Nixon prav tako obiskal Vatikan, kjer se bo sestal s papežem Pavlom VI. V Londonu so nocoj uradno sporočili, da 'bo predsednik N ixon uradno obiskal Britanijo 3. oktobra, kjer se bo sestal z britanskim premieram Heathom. NIKON BO OBISKAL JUGOSLAVIJO Na povabilo predsednika Jugoslavije Tita bo ameriški predsednik s soprogo konec septembra uradno obiskal Jugoslavijo. Kot je znano sta Nixon in Tito po izvolitvi Nixona za predsednika Združenih držav Amerike izmenjala osebni pismi, v katerih je bila obojestransko izražena želja po nadaljnjem napredku odnosov med obema državama, po izmenjavi mišljenj o mednarodnih vprašanjih in srečanju obeh predsednikov. Ob tej priložnosti je Tito povabil N bron a na obisk v Jugoslavijo, kar je Nixon sprejel. To je vobče prvi obisk ameriškega predsednika v Jugoslaviji. 25. GLAVNA SKUPŠČINA OZN Okrepitev ustroja za zagotovitev miru in varnosti, moderniziranje postopka za pogajanja in poziv .svetovnima velesilama, naj popolnoma priznata načelo vesoljnosti Organizacije združenih narodov, so bile osrednje teme, ki so jih obravnavali razni govorniki ob torkovem (15. 9.) odprtju 25. glavne skupščine OZN v stekleni palači v New Yorku. V uvodu k svojemu političnemu poročilu je glavni tajnik U Tant dal o mednarodnem položaju bolj optimistično oceno kot lansko leto, čeprav ni prikrival razočaranje zaradi prekinitve mirovnih razgovorov o Bližnjem vzhodu. U Tant je tudi obnovil poziv štirim velesilam, naj se ob priliki jubilejnega zasedanja glavne skupščine sestanejo in naj skušajo najti rešitev spora med Arabci in Izraelom. Kot je znano, se je U Tant zavzel za »vrh« med Kosiginom, Nixonom, Hea- thom in Pompidoujem, ki bi morali priti v New York ob priliki proslav petindvajsete obletnice svetovne organizacije. Zamisel pa ne uživa podpore ameriške vlade, po mnenju katere 'bi bilo treba tako srečanje ustrezno pripraviti. V "VVhashingtonu ne izključujejo, da bi utegnilo priti do srečanja med Nixonom in Kosiginom, ki bi bil posvečen predvsem ,položaju na Bližnjem vzhodu, vendar pa v istih krogih dvomijo, da bi ta sestanek razširili tudi na predstavnika Francije in Velike Britanije. KDAJ PRIDE TITO V RIM IN VATIKAN? Znani ilustrirani tednik L’Europeo do mneva, da bo jugoslovanski predsednik Tito novembra ali decembra prispel na obisk v Rim in Vatikan. V Rim ga je povabil predsednik Italijanske republike Saragat med svojim bivanjem v Beogradu. »L’Eu-rapeo« pripominja, da se je po rešitvi krize zaradi tržaškega vprašanja začela doba italij ansko-jugoslovanskega prijateljstva, ki ga pravzaprav niti Mussolini ni mogel prekiniti s svojim vdorom na Balkan; saj italijanski narod ni odobraval fašistične politike. Mnogo italijanskih vojakov je med vojno prešlo k partizanom, v Sloveniji kar 40.000; 20.000 jih je žrtvovalo svoje življenje, da bi opralo čast italijanskega naroda. Daljnovidna politika De Gasperi in Tito, sta razumela igro velesil, ki bi bile rade ohranile žareče ognjišče na Balkanu. To sodelovanje je pripomoglo k rešitvi raznih vprašanj ter je dovedlo do gospodarskega sodelovanja, pa tudi do sodelovanja na drugih področjih v korist Evropi. List pripominja tudi, da hoče Vatikan slišati neposredno iz Titovih ust njegovo mnenje o odnosih med sv. Stolico in Jugoslavijo. FRANCOSKI »MIRAGE« ZA PAKISTAN Francija bo prodala Pakistanu trideset lovskih 'bombnikov tipa »mirage«, ki jih bodo izročili do konca prihodnjega leta. Poleg Pakistanu, je Francija od začetka letošnjega leta prodala svoja letala še štirim drugim državam, in sicer Libiji (110 letal), Španiji (30), Braziliji (16) in Argentini (14). UKREPI PROTI UGRABITELJEM LETAL V ROMUNIJI Romunski državni organi so sprejeli u-krepe, da bi zavarovali polete letal svoje države na notranjih in mednarodnih linijah. To so storili zato, ker so 14. septembra štirje Madžari prisilili romunskega pilota letala na liniji Bukarešta—Budimpešta—Praga, da je moral pristati v Miinch-nu. SOVJETSKI VELEPOSLANIK ZA KITAJSKO V Moskvi so uradno potrdili imenovanje Vasilija Tolstikova za veleposlanika Sovjetske zveze na Kitajskem. Službo bo nastopil v kratkem. Sovjetsko veleposlaništvo v Pekingu je bilo brez veleposlanika že tri leta in pol, ko so aprila 1967 odpoklicali tedanjega veleposlanika Sergeja La-pina, saj je bilo ozračje med obema državama vedno bolj napeto in je šlo za razdobje kulturne revolucije na Kitajskem. Imenovanje Vasilija Tolstikova iona važen dvojni politični -pomen. Predvsem gre za imenovanje sovjetskega veleposlanika na Kitajskem, kar priča o izboljšanju odnosov med Kitajsko im Sovjetsko zvezo in to na raznih ravneh. Na Kitajskem je sedaj še sovjetska delegacija, ki se razgovarja o obmejnih vprašanjih in ki ima bolj partijski značaj, sedaj pa so se normalizirali z imenovanjem veleposlanika. Kitajska pa je imenovala Lin Hsinčuana za novega kitajskega veleposlanika v Moskvi. ABA EBAN ZAHTEVA IZPUSTITEV VSEH POTNIKOV V govoru, ki ga je imel na izredni seji izraelskega parlamenta je Eban ponovil izraelsko stališče, da morajo vse .potnike iz nedavno ugrabljenih letal takoj izpustiti, ne oziraje se na njihovo narodnost in vero. Dejal je, da Izrael ne bo nasprotoval, da bi Švica, Britanija in Zahodna Nemčija izpustile na svobodo sedem 'palestinskih komandosov v zameno za vse potnifce-talce. Proti pa je kakršnimkoli novim 'popuščanjem palestinskim komandosom. ARABSKI SVET NE ODOBRAVA UGRABITVE LETAL Količkaj hladnemu opazovalcu naj novejših potez pristašev skrajnega palestinskega gibanja FPLP je bilo takoj jasno, da bodo ugrabitve potniških letal in zadrževanje potnikov, ki nimajo nikakega opravka z arabsko-izraelskim sporom, samo škodili arabski stvari. V Kairu so takšno početje takoj obsodili. Sedaj je tudi -osrednji odbor palestinskega odporniškega gibanja, ki ga vodi Yasser Arafat, javno nastopil proti skrajnežem FPLP, češ da se ti niso držali dogovora, ter je prekinil sodelovanje z njimi. Osrednji odbor je bil mnenja, da je treba vse potnike, ki so jih Palestinci zadržali kot talce (za 7 njihovih pristašev, ki so zaprti v evropskih ječah in za Palestince v izraelskih rokah), izpustijo razen Izraelcev, in sicer odraslih, ki lahko nosijo orožje. FPLP ni upoštevalo tega mnenja ter je zadržalo še vse ameriške in izraelske potnike. PREDSEDNIK JONAS ODPRL TISKOVNI CENTER Predsednik Franc Jonas je odprl v sredo minulega tedna na Dunaju mednarodni tiskovni center, v katerem so poleg avstrijske časopisne agencije APA tudi mnoga tuja dopisništva. Center je opremljen s sodobnimi .napravami. JUGOSLOVANSKI MINISTER O POGOVORIH Z AVSTRIJO Jugoslovanski trgovinski minister Nikola Pavletič je ocenil svoje pogovore z avstrijskim -trgovinskim ministrom dr. Jose-fom Staribacherjem ob nedavnem obisku v Avstriji za zelo prijateljske in plodne. Dejal je, da so bili dvostranski gospodarski odnosi zelo uspešni in da bi jih bilo mogoče še poglobiti. Pavletič je pozitivno ocenil stike med Slovenijo in Hrvatsko ter sosednjimi avstrijskimi pokrajinami, med gospodarskimi zbornicami in posameznimi mesti ter delež gospodarstva obeh držav na sejmih v Avstriji oziroma v Jugoslaviji. AVSTRIJSKI SIDIKA LISTI V MARIBORU Minuli teden je obiskalo Maribor vodstvo deželnega sindikata iz Štajerske. S svojimi mariborskimi kolegi so obravnavali nekatera organizacijska in druga vprašanja. Ob prihodu v Maribor jih je pozdravil predsednik republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Štefan Šu-bert. Za sprejem se je zahvalil vodja avstrijskih sindikalnih predstavnikov Kurt Roth ter povabil slovenske in mariborske sindikalne predstavnike, naj obiščejo Avstrijo. Koroška demarkacijska črta in plebiscit (10. nadaljevanje) II. ŠTUDIJ CELOKUPNE RAZMEJITVENE ČRTE Naloga komisije je bila potegniti jasno in nesporno zemljepisno črto med Nemci in Slovenci na Koroškem. Ta črta naj služi kot začasna razmejitvena črta. Pri tem je treba vzeti v obzir izražene želje prebivalstva in končno je bilo treba vzeti v račun tudi posledice, ki bi jih takšna črta imela za ohranitev miru med obema narodoma, dokler ver-sailleska mirovna konferenca ne bi določila konč-noveljavne meje. Takoj uvodoma je treba poudariti, naj bi v duhu prvotnega dogovora med polkovnikom Milesom in poročnikom Kingom ta črta sekala sporno ozemlje. To se pravi z drugimi besedami po moje, da je treba južno Koroško deliti. Morda je to igračkanje z besedami, toda Jugoslovani bi se ga lahko poslužili v svoji opoziciji proti delu komisije. Pisec te spomenice sam ni mišljenja, da je to morda kakšen resen argument proti delu, ki ga je izvršila komisija, toda on predvideva možnost, da bi se mogel takšen očitek uporabiti proti zaključkom poročila, s katerim se ta spomenica ne strinja. Kot je pisec že ugotovil, prihaja v okvir raziskovanja šestero zemljepisnih črt. Zaenkrat nameravamo pustiti ob strani »Predora in črto »Freiea in bomo obravnavali samo ostale štiri črte, ker so popolne in tečejo skoraj paralelno skozi podolgovato ozemlje, ki smo ga raziskovali. Jugoslovanska vlada je predložila zemljevide, ki kažejo črto, ki jo zagovarjajo. Ta črta teče približno od točke južno od BJeiberga pri Beljaku v juž-novzhodni smeri od Brnce na Zilji, od tam v severovzhodni smeri do južnih obronkov mesta Beljaka in naprej po hribovju, ki loči Vrbsko in Osojsko jezero, teče nato nadalje skozi kraj Glan-hofen, do Klein St. Veit, od tam v naravni črti na senturško goro (Ulrichsberg), od tam preko doline v vzhodni smeri do Magdalenske gore, potem severovzhodno do Mostiča (Brucki), potem zopet v vzhodni smeri v gorovje Svinške planine nad vasmi Djekše in Pustrica, od tamkaj pa do vključno Labota in naprej v ravni črti proti vzhodu do koroške meje. To je črta, ki jo želijo Slovenci. Ta črta je s zemljepisnega stališča tako nevzdržljiva in zajema tudi tako močne skupine Nemcev in Slovencev skupno z mestom Celovcem, da je komisija takoj spočetka odbila, da se z njo sploh ukvarja kot s kakšno možno razmejitveno črto. Ta črta je zemljepisno slaba, ker jo je mnogo težje potegniti kot pa Karavanško ali Dravsko črto, in slaba tudi zaradi tega, ker objema Celovec in njegovo neposredno okolje. Če bi komisija hotela ugoditi stališču jugoslovanske vlade, bi morala poiskati zemljepisno boljšo črto še više na severu, kar bi zajelo še več Nemcev in Nemcem prijaznih Slovencev, kot jih že zajema od jugoslovanske vlade predložena črta. Zastopnik avstrijske vlade v Celovcu kapetan Peter je bil sprva pripravljen pristati na to, da se Podjuna, to je ozemlje južno od Drave in vzhodno od Freie potoka, prizna Jugoslovanom. Toda pozneje je na pritisk svoje vlade preklical ta pristanek. Težko je reči, kaj je vplivalo na to spremembo politike avstrijske vlade: ali morda grof von Goess, katerega žena ima posestva pri Pliberku; ali morda za Nemce ugodna poročila iz drugih krajev tega ozemlja; ali pa okolnosti, kako je komisijo drugod sprejelo prebivalstvo? Vendar pa je gotovo, da je v začetku avstrijska vlada bila pripravljena prepustiti Podjuno Jugoslovanom. Na to se ne sme pozabiti pri končni odločitvi. Zaradi tega je bila dolžnost komisije najti jasno razmejitveno črto, ki bi odgovarjala željam ljudstva v tem okviru. Komisija, ki ji je načeloval polkovnik Miles, je izbrala Karavanško črto z malenkostnimi spremembami kot najbolj zadovoljivo. Pisec tega poročila pa je zaključil, da je Dravska črta najboljša začasna razmejitvena črta. Nihče, ki je hodil po teh krajih, ne bo zanikal, da so Karavanke najboljša meja med Koroško in Kranjsko kot pokrajinami. Toda popolnoma drugo vprašanje je, če je tudi najboljša razmejitvena črta med Nemci in Jugoslovani. Mi ne iščemo samo najboljše zemljepisne meje, ampak razmejitev, ki prvenstveno upošteva izražene želje prebivalstva samega in ki tudi pomaga ohraniti mir do končnega določila mirovne konference. V našem primeru to ne pomeni samo miru na Koroškem, ampak tudi vprašanje miru ali vojne na Štajerskem. Ako bi sprejeli to črto, bi to moralo imeti posledice za splošne odnose med Avstrijci in Jugoslovani. Pisec te spomenice je mišljenja, da sta reki Zilja in Drava jasna in nesporna zemljepisna črta in da sta ti dve reki, ki jih označujemo v predlogu kot »Dravska črtaa, najbolj primerna razmejitev med nemško in jugoslovansko upravo. Reka Drava, katere tok obsega skoraj sedem osmin te, od mene priporočene celokupne črte, je deroča reka. Njena širina je različna, od 100 do 200 čevljev (33—70 metrov in je globoka od enega, do treh metrov. Na mnogih predelih jo spremljajo visoke pečine, ki na številnih mestih rastejo naravnost iz rečnega korita. Vsak vojaški poveljnik in vsak vojak mora takoj vedeti, kje se nahaja, ako bi bila ta črta sprejeta. Res je, da je kakih 21 mostov čez Ziljo in Dravo za železniški in vozovni promet. Res je tudi, da se reka kljub svoji deročnosti da prebresti bilo s čolnom, bilo na splavu in ponekod tudi peš, dasi to nikakor ni priporočljivo. Očividna prednost predloga, ki bi Avstrijcem dal ozemlje severno od Drave, a ono južno od Drave Jugoslovanom, je v tem, ker bi takšna rešitev v celoti odgovarjala vtisu, ki ga je pisec dobil — z nekaj redkimi izjemami — glede izraženih želja prebivalstva. Da se izrazim konkretno, piscu se zdi, da je ozemlje južno od Drave 55—60 % jugoslovansko usmerjeno, ozemlje severno od Drave pa 70—75 % pro-nemško. Izjeme so samo v Pliberku, Železni Kapli, Borovljah in Podkloštru. Toda prve tri kraje vsenaokrog obdaja popolnoma slovensko prebivalstvo, ki je v glavnem pro-jugoslovansko. Izjeme na severnem področju nad Dravo pa so v obsežnih predelih za-padnega konca »Otokaa in po vsej vrsti jugoslovanskih naselij po vsem ozemlju južno od »Rdeče-modre črtea (na zemljevidu). Dravska črta ne bi povzročila prevelikih motenj na gospodarskem področju med prebivalstvom, živečim južno od Drave, dasi bi seveda bilo potrebno izvesti nekaj prilagoditev. Poleg tega bi imela ta črta, če bi jo izbrali kot končnoveljavno razmejitev, tudi to dobro, ker bi lahko obe strani enako uporabljali vodne sile Drave. Končno je pisec tudi mišljenja, da bi Dravska črta pripomogla k prenehanju medsebojnih sovražnosti, tako na Koroškem kakor tudi na Štajerskem, kajti obe stranki bi, dasi nezadovoljni, vendar priznali, da je bil storjen pošten in nepristranski poskus izvesti pravično razdelitev ozemlja. Jugoslovani bi morali zapustiti najboljšo strateško postojanko v vsej dolini, namreč Velikovec, ki obvlada vse Ve-likovško koleno in Dravo. Nemci pa bi s tem, da dobijo Velikovško koleno, pridobili mnogo bolj bogato ozemlje kot je Rožna dolina, ki bi jo morali prepustiti Jugoslovanom. Pisec te spomenice bi osebno rajši videl, da tudi Velikovško koleno pride pod Jugoslovane, toda razmerje med Nemci in Slovenci na tem ozemlju je 6:10 v prilog Slovencev (na osnovi občevalnega jezika), kar bi po mišljenju pisca povzročilo trde borbe za daljšo dobo let med gospodarsko slabšimi Slovenci in gospodarsko gospodujočimi in nacionalno razgretimi nemškimi prebivalci. Dravska črta ima eno neprijetnost, namreč, da preseka železniško progo Beljak—Celovec—Maribor pri Lindu. Lahko bi kdo rekel, da bo to motilo gospodarske zveze. Toda to ne drži, ker ta železniška proga bo na vsak način presekana po Jugoslovanih, kajti od Pliberka do Maribora, ki je jugoslovansko ozemlje, bo itak morala teči po jugoslovanskem ozemlju. Na drugi strani pa se mi n£ zdi nemogoče, zgraditi železniško progo od Linda do Velikovca in naprej do Dravograda. Jugoslovani bi v primeru Dravske črte imeli nekaj več težav, da povežejo železniško progo v Podjuni z železnicami v Rožni dolini, ki prihajajo od Podkloštra in Brnce in segajo do Borovelj in ki vežejo železniško omrežje Roža skozi karavanški predor z železnicami dežele Kranjske. Tako se je tudi piscu zdelo, da Dravska črta daje ugodno rešitev za večje število vprašanj in da bo na dolgo roko tudi koristnejša za boljše odnošaj« med Avstrijci in Jugoslovani. Ta cilj, ako upoštevamo vse činitelje, ne bi bil dosežen, če bi vse to ozemlje prepustili Nemcem. (Dalje prihodnjič) Umrl je pisatelj France Bevk Ko je bilo slavje ob 80-letnici Franceta Bevka na višku, je prišla tragična vest, da je naš slovenski pisatelj umrl v bolnišnici v Ljubljani, 17. septembra, ko je dopolnil 80 let, v času, ko so mu iz vse domovine prihajale čestitke z najboljšimi željami. Večina jih je prišla prepozno. Pogrebne slovesnosti so bile v soboto popoldne na Žalah v Ljubljani. Nepopisno ganljivo je bilo slovo Ljubljane od pisatelja Franceta Bevka. Od uglednega primorskega rojaka so se ob krsti poslovili podpredsednik skupščine LR Slovenije dr. Marjan Brecelj, pisatelj Ciril Kosmač, predsednik Slovenske kultumo-go-spodarske zveze Gorazd Vesel in pionirčekv imenu najmlajših. Dr. Marjan Brecelj, goiriški rojak, je ori- ga je vedno živo zanimalo. Rad je prihajal sad ,lik Bevka kot bojevnika za socialne in nacionalne 'pravice, od katerega se je na Žalah poslovila Slovenija in Jugoslavija. Z njegovim imenom in z njegovo osebnostjo je tesno povezano življenje in trpljenje slovenskih ljudi Primorske med dvema svetovnima vojskama. S solzami v očeh je govornik zaključil svoj govor ni dejal, da je prav v Bevku zgoščena najtežja in hkrati tudi najsvetlejša doba zgodovine slovenskega naroda. Pisatelj Ciril Kosmač je v imenu slovenskih in jugoslovanskih pisateljev ter Akademije za znanost in umetnost orisal Bevka kot ustvarjalca, ki je bil preprost, jasen in domač, tako da so ga razumeli njegovi ljudje. Živel je, kot je živelo njegovo ljudstvo, nikoli ni umetničil o vrednosti življenja, temveč je vedel, da življenje je, da pa se je treba boriti, da bo življenje res vredno živeti, da bo človek svoboden, da bo domovina svobodna, da bo beseda svobodna, da bo kruh pravično razrezan in na vsaki mizi. Kaj je bolj preprostega in kaj večjega? Bevk j v Jugoslaviji pa je preživel večino življenja v Beogradu. Njegova ustvarjalnost obsega široko lestvico, od številnih portretov v kamnu, bronu, lesu in glini do javnih spomenikov v Beogradu, Ljubljani in drugih mestih. Znana sta njegov kip Genij na ljubljanskem nebotičniku in statua Mojzesa v narodni in univerzitetni knjižnici. Zadnja leta je preživel na svojem domu v Kranju. Spomenik Blažu Arniču V soboto, 19. septembra, so v Lučah v Savinjski dolini odkrili spomenik skladatelju Blažu Arniču, ki je bil doma iz Zalesja pod Raduho. Po njem bodo poimenovali tudi šolo v Lučah. Z odkritjem spomenika — doprsni kip skladatelja je izdelal kipar Stojan Batič — se samorastniku izpod Raduhe ne bodo oddolžili le domačini iz Luč ter bližnje in daljnje okolice, saj je bil naš veliki skladatelj posebej navezan prav na ta del rodne grude, temveč ves slovenski kulturni svet, saj je bil prav Blaž Arnič v svoji glasbeni govorici glasnik našega človeka in naše zemlje. Odkritje spomenika je bilo povezano z izbranim kulturnim programom. HERBERT WOCHINZ KOROŠKIM ŽURNALISTOM: Po začrtani poti v novo sezono -Če hoče biti gledališče uspešno, potem mora iti po poti, ki si jo- je začrtalo že prej. To poit si je izbral izredno aktivni upravnik celovškega Mestnega gledališča Herbert Wochinz že pred tremi leti, ki ga pa ma žalost del kritike in občinstva -ni razumelo. Konec koncev se je le izkazalo, da je novi gledališki, -teaim -dokazal Celovcu in Koroški, da je možno danes samo s takimi perspektivami dosegati uspehe. To pa ne le na umetniškem, nego tudi na 'komercialnem področju. Za Koroško občinstvo naj ■bi v novi sezoni gledališče nudilo poleg klasičnih del operne, operetne in baletne literature, tudi sodobna dela estetske vrednosti. Reprezentativne uprizoritve pa zmore samo elastični -gledališki ansambel. To se pravi, da morajo biti vodstvu na voljo, umetniki, -ki so vezani na -oder z »dolgoročnimi pogodbami«, kajti le tako je možno stopnjevati kvaliteto predstav. Pri nas torej ni več govora o> gostih, to je -takih umetnikih, -ki pridejo npr. na enkratno 'gostovanje in po,tem grejo drugam. Operne moči prihajajo, največ iz dunajske Volks-opere, npr. Schellenber (bariton), Mirjana I-roš (mezzosopran), medtem ko operetne moči daje -graška operna hiša, npr. Jose Maria Perez in drugi. Nova gledališka sezona ima na sporedu pet oper: Don Juan (Mozart), Othello (Verdi), Madame Butterfly (Puccini), Divji lovec (Lortzing) in Albert Herring (Britten); v program -bodo vključili ponovno Vzpon in propad mesta Maliagonnyja (Brecht/ WeilL). Dalje so na sporedu štiri nove operete: Netopir (StrauB), Balkanska ljubezen (Kattnigg), Grofica Marica (Kal-man), Pri belem konjičku (Benatzky); vključili bodo še tri -najuspešnejše operete pretekle sezone: Veselo vdovo (Lebar), Carjeviča (Lebar) in Čardaško kneginjo (Kaira an). Na sporedu bo še uspešni musical My Fair Lady (Lorner/Loewe). Nov bo tudi balet Sedem smrtnih grehov (Brecht /Weill). Dramskih del bo šest: Proces (Kafka), Talisman (N-estroy), Komedija v temi (Schaffer), Play Strindberg (Durrenmatt), Stekleni zverinjak (Williams). Na Malem odru (Studio) bodo uprizorili tri -dela: Kot jajce jajcu podobno (Spencer). Lov na podgane (Peter Turini), Viktor ali otroci na oblasti (Roger Vitrac). Od pravljic bo na sporedu le ena: Nagi kralj (Jewgeni Schvvarz) za starejše otroke. V nadaljevanju tiskovne konference je vodstvo gledališča povedalo, da nadaljujejo s poskusom, ki s-o ga vpeljali že pred dvema letoma, ko so začeli z nabiralno ak- cijo abonentov. V glavnem so obdržali 3300 abonentov iz prejšnjega leta. Reklamnega zvezka letos ne bodo izdali, saj -bodo na ta način prihranili okoli 50.000 šilingov, ker so že brez njega -dosegli gornje število abonentov. Povsod v Nemčiji je tendenca k nazadovanju gledališkega obiska, pri nas v Celovcu pa se je število občinstva povišalo za 4 odstotke. Največji je obisk iz okolice, in sicer 70 odstotkov, medtem ko iz samega Celovca prihaja v gledališče le 30 odstotkov ljubiteljev tie umetniške zvrsti. Vstopnina se tudi letos ne bo z-vi-šala, pač pa bodo- morali cene dvigniti z -novo sezono 1971/72, kot je to primer že sedaj v drugih zveznih deželah. Najslabši obisk izkazujejo nedeljske predsta-ve, zato bodo spremenili načrt: tega dne bo igrala le Mala drama. Celovški Talijin hram bodo odprli v četrtek, 1. oktobra, z Mozartovo opero »Don Juan (Don Giovanni). Režija te opere je v veščih rokah Herberta Wochinza, medtem ko 'bo glasbeno vodstvo tega Mozartovega dela prevzel operni vodja Robert Filzvvie-ser, Matjaž Kralj pa 'bo poskrbel za scenerijo. Od gostovanj naj omenimo le .nekatere: 13. oktobra gostuje v Mestnem gledališču dunajski Burgtheater z Grillparzerjevo Medejo. V okviru kulturne izmenjave bo prinesla tržaška Opera znano Verdijevo opero Rigoletto, ljubljanska pa delo slovanskega avtorja. Celovško- -gledališče bo gostovalo v Ljubljani z Don Juanom, v Trstu z opereto, v Barceloni ipa z Brechtovim delom Vzpon in propad mesta Mahagonija. B. L. 80-letnica Agathe Christie V torek preteklega tedna je obhajala svojo 80-letnico slavna Agatha Christie, imenovana tudi »First Lady (kraljica) kriminalnega romana«. Prav za njen rojstni dan je bila 7.398 predstava njene drame »Mišnica« i(The Mousetrap), katero uprizarjajo' že osemnajst let v gledališču »Am-bassa-dor« iv Londonu. Ko- je napisala »Mišnico«, je pisateljica ipodari.la tantiemo (avtorjev delež od izvajanega dela) svojemu vnuku Matthewu. Ko pa je opazila, da se predstave vrstijo ena za drugo, ni hotela tega verjeti in se je takoj nato- začela 'bati, da bi vnuček nabral preveč denarja- ter bi izgubil voljo do dela. Tudi pisateljici sami pa tantieme dona-šajo precej denarja, saj so izračunali, da ji že nekaj let navržejo na teden okoli 2000 funtov štarlingov, kar bi bilo v našem denarju približno 131 tisoč šilingov. Znamenja pa prav nič ne kažejo, da bi. Agatha Christie nehala pisati, saj- bo v kratkem izšel njen novi roman pod naslovom »Pot v Frankfurt«. Sama pravi, da je kot tekoči trak: ko napiše in objavi eno knjigo, ji ni nič težkega takoj pomisliti na drugo. Torej kot vidimo pravi pisateljski genij. S prej omenjenim romanom se bo število njenih knjig povišalo na osemdeset, ki so dosegle s prevodi na vseh koncih sveta skupno naklado nad tristo milijonov izvodov. V južnoangleškem letovišču Torquay rojena Agatha Mary Clarissa Miller prvotno ni mislila na kariero poklicne pisateljice. Rada bi bila namreč postala pevka ali pa pianistka, toda zločin, ki se je dogodil v njeni bližini med prvo svetovno vojno, ko je delala kot medicinska sestra, ji je dal snov za prvo detektivsko zgodbo »Skrivnostna zadeva v Stlylesu« leta 1920. To kriminalko so v začetku v več krajih odklonili. V njej je nastopala mana oseba Hercule Poirot, belgijski detektiv, ki ga Agatha Christie opisuje kot človeka z jajčasto glavo. Druga znana oseba iz njenih kriminalnih romanov je Miss Marple, ki je nastala nekaj let po Poirotu. Sedmi roman Agathe Christie »Umor Roger j a Akroyda« je pomenil zadnjo slavo. Nekateri menijo, da je prav ta roman njeno najboljše delo. Njene knjige bero po vsem svetu. Poznavalci zatrjujejo, da je Agatha Christie doživela več prevodov kot Shakespearova dela. Njene zgodbe se razpletajo po vestno začrtanih pravilih, opisujejo manjšo skupino ljudi, med katerimi se končno najde zločinec. Agatha Christie ne ljubi intervjujev, toda v uvodu k zadnjemu romanu pove nekaj o sebi. Tu pravi, da sta okolje in travma njenih romanov vedno povzeta ipo -resničnosti. Dovolj je pogledati v časopis, da vidimo, koliko- umorov se dogaja. Dekle, ki so jo zadavili, starko, ki so jo napadli, da bi jo oropali... in ne le v Veliki Britaniji. Ves srv-et govori o zračnem gusarstvu, napadiih, nasilju, ropanjih ... Nekoč se je poskusila tudi v ljubezenskih romanih in pesmih, vendar ni bila tako uspešna kot s kriminalkami. Oče Agathe Christie je bil Amerikanec, mati Angležinja, sama pa se ima za Britanko. Pred 42 leti se je ločila od prvega moža, iz prvega zakona pa ima poročeno hčer in vnuka. S svojim drugim možem, znanim arheologom Sirom Maxom Mallo-tvan-om oidhaja spomladi na Bližnji vzhod na arheološke -raziskave. Doma pa pozimi piše svoje romane na pisalni stroj s tremi prsti... Na soncu in v morju (Z bralci našega lista kramlja Alojzij Vaud, selski župnik) Še predno so se lastovke po naravnem nagonu začele pripravljati na prezimo-valn-i polet v toplejše južne kraje, sem se jaz odpravil kakor vsako leto na morje na oddih in okrepčilo. Ne sam! Star človek naj se ne podaja na dolgo pot, posebno ne, če zaradi slabega vida ne more niti razbrati napisov na kažipotih! Kapelski gospod Pavel je tudi čutil potrebo, da si po dveh operacijah utrdi zrahljano zdravje. On ima tudi avto ter varno in previdno vozi. Vsako- leto' je moj tovariš v počitnicah, še letos spomladi sva si bila v Meranu nerazdružljiva bratca. Ko sem v nedeljo, 16. avgusta, v Borovljah izstopil iz avtobusa, me je s svojim vozom že čakal. Prestopil sem, motor je zarezgetal in -potegnil, pa je šlo proti meji in dalje proti jugu. Po par krajših -postankih sva bila o-ko-li šestih že na cilju v Lovranu. Gotovo je na jugu še dosti lepših krajev za letovanje, boljša plaža za kopanje, komfort v hotelih, zabavališče itd., pa midva se prav dobro počutiva v obeh -preprostih hišah škofijskega posestva v Lovranu. Spodnja je nedovršeno poslopje, na katero bi s-e moglo še nazidati več nadstropij, a oblast tega ne dovoli. Zato so pa zadnje leto izdelali prostore, ki so bili še v surovem stanju, v prostorne sobane. Menda bo tu nastanjeno bogoslovno semenišče za časa gradnje novega semenišča v Reki. Tudi zgornja hiša je nekoliko preurejena; v pritličju im-a sedem manjših sob, v nadstro-pju pa tri velike z več posteljami. Ugodno je, da se lahko- nemoteno sprehajaš po obširnem posestvu, pri tem uživaš krasen razgled na morje, ali ležeš v senco odmaknjen od mestnega hrupa. Za nas duhovnike pa je še posebna ugodnost: prostorna kapela v spodnji hiši. Redovnice Marijinega Srca, Hrvatice, se tudi trudijo, da nudijo gostom po zmerni ceni dobro hrano. Kdor ni -razvajen, se tu dobro -počuti, in midva nisva razvajena. Osemnajst let so imele posestvo v najemu slovenske notredamske sestre iz Ilirske Bistrice. Takrat so prihajali na letovanje največ slovenski duhovniki, tudi pokojni škof ljubljanski Anton Vovk. Sedaj pa je razvilo duhovniško društvo sv. Jožefa propagando za ta počitniški dom po avstrijskih škofijah. Zdaj prihajajo poleg duhovnikov tudi mnogi laiki. V jedilnici smo slišali slovensko, hrvaško, nemško, italijansko in celo madžarsko- govorico. Tri tedne je tu letovala katoliška mladina iz Marchfelda v bližini Dunaja pod vodstvom svojega dušnega pastirja. To je -bil živžav v hiši in ropot, ko so sedali k mizi ali vstajali od nje! Vselej pa so kratko- glasno molili večkrat pred jedjo in -po jedi tudi krepko zapeli. Obnašali pa so se prav dostojno in sledili odredbam svojega voditelja. Večkrat so- kam izleteli. Vsak dan jim je bilo novo doživetje. Duhovnikov nas je bilo po najinem dohodu dv-oje omizij, sčasoma se je pa število skrčilo. Neko noč smo dobili na čuden način novega gosta. Na hodniku sva imela prislonjeni zračni blazini, ki sva jih jemala s seboj v kopališče. Neko noč, — bilo je oko-l-i dveh — sem šel iz sobe. V polmračnem hodniku se mi je zdelo da leži nekdo na blazini. Ali me moje slabe oči varajo ali v -bujni domišljiji več vidim kot je res? Pristopim bliže in v-idim: res leži na -blazini možakar in spi. Kako je prišel semkaj? Kaj išče tu?! Večkrat smo že sl-išali ali brali, kako se v letoviščih tatovi splazijo v sobe gostov in jih okradejo. Kaj, če je tudi ta kak falot?! Morda se je po-tajil in samo navidezno spi?! Take domneve so mi silile v glavo. Nisem si upal ga dregniti, saj bi mu ne bil kos, ako bi se sprijela. Tiho sem se vrn-il v sobo in zaklenil vrata. Zjutraj -pa se je ta domnevni vlomilec izkazal -kot nedolžen župnik iz Predarlske. Pripovedoval mi je, da trpi na duševni depresiji (potrtosti), da ga sam-evanje tlači, zato je sklenil razvedriti s-e na Jadranu. Okoli -polnoči je z vlakom prispel na Reko in se s trolejbusom pripeljal v Lovran. Povedali so mu, da je naš počitniški dom malo dalje od hotela Splendid. Žal se ni -peljal še eno postajo dalje, marveč je izstopil že v mestu in moral potem četrt ure hoditi in nositi svojo težko prtljago. K sreči si je zapomnil hišno številko naše hiše, 109, in jo bral na stebru ob vrtnih vratih. Taval je po zemljišču in končno zagledal luč v zgornji hiši. Privlekel s-e je ves prepoten do hiše. Glavna vrata zaklenjena. Končno je le našel še stranska vrata, k sreči nezaklenjena. Vstopil je in bil na hodniku, sam, v noči, v nepoznani hiši, utrujen, preplašen. Kaj je kazalo drugega ka-ko-r na hodniku pričakati jutra! Legel je na blazino, se -pogrnil z jopičem in trdno zaspal. Zasmilil se nam je dobri gospod. V obed-nici smo ga pridružili našemu omizju, da se je v razgovoru oddahnil, popoldne pa s-va se šla sprehajat po lovranski obrežni poti tik nad morjem. Pripovedoval mi je svoje doživljaje ob koncu zadnje vojne. Kot kaplan pozvan v vojaško službo je -bil vojak — sani tej ec. Njegova vojaška edinica se je od francoske obale umikala pred prodirajočimi sovražniki prav do -mesta Kufstein. Ko je Nemčija premagana kapitulirala, bi bil z drugimi prišel v ujetništvo, a si je oskilbel duhovniško obleko s kolarjem, dobil -nekje star bicikel in se počasi vozil. Prtljage ni -imel nobene, -pod suknjo je oblekel -bel koretelj. Tako so tudi vojaške straže dobile vtis, da je duhovnik dotične fare in na -poti k bolniku in ga niso ustavljale in agnoscirale. Po več tednih je srečno prispel domov. Kar lepo nama je minil popoldan, nič ga ni prijela -potrtost, a naslednji dan je že klonil -glavo, šel je na tujskoprometni urad, poizvedel kdaj vozijo vlaki, popoldne se je poslovil, češ, popoldne s-e peljem z avtobusom na Reko, Ob sedmih stopim na vlak in zjutraj že izstopim doma! Komaj dva dni je bil med nami, pa ga je prijelo in je prehitro obupal. Morja se menda še dotaknil n-i. Mi drugi pa smo si v izdatni meri privoščili blagodat morskih 'kopeli. Že takoj prvi dan s-em čutil, kako me je kopanje v morju osvežilo- in poživilo. Pri kopanju nisem pretiraval, nisem bil predolgo v vodi: -malo v vodo, nato na sonce -in to večkrat. Le enkrat sem se zadovoljil z enim samim Na Dunaju je bil 18. in 19. septembra kongres Mednarodne zveze za človekove -pravice v prostorih doma »Korotan«. Na kongresu so bile zastopane n-a-rodne lige iz Avstrije, Francije, Nemčije, Izraela, Švice in emigrantske skupine iz Grčije. Pozdravna pisma sta -poslala državni -predsednik Jonas in predsednik -parlamenta M-aleta. -Oba na-glašata v svojih pismih potrebo po -nenehni -borbi za človekove pravice. Kancler Kreisky je kongresu naslovil pozdrav-ni telegram, zunanji minister Kirchschlager je poudarjal važnost delovanja imenovanih lig. Zastopniki posameznih lig so poročali o svojih prizadevanjih. Posamezni referenti so govorili o nasilju v raznih delih sveta in o nujnosti omejevanja mednarodne trgovine z orožjem. Ga. prof. Klein-Loew je govorila o človekovih Odprti 17. visokošolski tedni V navzočnosti številnega občinstva so v 'ponedeljek odprli v Domu -glasbe v Celovcu 17. koroške visokošolske tedne, katerih glavna -tema je »Umetnost kot življenjska oblika v dobi tehnokracije«. Po glasbenem vložku prof. Fheodoroffa -na orglah — zaigral j-e Bachovo »Fantazijo v G-duru« — je nov-i vodja kulturnega referata deželne vlade dr. G. Mittergradneg-ger -pozdravil visoke osebnosti političnega, kulturnega;, gospodarskega življenja -ter vojaščine. V svojem otvoritvenem govoru je deželni glavar Hans Sima med drugim dejal, da bodo- v .kratkem svečano položili temeljni kamen za -gradnjo prve -stopnje celovške visoke šole. Prof. ddr. Sauer j-e poudaril, kako -velikega pomena j-e ta visoka šola. Kot zadnji je bil na vrsti prvi rektor Koroške visoke šole prof. dr. Walter Scholler, ki je v svojem otvoritvenem -referatu govoril o temi »Vzgojna funkcija umetnosti v načrtu visoke šole za izobrazbene znanosti«. BODITE ČLANI IN PODPIRAJTE SLOVENSKI FILMSKI KLUB kopanjem. Neko dopoldne smo že slečeni greli svoje ude na toplem soncu, kar prikorakajo po cesti in nato poskačejo čez stopnice in skale vojaki in stopajo mimo nas na drugo stran obrežja. Naše hišno kopališče je namreč vojaška oblas-t zasegla za vojaško kopališče. Slišali smo, kako je narednik naročil vojaku, naj nam zapove oditi. »Ne znam nj-emački!« se ta izgovarja. Narednik pokliče vojaka Slovenca, a tudi ta se brani: »Zakaj pa ravn-o jaz?« Potaj-ili smo se in ostali, -saj je morje dovolj veliko za vse! Vendar nisem odlašal, takoj sem opravil svoje -plavalne vaje, ležeč na -hrbtu sem glaboko vdihaval slani, joda bogati morski zrak, nato se oblekel in odšel. Z visokega obrežja sem nato opazoval, -kako so vojaki -kot človeške žabe poskakali s pečin v morje in s krikom in vikom čofotali v njem. Neko -dopoldne je bilo na soncu tako prijetno, da me je uspavalo in sem malo dremal Kar me zbudi neko ropotanje z lonci. Kaka idila! Med drugimi je v kopališču tudi -družina: oče, mati, sinček in hčerkica. Otroka, opremljena z okroglim zračnim -pasom plavata in -pogosto kličeta, papa, mama, -poglej! Oče jima daje navodila, mati pa je na ploščadi velikega kamna otvorila pra-vcato kuhinjo: na samovar-ju stoji lonec juhe, skodelice so -priprav-Ij-enje, v škatli hrani prigrizek, pribor je seveda tudi pripravljen. Juha kmalu zavre, vsi -se zberejo ob kamniti mizi, mati jim razdeli juho in prigrizek. Nekaj toplega pač mora biti za kosilo! Vsem to kosilo v kopališču izvrstno tekne, ker v vodi se človek zlačni. Verjetno so se pripeljali z lastnim avtom, ki j-e vlekel za s-eboj spalni voz na dv-e-h kolesih, takorekoč malo družinsko hišico. V njem prenočujejo. Lahko se -vozijo -iz kraja v kraj in kjer jim ugaja, ostanejo več dni. Takega letovanja se lahko udeleži vsa družina in živi ceneje nego v hotelih. Včasih so tako- potovali cigani, sedaj pa meščani. Letos z g. Pavlom nisva delala izletov v bližnj-o okolico, le enkrat smo štirje romali na Trsat. Pač pa sva se udeležila skupnega izleta z avtobusom na Plitvička jezera. O tem pa prihodnjič! -pravicah kot -osnovi za združevanje Evrope. Ob sklepu kongresa so bile soglasno izglasovane resolucije v smislu referatov. Resolucije bo Mednarodna -zveza za človekove pravice, ki ima svoj sedež v Parizu, naslovila na vlade posameznih držav. Prvi dan je dunajski župan Marek povabil udeležence -kongresa na skupno kosilo, ki je 'bilo v -restavraciji na Kahlen-bergu pri Dunaju. Kongres smo zaključili z obiskom nacističnega koncentracijskega taborišča Maut-hausenu v Zgornji Avstriji. Koroški Slovenci žive — in bodo živeli To je osrednja misel bogato ilustrirane knjige. »Koroška znamenj a“ V knjigi velikega formata z več kot sto barvnimi in čmobelimi fotografijami je slovenski časnikar Jože Šircelj opisal svoje obiske pri koroških Slovencih od Brda pri Šmohorju do Libuč, od Djekš do Sel. Avtor pravi: »H Korošcem sem šel brez predsodkov, ni me zanimala politična barva tega ali onega, poglavitno mi je bilo, da je Slovenec.« Večina sobesednikov je odkrito povedala, kar mislijo in čutijo. Tako se je nabralo za celo knjigo izpovedi, ki so nazorna podoba tega, kako koroški Slovenci žive zdaj in kako jim kaže v prihodnosti. Cena te zanimive knjige bo v prednaročilu 98.— šil. v prosti prodaji bo dražja. Če se odločite za naročilo in izpolnite spodnjo naročilnico, jo pošljete na naslov: Naša knjiga — Unser Buch, Gassometer-gasse 10, 9020 Celovec, najkasneje do 15. oktobra 1970. Knjigo Vam bomo poslali po povzetju. NAROČILNICA Podpisani Naslov S to naročilnico nepreklicno naročam knjigo »Koroška znamenja«. Znesek 98.— šilingov bom poravnal ob prejemu knjige. podpis Zahvala šolskih sester Letos 30. maj-a nas je presenetilo sporočilo -celovškega letališča, češ, -da j e prispela ipoišiij-ka za nas iz Portugalske. Kdo- bi se le bil nas spomnil. Po dolgem poizvedovanju se je res izkazalo, da j-e dar namenjen naši -kapeli. — Prav na predvečer nove maše preč. -gospoda Dersula j-e prispel v našo kapelo veličasten kip fatimske Marije. Rade bi se zahvalile, pa še danes ne vemo, kdo j-e velikodušni -darovalec. Upamo pa, da ga bodo morda te vrstice v časopisu dosegle, s katerimi se prav prisrčno- zahvaljujemo- za plemenito pozornost in velikodušno- darilo. — V molitvah za maše dobrotnike bomo- vključile tudi Vas in Vaše zadeve. Bog Vam povrni, neznani dobrotnik. Zvestoba za zvestobo (Nadaljevanje s 1. strani) tov kovač in pri Biclnu v Rutah je krogla zadela slovenskega partizana. Ljudje so v teh krajih silno trpeli. Bili so med dvema kamnoma. Mnogo jih je bilo odpeljanih v taborišča smrti, odkoder se niso več vrnili. Leta 1945 so Rusi zasedli Dunaj in Berlin. Oboževani fuhrer se je ustrelil. Nemčija se je brezpogojno vdala. Vrnili so se še preživeli priporniki in izseljenci, vrnili so se bivši vojaki. V cerkvi se je spet oglasila slovenska beseda in pesem. Tudi v šoli so dali slovenski besedi prostora. A ne dolgo. Kakor hitro je bila podpisana državna pogodba, so bivši nacisti začeli rovariti proti dvojezični šoli, dokler je niso odstranili. Sklenili so brez nas krivični zakon o manjšinski šoli, da moramo sedaj prijavljati nase otroke k dvojezičnemu pouku. Avstrija je podpisala državno pogodbo in z njo tudi člen 7, ki govori o naših pravicah. Pogodba je že 15 let shranjena v Moskvi, pri nas pa še niso vse pravice izpolnjene: Čakamo še na javne napise v obeh deželnih jezikih, čakamo še na dvojezične kažipote. Zvestoba za zvestobo! Pod tem geslom smo se tukaj zbrali. Ostati hočemo zvesti naši državi Avstriji in naši ožji domovini Koroški. Ostati pa hočemo zvesti tudi našemu slovenskemu narodu in našemu slovenskemu jeziku. Zato pa zahtevamo od Avstrije in Koroške, da tudi o-ni zvesto izpolnjujeta podpisane obveznosti in nam tako zvestobo domu in rodu omogočita. Naši predniki, zbrani tukaj pred sto leti, že vsi počivajo. Stoji pa še stara Peca, stojijo še košate lipe, ki so takrat slišale njih zahteve in želje, ki se niso izpolnile. Peca in lipe bi našim tudi povedale, da krivica ne trpi večno, da se je zrušilo cesarstvo, da je propadel Tretji raj h in bila razrušena tudi spominska cerkev Wiljema I. Le očr-nele razvaline strle sredi Berlina v nebo, kot prst božji na nekdanjo, sedaj kaznovano krivičnost. In koroški Slovenci se danes spet zbiramo na tem taboru za svoje narodne in socialne pravice. Več dejstev pa nam daje upanje in pogum za boljšo bodočnost: Avstrija je postala nevtralna država. Današnji upravitelji Nemčije iščejo zbližan j a s slovanskim vzhodom. Med Koroško in Slovenijo so dobri sosedski odnosi. Zbližan j e med narodi, dobro sosedstvo in gospodarsko sodelovanje, ljubezen in mir, to so prave besede, moderne, ki bodo imele vrednost tudi prihodnjih sto let, tja v tretje tisočletje našega štetja. In pa, da mi je dr. Steinacher pred kratkim osebno dejal: »Naj tedaj zastave 10-oktobra plapolajo tudi koroškim Slovencem, naj so jim povabilo k sodelovanju v naši skupni domovini Koroški. Pozdravite mi vaše pripadnike!« Sprejmemo to povabilo! Hočemo sodelovati, hočemo pa ostati to kar smo, in kar so bili naši predniki — koroški Slovenci! Zvestoba za zvestobo! Kongres Mednarodne zveze za človekove pravice OD 3. - 11. OKTOBRA: Mednarodni graški velesejem Kot običajno vsako leto v tam -času, je tu-d-i letos priredilo vodstvo Graškega velesejma v sredo, 16. septembra, tiskovno-konferenco na kateri je direktor Josef Stdffler seznanil novinarj-e o delovanju te velike gospodarske ustanove. Letošnji sejam, ki bo trajal od 3. do 11. oktobra bo dosegel rekord: sodelovalo bo 34 držav s 1902 razstavljalcema. Iz inozemstva jih je 821, iz Avstrije pa 1.081. Koroška udeležba je s 27 tvrdkami prav skromna, zato pa je število obiskovalcev od leta do leta večje. Direktor Stoffler dalje imeni, da bo jesenski velesej-em uspel prav tako- -dobro kot je spomladanski, kajti tedaj je -bilo 92 od-sotkov razstavljal-cev sila zadovoljnih s prodajo svojih izdelkov. Le ti so -tekom let prišli do spoznanja, da je zanimanje za strokovne sejme zmerom večje. To pa -ima za posledico strogo izbiro po panogah, vob-če takih, ki jih gospodarstvo rabi. To pa zopet vodi k ostri -konkurenci, zlasti kar se tiče kvalitete, hkrati pa do urejanja cen. Zanimivo je, da število razstavljalcev iz dežel EGS pojema, onih iz EFTA pa raste, zlasti iz Švice, Velike Britanije in področja Fu-rlanije-Julijske krajine je zmerom večje zanimanje; od držav EFTA manjka samo Portugalska. V mednarodnem paviljonu bo razstavljalo 15 držav, med njimi prvič Pakistan in Slonokoščena obala. Največji -in najmočnejši razs-tavljalec je Zvezna republika Nemčija, ki jo tudi v posameznih strokah zastopa največ podjetij. Od vzhodnih držav se bodo Graškega velesejma udeležile Sovjetska zveza, Poljska, Romunija, Češkoslovaška in Madžarska. Od neevropskih dežel -bodo- na velesejmu poleg Slonokoščene obale in Pakistana zastopani še Združene ameriške države in Iran. Po- izjavah direktorja Stofflerja se organizatorji sejma še posebno zanimajo za obisk Jugoslovanov (seveda jih -pride največ iz Slovenije) — teh je bilo letos spomladi 150.000 med 420.000 obiskovalci. Jugoslovani so zlasti močni kupci na investicijskem sektorju. Velik prostor zavzema gradbeni sejem, Iti je edina taka prireditev v Avstriji. Prikazani bodo razni gradbeni stroji in oprema. Sejem dopolnjuje vrsta montažnih hi-šic. Velika je t-udi razstava železarske industrije, saj je pravzaprav poudarek tega Sejma na gradbeništvu in železarstvu. Na poljedelski razstavi je prikazana evropska ponudba poljedelskih strojev, in drugih pripomočkov. Hkrati -bo tudi razstava sadja, zelenjave, kjer bo prikazan celotni proizvajalni program Štajerske, med tem ko bo Gradiščanska pokazala posebno razstavo jajčevca (melaincane), katerih uporaba bo prikazana v povezavi s številnimi kuharskimi recepti. Gostinska razstava bo nudila vsakovrstno gostinsko opremo, težišče bogate ponudbe je zlasti na sejmu pohištva, ki bo le- Kmet in vrtnar proti koncu septembra NA NJIVI: Nadaljujemo s setvijo preziranih krmnih rastlin. Poru jemo korene krmne pese. korene pustimo na prostem, da se osuše, preden jih spravimo v shrambe. Pričenjajo $ pripravo zemlje za jesensko setev ozimnih žit. Od priprave zemlje sta odvisna rast in razvoj ožim in ter pridelek. SADNO DREVJE: Se lahko cepimo na speče oko. Ta čas še lahko izkoristimo za to, da obnovimo cepljenje, če prvo cepljenje ni uspelo. Mlada drevesca obrezujemo, da jim pravilno izoblikujemo krono. Na debla postavimo ločine pasove. V teh se ujamejo razne gosenice in drug mrčes. Prekdpljemo zemljo Pod krono drevesa, da uničimo škodljivce, ki se skrivajo v zemlji in si pripravljajo Prezimovališče. NA VRTU: Nadaljujemo s pripravami za setev pre-zimnih zelenjadnic. Zalivamo zelenjavo z gnojnico ali s hranljivo raztopino, da se hitreje razvija in da se pred zimo okrepi. t-os še dopolnjen s posebno razstavo stilnega pohištva. Omenimo naj še bogato ponudbo radijskih in televizijskih aparatov, -glasbenih inštrumentov lin slušnih aparatov. V posebnem paviljonu bo »Razstava otroka« z izdelki, namen j enimi otrokom. V okviru sejma ,bo še razstava moške in ženske -konfekcije, čevljev, usnjene galanterije posteljnega perila, namiznih prtov, preprog, pol-eg še posebna razstava zlatega in srebrnega nakita, ur in kozmetike. Graški jesenski velesejem bo dopolnila bogata mednarodna ponudba živil ter pokušnja vin iz Štajerskega, Nižje Avstrije, Gradiščanske, Jugoslavije, Francije, Italije in Grčije. Na posebni razstavi »Kemijo potrebuje vsakdo« bod-o prikazana moderna gnojila Letošnje poletje, torej letna doba, ko so premiki množic v sodobnem turizmu največji, nam jie prineslo neprijetno novost: kolero. In to v Evropo- in Sredozemlje, to is-e pravi v nekatere države, ki so -prav blizu nam. Čeprav je res, da so vse države sprejele določene zdravstvene ukrepe proti širjenju okužbe, je kolera tako- rekoč pred vrati. Poglejmo, kaj. je na stvari? Kolera je v severni Indiji in v Pakistanu endemska bolezen, to se -pravi, -da jo tamkaj vedno najdemo in tu jie tudi izhodišče, od koder s-e bolezen odpravlja na svoje pohode po ostalem svetu. Znane so epidemije kolere, ki so morile po azijskih deželah v začetku 19. stoletja. V Evropo je prišla leta 1829 preko azijskih predelov Rusije. Vse do -konca preteklega stoletja so se pojavile manjše ali večje -epidemije, ki so najčešče zajemale tudi naša zemljepisna področja. Zdelo se je, da so zdravstveni ukrepi in splošna raven higiene na svetu že na tolikšni ravni, da sc kolera ne more več pojaviti, kajti celb v času druge svetovne vojne ni bilo v vsej Evropi niti enega primera kolere. In vendar ni tako. Čeprav se o koleri veliko ve, ima ta bolezen še vedno svoje tajnosti, svoje muhe. To najbolje dokazujejo sedanje -razmere, ko se pojavlja v -dobi miru, v dobi tolikšnega napredka v medicini. Eden glavnih problemov ipri -pobijanju -kolere je dejstvo, da se te bolezni lahko nalezemo in da se klice bolezni lahko prenašajo. Bolezen se mora zelo naglo širiti, ker je inkubacija kratka. Drugi važen problem je v tem, da specifičnega zdravila dejansko ni. Kljub vsem antibiotikom, -ki so sedaj na razpolago, ni antibiotika, ki bi bil specifičen in gotov, številni antibiotiki, kot npr. kloironiceti-n, streptomicin, tetra-citlin itd. v poskusih ubijajo klice bolezni, v obolelem organizmu pa prav ista zdravila ne privedejo do nagle ozdravitve, kot bi bilo pričakovati. Kljub temu so uspehi v zdravljenju te bolezni v povojnem času izredno veliki, tako da se je smrtnost od te bolezni od nekdanjih 50 odst. skrčila na samih 5 odst. Kolera je bolezen, ki povzroča močno in vztrajno grižo ter močno bruhanje, ne povzroča -pa niti najmanjše temperature. Izgubljanje tekočine iz organizma je tolikšno in tako -naglo, da pride do sušenja organizma, -do koncentracije krvi, do zmanjšanja izločanja seča, celo- do popolnega prenehanja izločanja seča. In tako toksini preplavijo organizem. Ker jih organizem ne more izločati zaradi pomanjkanja tekočin, privede to do okvar na vseh organih, nato do kolapsa in d-o smrti. Jasno je, da šibkejši ljudje, da otroci, noseče ženske in starci težko prenesejo tolikšen šok in zato bolezen najbolj žanje med takšnimi ljudmi. Toda od tedaj, ko so se začele vbrizgavati v žile večje količine raztopljene kuhinjske snovi, kalija in bikarbonata, je začel odstotek smrti naglo upadati. Včasih je potrebno dati bolniku v enem ali dveh dneh tudi do 10 ali celo 15 litrov teh raztopin. In tedaj se človek reši. Hkrati pa antibiotiki skrajšajo tudi .potek bolezni in s tem preprečujejo tako imenovane sekundarne infekcije, to se pravi infekcije z drugimi klicami, tako da je okrevanje pacienta krajše. Ne -glede na uspehe pri zdravljenju, pa in sredstva za uničevanje škodljivcev. Posebna razstava »Štajersko pivo« bo- prikaz celotne proizvodnje štajerskih pivovarn. Na sejmu bo tudi močan poudarek na tujskem prometu, števil-ne države sodelujejo na turistični razstavi »Zimski turizem«. Jugoslavija je tu močno zastopana. Na 100 kvadratnih metrov razstavnega prostora se bodo predstavila slovenska zdravilišča in turistična zveza Opatije. V skoraj dograjeni 20.000 kvadratnih metrov veliki hali (tričetrtin-e dograjena) bo že 6. oktobra tehnološki simpozium. V tej je velika kongresna dvorana s preko 500 sedeži ter sočasno- napravo za šest jezikov. Tu bodo tudi posebne prireditve. Leta 1971 bo slavil Graški velesejem 65-letnico. V ta namen bodo priredili spomladi in jeseni posebno razstavo -pod geslom: »Načrt 2000«, kjer bo razstavljeno vse, kar spada v področje atomske -energije. Priredila jo bosta skupaj atomski središči Julich (Zahodna Nemčija) in Seibers-doirf (Avstrija). B. L. morajo biti sanitarni ukrepi strogi, da bi se preprečilo širjenje bolezni. Klice nahajamo v masi izmečkov in v tem, kar bolnik izbruhne. Od tod se klice prenašajo z rokami, s perilom, -z vodo-, z mrčesom, z neopranim sadjem in na neštete druge načine. Vtem ko moremo vodo prekuhati, na razne druge stvari niti ne pomislimo. In vendar je najvažnejši dejavnik v tej borbi iproti bolezni izolacija bolnika in to v bolniških ustanovah. Nato pride v poštev -cepljenje prebivalstva proti okužbi. Najtežji problem pri pobijanju kolere predstavljajo vendarle -nosilci klic. Tako imenujemo ljudi, ki so preboleli bolezni in ozdraveli, ki pa še vedno s Svojimi izmečki širijo klice. Žal so tudi takimi, ki nosijo klice v sebi in jih širijo, ne da bi bili kdajkoli bo,la ni, ne da hi kdajkoli pokazali katerikoli znak bolezni. Njihov organizem je na nek način odporen proti tej bolezni in ne zboli ali -pa se ves njegov proces bolezni Darujte za tiskovni sklad! konča z nekoliko blažjo grižo. V Kalkuti so pri splošnem pregledu zdravega prebivalstva odkrili kar poldrugi odstotek takšnih nosilcev klic. Zanimivo je, -da je veliko takšnih primerov med otroki. V teh primerih se je najbolje izkazal streptomicin in to tako, da so ,ga dajali otrokom v obliki raztopine skozi usta. In vendar sta najvažnejša faktorja za preprečevanje -kolere splošna in še posebej osebna higiena. Seveda spada sem tudi zadostna količina zdrave vode, sodobna mreža sanitarnih naprav in splošno visok standard -med prebivalstvom. Ukrepi so stroga izolacija obolelih, seveda v -bolnišnici, začasna karantena za ljudi, ki prihajajo z okuženih področij, in morebitno cepljenje ljudi. Vsi ti ukrepi logično privedejo do lokaliziranja, do omejitve epidemij, če se kje pojavi. V Sovjetski zvezi, od koder se je tokrat kolera oglasila, bodo to lažje storili, ker je zdravstveni aparat dobro organiziran. Hujši problem je v tem, da se je kolera pojavila tudi v Afriki, kjer se razmere mnogo slabše in kjer bodo potrebovali svetovno zdravstveno organizacijo. Pri nas na Koroškem BISTRICA V ROŽU (Smrt Marije Topf) Kljub slabem-u vremenu je dne 16. septembra izvanredno veliko število 'žalnih gostov spremilo 69-letno Marijo- Topf, roj. Rosman na Polani na domače .pokopališče v Svečah. Domači g. župnik Škorjanc in dušni pastir iz St. Janža v Rožu g. Vošnjak sta tudi izkazala svoji -bivši zvesti ovčici častno spremstvo. Na grobu sta se oba duhovnika z ganljivimi besedami poslovila od pokojne, delavski -pevski zbor iz Bistrice pa se je z žalostinkami poslovil od pokojne. Pokojna je bila hči marljive in na-rodno-zavedne Žagarjeve družine na Polani. Te lastnosti je tudi hči Mica podelo-vala od svojih ljubljenih staršev. Ko -je bila stara 19 let, se je omožila z železniškim nastavljencem Hanzejem Top-fom tudi iz Polane. Toda po nekaj letih se je družina preselila v St. Janž v Rožu, kjer je mož prevzel 'postajališče in vršil to-službo do svoje upokojitve. Nato se je zopet preselila na Polano, kjer je imela družina že pripravljen svoj lastni domek. Tudi v Št. Janžu je bila družina zelo- priljubljena, to je -pokazala tudi velika udeležba žalnih gostov pri pogrebu pokojne, saj je bil skoraj ves Št. Janž zastopan. 50 let srečnega zakonskega življenja je nenadoma prekrižala bolezen Mice. Morala je v deželno bolnišnico, kjer so jo operirali na želodcu; hraniti so jo morali umetno in je zelo oslabela. Z možem sta se v bolnišnici še spominjala 50-letnice srečnega zakonskega življenja, ker nista mogla tega dogodka zaradi bolezni primerno obhajati. Bolezen se je stalno slabšala, čutila je, da se ji bliža smrt, naročila je svojemu sinu, edinemu otroku, ki je ljubljeno mamo vsak dan obiskoval, naj se takoj oženi, in po poroki pripelje svojo ženo v bolnišnico. To je gotovo storila iz ljubezni do svojega moža, ki je bil potreben oskrbe. Seveda je sin željo smrtno bolne mame takoj izpolnil: civilna poroka je bila v soboto, 13. septembra in po poroki sta se novoporočenca takoj odpeljala v bolnišnico. Pri postelji sta pokleknila in smrtno bolna -in oslabela mati je blagoslovila sina in snaho. Ta iz-vanredni dogodek je navzoče tako presunil — med njimi je -bil tudi brat Tomaž, da so vsi imeli solzne oči, drugi, dan je umrla. Naj počiva v miru, ostalim pa naše sožalje. Ciklama* povzroča raka? Deset mesecev po prepovedi uporabe u-metnega sladila ciklama ta za osvežujoče pijače, je ameriška zdravstvena oblast EDA raztegnila prepoved na živilske proizvode za diabetike. Prejšnji minister za zdravstvo Robert Finch je iz prepovedi izrecno izvzel hrano, češ da po živalskih poskusih nakazana nevarnost raka na mehurju nastane šele pri dnevni uporabi 0,78 grama cikla-matov. Ministrstvo za zdravstvo je sedaj po najnovejših ugotovitvah znižalo to mejo na 0.168 grama in s tem prepovedalo prodajo sedaj običajnih sadnih in zelenjavnih konzerv kot tudi za diabetike določenih sadnih sokov. Prof. dr. M. A. Spoštovana učiteljica! Spoštovani učitelj! Ob začetku šolskega leta boste rabili knjige za pouk slovenščine in tudi v vseh ostalih predmetih. Na razpolago imamo sledeče knjige: Naša začetnica šil. 42.30 Mojca bere šil. 12.— Slovar Langenscheidt (žepna izdaja) šil. 35.50 Mladina poje, I. del šil. 16,— Priporočamo se tudi za nakup nemških učbenikov. Pri večjih naročilih vam preskrbimo knjige v štirih dneh. Prodajamo tudi vse šolske potrebščine! Vaša naročila sprejemamo ustno ali pismeno na naslov MOHORJEVA KNJIGARNA - TRGOVINA 10. Oktober StraBe 27 9020 Klagenfurt Kolera, stara bolezen, ima svoje tajnosti NOGOMET V Sp&ct cUtna V sredo, 16. septembra, je bilo v Evropi 53 nogometnih tekem: za pokal evropskih prvakov, za pokal pokalnih prvakov in za pokal mest. Za Avstrijski nogomet ni bilo bogve koliko uspeha. Najbolj je še lahko zadovoljen avstrijski prvak Avstrija, ki je v Madridu proti Atleticu izgubila le 2 :0 d : 0). ATLETICO MADRID - AVSTRIJA WIEN 2:0 (1:0) Bolje kot so pričakovali se je odrezala dunajska Avstrija v madridskem stadionu Manzamares. Španci so bili skoraj vsi celo tekmo v premoči, vendar so se Dunajčani prav spretno branili, v nasprotnih napadih pa so bili včasih kar nevarni. Poraz 2: 0 hi se dal na Dunaju — tekmia bo 30. septembra — popraviti, seveda morajo Avstrijci zmagati z rezultatom 3 : 0. WACKER INNSBRUCK - PARTIZAN TIRANA 3:2 (1:2) Gledalci so že skoraj obupali, ko so po 30. minutah gostje vodili že 2 :0. Toda v drugem polčasu je prišel preobrat, ko so Tirolci s tremi zadetki le odločili tekmo v svojo korist. Igra je bila v Innsbrucku. ILVES KISSAT - STURM GRADEC 4:2 (2:1) V Tamperu na Finskem je domači klub Ilves Kissat izdatno premagal graški Sturm s 4 : 2. Gradčani so zlasti v 2. polčasu igrali čisto podrejeno' vlogo. WR. SPORTKLUB - BEVEREN VAAS 0:2 (0:0) Dunajski Sportklub se je moral na domačem igrišču proti belgijskemu moštvu Beveren Vaasu zadovoljiti s porazom 0 : 2, kar priča o katastrofalni storilnosti Sport-kluba. Belgijci so v drugem ipolčasu zadeli dvakrat mrežo Dunajčanov. AVSTRIJSKO PRVENSTVO Admira, Rapid in salzburška Austrija na čelu lestvice Še tesneje se je v 7. kolu tekmovanja v avstrijski nacionalni ligi naslonil vrh eden na drugega. Vodi še zmerom Admira, če- Ui pa svetu prav je morala tokrat kloniti dunajskemu Sportklubu z 0:1 (0:0). Enako število točk imata Rapid, ki je na Predarlskem porazil domači Bregenz z rezultatom 1 :0 (1 :0), in pa salzburška Avstrija, ki je na domačem igrišču innsbruški Wacker porazila s 'tesnim rezultatom 1:0 (0:0). Za triom desetih točk sledi skupina z devetimi točkami: Wattens, ki je premagal dunajski Wacker (zadnji na lestvici) s 4:2 (4:1), Sturm Gradec (igral s Simme-ringom neodločeno 0 : 0), in Vienna, ki je porazila novinca iz Koroške Radentheina z rezultatom 2:0 (: 0). Majhen skok naprej je napravil LASK z zmago nad dunajsko Avstrijo 2:1 (1:1); slednja je padla za dve mesti nazaj. V tem kolu je bil uspešen tudi graški GAK, ki je porazil milijonsko enajsterico iz Linza VoST z 1 : 0 (0 : 0). JUGOSLOVANSKI NOGOMET Olimpija in Maribor uspešna Tudi jugoslovansko nogometno prvenstvo je v polnem teku. Prvo tekmo je Olimpija izgubila proti Partizanu v Beogradu z 2:0; Maribor pa proti jugoslovanskemu prvaku Gr v eni zvezdi le 1 :0. V drugem kolu je Olimpija (iz Ljubljane) v Novem Sadu igrala z ondotno Vojvodino neodločeno 2 :2; moštvo Maribora pa je doma premagalo Borca s 3 : 2. V tretjem kolu je Olimpija v Ljubljani premagala Čelika iz Zenice 1 :0, Maribor pa se je moral po surovi igri splitskega Hajduka zadovoljiti s porazom 0 : 1. V četrtem kolu je Maribor igral na svojem igrišču z beograjskim Partizanom 0 : 0, Olimpija pa je na vročih sarajevskih tleh izgubila igro s Sarajevom 2 : 3. Pred štirinajstimi dnevi sta se pomerila v slovenskem derbiju Maribor in Olimpija med seboj, in sicer v Ljubljani. Tekma se je končala z zmago Olimpije 1 : 3. To nedeljo (šesto kolo) je igrala ljubljanska Olimpija z novincem Crvenko v Crvenki in igrala neodločeno 0:0; Mari borska enajsterica pa je imela v gosteh močno moštvo Čelika iz Zenice (ta je porazil pred 14 dnevi Sarajevo kar s 3 : 0) in ga premagal s preceji sreče z 2:1. Čelik je bil v drugem polčasu boljše moštvo, a Maribor je bil uspešnejši pred nasprotnikovim golom. Olimpija — Benfica 1:1 (0:1) Olimpija ima šest, Maribor pet točk. Slovenski predstavnik Olimpija, ki se je v lanski nogometni sezoni komaj rešil izpada, je letos kot vidimo prav solidno moštvo. To pa ne samo v jugoslovanskem prvenstvu, nego tudi, vsaj trenutno, v mednarodnem prvenstvu za -pokal pokalnih zmagovalcev. Istega dne kot naši avstrijski nogometaši, je igrala Olimpija v Ljubljani s slovito lizbonsko Benfico. Pred 20.000 gledalci je bil končni rezultat, po izredno živahni igri, 1:1 (0 : 1). Odločitev bo padla torej 30. septembra v Lizboni. Končno je odločeno: Cassius Clay, nepremagani svetovni prvak težke kategorije v boksu, sme ponovno na borišče. V Miami Beachu na Floridi je po treh letih odmora pričel slavni boksar s treningom za svoj prvi uradni dvoboj proti svojemu rojaku Jerryju Quar-ryju, ki bo dne 26. oktobra v Atlanti, glavnem mestu zvezne države Georgije v Združenih državah Amerike. Pred štirinajstimi dnevi se je Cassius Clay poskusil kar s tremi boksarji naenkrat. Osemindvajsetletni lepotni atlet je v enem večeru premagal v osmih rundah tri boksarje: Ru-fusa Brasscla (Ohio) v dveh, Johnyja Hudhinsa (Florida) v dveh in Georga Hilla (Phila-delphija) v štirih rundah. KRIŽANKA „R“ 1 2 3 4 1 5 6 7 8 m ■ m 9 10 11 12 13 14 Ej 15 m 16 17 18 9 20 21 22 23 24 25 m m 26 F 28 1 Vodoravno: 1. hrvaški popevka (Ivo); 5. prislov, tudi tako, že tako, brez tega; 7. Ojdip, ali drugače ... ; 8. eden od nemških kazalnih zaimkov: ta, ta to; 9. slov. kaz. zaimek; 11. delavnost; 15. Raduha Ivan; 16. Anton Trstenjak; 17. moško ime, (Ignac); 19. 100 kvadratnih metrov; 21. muha, ki bode; 22. trgovina športnih predmetov, kjer tudi kupuje moštvo »Austria Klagenfurt«; 26. čoln (angl.); 27. red (nota, brez zadnje črke); 28. slavnostna dvorana po visokih šolah. Navpično: 1. disciplina; 2. vzvišena lirska pesem; 3. vas v Podjuni; pri Šmihelu; 4. vpiši: IP; 6. utežna enota za dragulje in zlato; 10. aluminij; 12. konj arabske pasme; 13. pritrdilnica; 14. lat. veznik; 17. ne (it.); 18. raj; 20. morska žival; 23. neuporabljen; 24. fižolu postavljamo za ovijanje ali pa za vzpenjanje...; 25. oče. UKROČENA TIGRICA Filmska ekipa, ki snema film »Redovnica« je močno- presenečena n-ad slavno tigrico francoskega filma Brigitte Bardot, ki je bila znana po tem, da je na snemanjih vedno povzročala težave. Tokrat je izredno mirna in ubogljiva. Z Annie Girardot, ki tudi igra v tem filmu, se je celo spoprijateljila. »Mislim, da je Brigi tte edina ženska, ki si lahko dovoli, da pozablja na svoja leta,« je rekla Annie. »Jaz sem le štiri leta starejša od nje, pa se počutim, kot bi ji bila mati.« ANNA MOFFO SNEMA PLOŠČO Lepa italijanska operna pevka Anna Moffo bo posnela ploščo-, ves dobiček pa bo poklonila za obnovo zgodovinskega dela Benetk. VValter Scott — Vladimir Levstik: llvanhoe 1 mBffl&m 29 ——F »Joj, krasna Rovvena,« je odvrnil de Bra-cy, »človek, ki ga vidite pred seboj, je vaš jetnik, ne v-aš ječar; od vaših lastnih lepih oči se nadeja de Bracy razsodbe, ki jo po krivem pričakujete od njega.« »Ne poznam vas, sir,« je rekla lady in se vzravnala s ponosnim dostojanstvom užaljene krasotice; »ne poznam vas, in nesramna drznost, da me nagovarjate v jeziku trubadurjev, je kaj slaba opravičba za vaše razbojniško nasilje.« »Ti sama, prekrasna devojka,« je s pre-šinjeno spakljivostjo odvrnil de Bracy, »ti sama in tvoj lastni čar sta kriva vsega, s čimer sem -grešil zoper svoje dolžno spoštovanje do nje, ki sem jo izbral za kraljico svojemu srcu in zvezdo vodnico svojim očem.« »Ponavljam vam, gospod vitez, da vas ne poznam in da se nihče, kdor nosi verižico in ostroge, ne bi smel vsiljevati nezaščiteni ženski, kakor se ji vsiljujete vi.« »Da sem vam neznan, je pač res moja nesreča,« je rekel de Bracy; »a dajte mi upati, da niso vedno zamolčali de Bracyjevega imena, kadar so minstreli in glasniki slavili dejanja vitezov na borišču in na krvavem bojišču.« »Tedaj prepustite svojo hvalo glasnikom in minstrelom, gospod vitez,« je odvrnila Rovvena, »zakaj njih usta so v to priprav-nejša od vaših lastnih; in povejte mi rajši, kateri izmed njih bo slavil v svojih pesmih ali v turnirskih knjigah pomembno zmago sinočnje noči, dobljeno nad starcem, ki ga je spremljala peščica plašljivih hlapcev, in dobiček zmage, nesrečno dekle, ki ste ga šiloma odveli na ta razbojniški grad?« »Krivični ste, lady Rowena,« je rekel vitez, grizoč si ustnice kakor v zadregi in ubiraj e govorico, ki mu je pristajala bolje od prvotne spakljive galantnosti; »a kako bi mogli vi, ki sami ne poznate strasti, opravičiti blaznost drugih, čeprav jo je zakrivila vaša lastna krasota?« »Prosim vas, -gospod vitez,« je dejala Rovvena, »prestanite z govorjenjem, ki je tako običajno med skitajočimi se pevci, da vitezom in pevcem že davno več ne pristoji. Res me silite, da moram sesti, ako začenjate z obrabljenimi priskutnostmi, ikd jih ve vsak capin toliko, da mu vse tja do božiča ne bi zmanjkalo zaloge.« »Ošabno dekle,« je rekel de Bracy, ves srdit, ker je videl, da mu vljudnost ne pridobi drugega kakor zaničevanje, »če je tako, naj dobe ošabne besede tudi ošaben odgovor. Vedi, da te snubim za ženo-; v to sem si izbral način, kakršen se najbolj prilega tvojemu značaju. Prosi tev z lokom in sulico je zate primernejša od izbranih besed in vljudne govorice.« »Kadar služi vljudnost jezika v to, da prikriva podlost dejanj,« je odgovorila Rovvena, »je podobna viteškemu pasu na ledjih prostaka. Ne čudim se, da vam je pre-tvara nadležna; za vašo čast bi bilo itak bolje, da ste ohranili obleko in govor hajduka, ne pa da skrivate hajduško ravnanje pod plaščem vljudnih besed in dvorljivega vedenja.« »Prav mi svetuješ, la-dy,« je rekel Norman; »drzen govor je najboljša opravičba drznih dejanj. Vedi tedaj, da zapustiš ta grad kot žena Mauricea de Bracyja, ali pa ga ne zapustiš nikoli več. Moja navada ni, da bi se dal motiti v svojih podjetjih, niti ni potreba, da -bi nonmanski plemič tenko-vestno zagovarjal svoje vedenje proti saški devojki, katero odlikuje s tem, da ji ponuja svojo roko-. Čim ponosnejša si, Rovvena, tem boljša družica boš zame. Reci, kaj te more povzdigniti do visokih časti in knežjega dostojanstva, ako ne to, da se poročiš z menoj? Katera druga pot ti je odprta, da ubežiš iz prostaškega ozračja kmečke pristave, kjer biivajo Sasi družno s svojimi svinjami, in zasedeš častno mesto, kakor se ti spodobi med vsemi, ki so s svojo lepoto in mogoto dika in slava angleške dežele?« »Gospod vitez,« je odvrnila Rovvena, »pristava, ki jo tolikanj zaničujete, je bila od mlada moje zavetje; in verjemite mi, ako se kdaj poslovim od nje, jo zapustim le ob strani moža, ki ne bo- preziral ne doma ne običajev, v katerih sem bila vzgojena.« »Vaša misel mi je očitna, lady,« je rekel de Bracy, »dasi nemara menite, da je preveč skrita ,za mojo pamet. A ne zanašajte se, da bi Rihard Levjesrčni kdaj iznova zasedel prestol, še manj pa, da bi vas "VVilfred of Ivanhoe povel k njegovemu znožju, da vas pozdravi kot nevesto svojega miljenca. Drugi snubec se ne bi mogel dotakniti te strune brez ljubosumnosti; a strast, ki je tako otročja in tako brezupna ne more o-m-ajati mojih trdnih namenov. — Vedite, lady, da je ta tekmec v moji oblasti in da je zgolj na meni, ali izdam skrivnost njegovega bivanja v tem gradu Front de Boeufu, čigar ljubosumnost bi mu bila po-gubnejša od moje.« »Wilfred tukaj?« je zaničljivo vzkliknila Rovvena; »to je prav tako verjetno kakor trditev, da je Front de Boeuf ljubosumen nanj.« De Bracv ji je pogledal naravnost v o-braz. »Ali je mogoče, da ne veš ničesar?« je dejal. »Ni ti znano, da je potoval Wil-£red of Ivanhoe v Židovi nosilnici? — Res pravo spremstvo za križarja, čigar silna roka je hotela osvoboditi Zveličarjev grob!« To rekši se je -porogljivo zasmejal. »In če je tukaj,« je dejala Rovvena s prisiljenim ravnodušjem, dasi je vsa trepetala od nepremagljive tesnobe, »v čem naj bo Front de Boeufu tekmec? In kaj naj: mu preti mimo kratkega jetništv-a in častne odkupnine, kakor je viteška n-avada?« »Rovvena,« je rekel de Bracy, »ali se tudi ti predajaš obči zmoti svojega spola, da more biti samo ženski čar povod tekmovanja? Ali ne veš, da zavidajo čast in bogastvo prav tako kakor ljubezen? Naš gostitelj Front de Boeuf je zmožen, da odstrani tistega, ki je napoti njegovim skominam po lepi ivanhoeski baroni] i, enako naglo in brezobzirno, kakor če bi ga izpodrival pri kaki sinjeoki devojki. Toda nasmehni se mojemu kopmenju, lady, in ranjenemu junaku se ne bo več bati Front de Boeuf a; ako ne, žaluj za njim že sedaj, zakaj pal je v -roke, ki niso še nikoli poznale usmiljenja.« »Rešite ga zaboga, rešite ga!« je vzkliknila Rovvena; vsa njena odločnost se je izprana enila v strah pred usodo, ki je pretila ljubimcu. »To morem — in tak je tudi moj namen,« je rekel de Bracy; »zakaj kdo bi se upal storiti silo Rovveninemu sorodniku, sinu njenega varuha in tovarišu njenih mladih let, če je voljna postati de Bracy-jeva nevesta? Toda cena njegove varnosti je tvoja ljubezen. Premalo romantičen sena in premalo bedak, da bi podpiral srečo ali odvračal nesrečo moža, ki more uspešno ovirati moje želje. Porabi svojo moč do mene v njegovo korist in rešen bo; ako ne, mora Wilfred umreti, ne da bi odkupil tvojo -prostost.« »Iz tvojih brezbrižnih in drznih besed,« je odvrnila Rovvena, »zveni nekaj, kar se ne sklada z grozo, ki naj bi jo pomenile. Ne verjamem ti; tvoj namen ne more biti tako (podel in tvoja moč ni tako velika.« »Prav,« je rekel de Bracy; »laskaj si s to krivo tolažbo, dokler te čas ne izpametuje. Ljubimec, ki ti je dražji od mene, leži ranjena v tem gradu. Domačin ga smatra za oviro na poti do cilja, ki je Front de Boeufu neizmerno ljubši od časti in ženske lepote-Da uduši njegov odpor na veke, ni treba CENE KRANJC: TRUDNA JESEN (ODLOMEK) Tiste dimi sem bil -bolan. Doma nisem mogel strpeti, na ulici sem se utrudil, da sem večkrat pozabil, kje hodim. Šele takrat, ko me j-e kdo pozorneje pogledal, sem se zavedel :in začel misliti, kam sem namenjen. Sicer sem pa imel takrat čuda mnogo prijateljev. Skoraj vsak človek, ki sem ga srečal, se mi je zdel prijazen; kot da ga vsaj nekoliko poznam, se mi je zdelo, ali da bi mi rad nekaj novega, prav veselega povedal; morebiti kako novico od doma, kajti takole na jesen je pri nas doma čudno lepo; morda se pozna z mojo Francko in mu je naročila: »Če ga boš srečal, pa ga pozdravi, saj čisto ga še nisem pozabila;« — ali pa bi me celo povabil s seboji na kupico piva. Včasih so mi ljudje tako blizu, da bi vsakega brez strahu ogovoril, drugič so mi tuji in sovražni, da se jim umikam. Pa je bilo tiste dni trudno lepo! Zgodnja jesen je bila jasna ko zima v najhujši burji, ko leži visok sneg. Takrat se vsaka drobna iglica na naših smrekah že °d daleč razloči; takrat misliš, da je na vrh Grintovca iz Repenj komaj dobro uro; takrat nebo nima konca, tako veliko je; takrat se slišijo zvonovi s šmarne gore, kot da zvonijo pri Svetem Tilnu, in še iz Zapog in Smlednika se slišijo, kot da nam je kdo ponoči odnesel hrib; takrat se še žival nikogar ne boji. Vrtovi so polni vran, na oknih se tepo ščink-ovci, strnadi, vrabci, sinice in srne pridejo prav za hišo; takrat smo si vsi ljudje prijatelji. V zraku je dišalo po mokrih gozdovih kot spomladi, ko začno cveteti travniki. Zadnje rože po oknih so cvetele živo kot nageljni, da bi jih rad utrgal in pripel na suknjič: Takole! Za slovo! Morda samo danes še! Saj bo kmalu mraz! Beli so že vrhovi gora na severu! Samo enkrat še! Pa je res čudno! Vse je na koncu najlepše: kot da je prej na nekaj 'pozabilo in mora zdaj 'popraviti. Pa saj poiščemo za slovo n a j lepših rož, ali ne? — * Tista ulica je bila precej prazna in tiha. Skozi odprto okno se je od nekod slišala pesem. Dekle je pela. Kot da kliče nekoga, ki je ne bo slišal, se mi je zdelo. Takole nekako se na našem polju prepelice kličejo: tako žalostno in obupno, da bi se irazjokal. — Počasi sem šel tam mimo. Joj, ko hi znal peti! V gozd bi šel in bi potožil smrekam in 'borovcem svojo bol! In na vrh gora bi šel in bi vsemu svetu zapel o svoji mrtvi Francki! In sredi viharja ponoči bi vstal skupaj bi jokala! Sredi ulice sem zaslišal glas harmonike iz gostilne. Brez premišljanja sem vstopil. Soba je bila skoraj prazna. Pri oknu je sedelo nekaji moških, ki so se o nečem tiho menili. Harmonika je še ležala na klopi. V temnem kotu sem opazil še dva .gosta. Starejši je govoril s čudnim glasom. Tako govore blazni: bolj potihoma, zelo hitro, jasno in glasno, a popolnoma enakomerno. Niti za spoznanje se mu ni glas spremenil! Tega govorjenja nisem mogel prenesti. Zbežal sem zopet na ulico. Dve deklici sta prinesli nasproti polno košaro rumenih jabolk. Tako prijetno in domače mi je zadišalo. Zato sem zavil za njima. Večja je imela rumene lase in ves čas gledala v dolgo vrsto luči, ki so se v trenutku prižgale. Mlajša je bila še čisto otrok. Jabolka so bila videti zelo mehka. Takih pri nas nimamo. Dišala so pa prav tako kot naša. Dekletci sta šli hitro, da sem zaostal. Tam je gorelo vse polno luči, da je bilo svetlo kot podnevi. Počakal sem ob zidu in opazoval ljudi, ki so šli mimo mene. Čudovita zbirka obrazov: nekateri še tako o-troški, z živimi očmi, drugi bolestno trudni, kot že davno mrtvi, tretji so bili spokojni kot da sanjajo lepe sanje, o Veliki noči, o nečem čudno lepem, česar morda še poznali niso, na kar so se nekdaj domislili, pa takoj spet pozabili, ker je bilo prelepo. Čudno gorak veter od juga me je objel, da sem se zdrznil. Včasih je prijetnejša klofuta kot roka, ki boža in tolaži. Šel sem naprej. — Majhen park ,s temnimi koti in dolgimi klopmi. — Tu se bom malo odpočil. Ura za vodometom je kazala nekaj minut čez osem. Smreke na desni so stale tiho, kot da so že pospale. Ozka steza se je zlivala s slabo razsvetljeno cesto. Tisto cesto sem poznal zelo dobro; skoraj tako kot naš vrt ali hrib. Po tej cesti je hodila Francka. Pol' leta sem jo vsak dan srečal tukaj. To so bili čudni dnevi, ki jih še danes ne razumem. Nato si je izbrala drugo pot. Jaz sem pa hodil tu težko kot za pogrebom. Avto je z rezko lučjo obsijal park, da sem si zakril oči. Nato se mi je zdelo, da spim doma in jabolka so mi zadišala in rahel dež se je usul na streho in fantje so svetili s ceste skozi okno. Tedaj mi je 'postalo silno vroče in zdelo se mi je, da .polno ljudi teka okrog mene, da se prerekajo o nečem in rad bi jih bil razumel, pa nisem mogel. Ko sem se zbudil, je gorko sonce sijalo skozi okno. Mrzel pot sem si otrl s čela; bil sem zelo truden. SKOPUH Živel je v davnih časih kmet, ki si je po krivici pridobil pol hektara sosedove zemlje. Prestavil je mejnik in prisegel, da je zemlja njegova že od nekdaj. Hotel je pozabiti to krivico, katero je storil sosedu in njegovim otrokom, vendar ga je vest posebno ponoči pekla, opominjala in svarila, naj popravi krivico. Minevala so leta in kmet je hudo zbolel. Vest je razbijala po njegovi duši kakor z bičem. Nazadnje se je le odločil, da vrne krivično pridobljen travnik. Bil je namreč velik skopuh in skopuhi se le neradi spreobrnejo in postanejo pošteni. Kmet pokliče svojega sina in pravi: »Ta- ko in tako je, moj sin! Travnik ni naš. Vzel sem ga sosedu po krivici. Po moji smrti mu ga vrni, prosim, laže bom umrl in tudi zate bo prav.« Sin pa je bil še večji skopuh kakor oče: »Ne, ne! Ne bom vrnil naš najboljši travnik. Ti boš na onem svetu že kako brez njega, jaz pa ne morem biti brez našega najboljšega travnika.« Skopi oče je še izjecljal: »Prav imaš, moj sin ...« in je umrl. Kaj pa je bilo potem? Skopuh se je znašel pred vsevednim, neskončno pravičnim Sodnikom-Bogom...! DANA: Sanjat ti Sanjal si: Na pomlad pojdeva v trate, med žito. Sanjal si: Na večer, ko v molk bo polje Zavito. Sanjal si: Na jesen ne sanjaš več, zdaj umiraš. Sanjal si: Na večer morda oči si zatiraš. Sanjal si: Bog s teboj! Jaz bi v poljane hotela, pa je daleč nocoj, roža poslednja zvenela. ____________IZREKI_________________ Vsaka oblast pokvari človeka, absolutna oblast ga pokvari do dna. (Konfucij) * Ali res lahko v dobri veri in po zrelem preudarku trdimo, da leposlovec, pesnik, romanopisec, kritik, pisatelj dram ni odgovoren za nepredvidene posledice svojih del? (Fred Berence) Čudežna narava Vsaka trava je večji čudež kot nemška barvna industrija. V eni travnati ruši je več skrivnosti, kot bi jih moglo razrešiti milijon učenjakov. Kako skrivnosten je en sam kamenček! Kako je nastajal: iz vulkana, iz drobnih živalic. V lesu so skrivnosti življenja. Letnice so osebna izkaznica, ki pove starost slehernega debla. Grče v lesu so izpovedi težav, ki jih je imelo drevo v času svoje rasti. Vzemimo nazadnje dež, ki je nekaj čisto prozaičnega, večkrat nezaželenega. In vendarle je tudi dež končno čudovita namakalna naprava, vodni transport. Paul Claudel je zaklical: »Ne motite glasbe sveta!« drugega kakor sunka z bodalom ali sulico. In če bi se Front de Boeuf zbal, kako naj opraviči to očitno nasilje, tedaj je dovolj, da pripravi ranocelnik svojemu bolniku napačno zdravilo ali da mu sobar ali strežnica potegne blazino izpod glave, in Wil-fred, kakršen je zdaj, .pogine brez prelivanja krvi. Tudi Cedric-----« »Tudi Cedric!« je vzkliknila Rowena; »moj plemeniti, velikodušni varuh! Prav mi je, da me tepe nesreča, ki sem 'pozabila nanj ob usodi njegovega sina!« »Tudi Cedricova usoda je v tvojih rokah,« je rekel Bracv; »odloči jo, kakor ti drago.« Rowena je doslej z neomajnim pogumom prenašala muko tega prizora, a le zato, ker ni mislila, da je nevarnost tako res-na in bližnja. Njen značaj je bil po prirodi tak, kakršnega pripisujejo obrazoslovci plavolaskam; mil, krotak in boječ, toda razmerc, v katerih so jo vzgojili, so ga nekoliko utrdile. Vsi, še Cedric, ki je bil z drugimi dovolj samolasten, so se uklanjali njeniin željam; navada jo je obdarila s tistim pogumom in zaupanjem vase, ki ga budi v človeku vsakdanja in stalna ustrežljivost njegove okolice. Možnosti, da bi, se kdo uprl "njeni volji, si skoro ni mogla predstaviti, še manj pa tega, da bi jo do-cela prezrl. Ošabnost in navada gospodovanja sta bili tedaj le njen dozdevni značaj, le krinka Pravega bistva; izginili sta, kakor hitro je sPoznala vso silo nevarnosti, ki je pretila nji, njenemu ljubimcu in njenemu varuhu; in ko je začutila, da se njena volja, doslej tako spoštovana in upoštevana v slehernem svojem najmanjšem pojavu, razbija olb trdni, odločni in kruti volji tega tooža, ki je bil močnejši od nje in je hotel izrabiti svojo premoč do konca, je vsa vztrepetala pred njim. Vrgla je oči okoli sebe, iščoč pomoči, ki n'i mogla priti od nikoder; žalobni vzkliki to se trgali iz njenih ust; nato je vzdignila roke proti nebu in njena muka in skrb sta si dali duška v nebrzdanem izbruhu. Nemogoče je bilo gledati tako krasno bitje v tako brezmejni bedi in ne čutiti usmiljenja z njo; še de Bracyju je šla njena 'bol do živega, dasi ni bil toliko ganjen kakor v zadregi. Spustil se je predaleč, da bi mogel odnehati; a videl ie, da ne zaležejo v Ro-wen,inem sedanjem stanju ne razlogi ne pretnje. In tako je hodil po sobi sem ter tja, zdaj roteč prestrašeno mladenko, naj se osvesti, zdaj oklev-aje, kako naj uredi svoje lastno ravnanje. »Ako se dam ganiti žalosti in solzam te neutolažljive gospodične,« je ugibal sam pri sebi, »tedaj zapravim vse lepe nade, za katere sem prebil toliko nevarnosti, in se osmešim pred princem Johnom in vso njegovo veselo tovarišijo. In vendar čutim, da nisem ustvarjen za vlogo, ki jo igram. Težko mi je zreti v ta ljubki obraz, ko se pači v smrtnem strahu, in v te oči, ko se utapljajo v solzah. Mar bi ostala ošabna, kakor je 'bila izprva, ali ipa bi imel jaz nekaj več jeklene Front de Boeufove trdosrčnosti!« Vznemirjen ob tem premišljevanju je prosil nesrečno Rovveno, naj se pomiri; zatrdil ji je, da zdaj še ni povoda za silni obup, kateremu se predaja. Toda sredi prigovarjanja je ustavil de Bracyja »hripavi, presunljivi glas« roga, ki je prav tedaj vznemiril ostale iprebivalce gradu in zmedel njihove lakomne in razuzdane načrte. Izmed vseh je bila ta motnja de Bracyju morda še najmanj nevšečna, zakaj njegov razgovor z lady Rcnveno je dospel na tako točko, da ni mogel svojega .podjetja ne nadaljevati ne opustiti. In tu se nam zdi potrebno, da opravičimo žalostno sliko nravi, ki smo jo pravkar 'podali čitatelju, s tehtnejšimi dokazi, nego so 'prigode v jalovi povesti. Grenko je misliti, da so bili hrabri baroni, katerih junaškemu odporu zoper krono dolguje Anglija. svoje srvaboščin-e, sami tako strašni tlačitelji in zmožni izgredov, ki niso naspro- tovali samo angleškim zakonom, ampak tudi zakonom prirode in človečanstva. Toda joj! če .posnamemo po marljivem Henryju le eno iz mnogoštevilnih mest, ki jih je nabral pri tedanjih zgodopiscih, je že dokazano, da še domišljija le iztežka doseže mrko resničnost tistih dni. Slika, kii jo črta pisec Saške kronike o grozovitostih nonmanskih velikašev :in graščakov za vlade kralja Štefana, je tehten dokaz izgredov, ki so jih bili zmožni, ako so jim vzplamenele strasti. »Kruto so gnjavili bedno ljudstvo s tlako pri -gradnji gradov; 'in kadar so bili zgrajeni, so jih napolnili z brezbožnimi ljudmi ali bolje, z besi, ki -so ugrabljali, može in žene, o katerih so mislili, da imajo kaj denarja, in so jih metali v ječe ter jih mučili s strašnej-šimi mukami, nego so jih kdaj trpeli mučeniki. Nekatere so zadušili v blatu, nekatere so obešali za noge, za glavo ali za palce in kurili ogenj- pod njimi; drugim so stiskali glave z vozlatimi vrvmi, dokler jim niso zmečkali možganov, ali pa so jih metali v 'podzemeljske ječe, polne gadov, beloušk in krastač.« Toda okrutno bi bilo siliti čitatelja, da bi sledil temu opisu do konca. Kot drugi in morda najtežji dokaz, kako grenke sadove je rodila osvojitev, naj omenimo, dia si je morala princesa Matilda, čeprav je bila hči škotskega kralja in pozneje angleška kraljica, nečakinja Edgarja Athe-linga in mati nemške cesarice — tedaj hči, žena in mati vladarjev — ko je še mlada bivala na Angleškem zaradi vzgoje, ogrniti redovniški pajčolan, ker ni mogla ubežati razuzdanemu zasledovanj u normanskih dvorjanov; to je povedala pred velikim zborom angleškega svečeništva kot edini razlog, da je oblekla nunsko haljo. Zbrano svečeništvo je priznalo veljavnost opravičim in obče znana dejstva, na katera se je opirala; s tem je podala neoporečno in velepomembno svedočbo o sramotnem raz-uzdanstvu, s katerim se je omadeževala tista doba. Bilo- je baje splošno znano, da niso spoštovali normanski pristaši kralja Viljema po osvojitvi Anglije nikakega zakona mirno svojih lastnih podlih strasti in niso jemali podjarmljenim Sasom samo zemlje in imetje, ampak so tudi z nebrzdano samopašnostjo napadali čast njihovih žena in hčera; zato je bilo običajno, da so žene in devojke iz plemenitih rodbin postajale nune in iskale zavetja v samostanih, ne da bi jih 'klical v-anje glas božji, nego le, da so rešili svojo- čast pred razuzdano brez-božnostjo ljudi. Javna izjava zbranega svečeništva, zapisana po Eadmerju, nam pač tako očitno kaže podivjanost tistih dni, da nam ni potreba obširneje utemeljevati verjetnosti dosedanjih in bodočih prizorov. ŠTIRIINDVAJSETO POGLAVJE Medtem ko so se godile po drugih delih gradu stvari, ki smo jih pravkar opisali, je Židinja Rebeka čakala svoje usode v oddaljenem in osamljenem stolpiču. Dva izmed njenih našemljenih ugrabiteljev sta jo .privedla semkaj; in ko sta jo pahnila v majhno celico, je zagledala pred seboj staro šibilo, ki si j-e tiho mrmrala neke saške stihe, kakor bi dajala takt 'poplesavanju vretenca, ki se je vrtelo na tleh. Ko- je Rebeka vstopila, je čarovnica dvignila glavo in pogledala zalo Židinjo s tisto mračno zavistjo, s katero se starost in grdoba, zlasti kadar ju spremlja bedna usoda, tako radi ozirata na lepoto in mladost. »Kvišku, sova, poberi se!« je rekel eden izmed dvojice; »naš plemeniti gospodar veli tako. Umakniti se moraš lepšemu gostu.« »Da«, j-e zagodrnjala čarovnica, »to je hvaležnost za davne usluge. Doživela sem čase, ko je imela moja -beseda dovolj veljave, da bi podrla najboljšega, kar vas j-e vojakov; in zdaj se moram pobirati na u-kaz takega hlapca, kakor si ti.« (Dalje prihodnjič) RADIO CELOVEC NEDELJA, 27. septembra: 7.00—7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 28. septembra: 13.45— 14.30 Informacije. — živo srečanje (Mirko Kumer: Eidel — 2.) — TOREK, 29. septembra: 13.45—14.30 Informacije. — Zdaj zapojmo o jeseni. — Športni mozaik. — SREDA, 30. septembra: 13.45—14.30 Informacije. — Ura pesmi. — ČETRTEK, I. oktobra: 13.45—14.45 Informacije. — Jaz pa navado očeta imam, da pojem vsak dan (Revija koroških pevskih zborov). — Našim mladim poslušalcem. — PETEK, 2. oktobra: 13.45—14.30 Informacije. — Portreti slovenskih prosvetnih društev na Koroškem: SPD »Košuta« v Selah. Pripravlja Florjan Lipuš. - SOBOTA, 3. oktobra: 9.00-10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — Rubrika za Jugoslovanske delavce v Avstriji. — 14.00—14.20 Zeleni gozd je lovčev raj. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA SOBOTA, 26. SEPTEMBRA: 14.00 Mednarodne kasaške tekme (konjske dirke) — 16.25 Za otroke od 5. leta naprej: »Lolek in Bolek na severnem tečaju« — 16.36 »Hišica« — 17.00 Za otroke od 6. leta dalje: »Krt in raketa« — 17.10 Klub seniorjev — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 »Tutu«, lahko noč za najmanjše — 18.25 Kultura-aktualno — 18.50 Dober večer v soboto... reče Heinz Conrads — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 »Vse za nič« komedija Augusta Hinrichsa — 21.45 Športni žur-nal — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.30 »Na koncu vseh poti«, film.. — NEDELJA, 27. SEPTEMBRA: 13.30 do 15.25 Mednarodne kasaške tekme — prenos iz Salzburga — 15.25 do 17.10 Mednarodna nogometna tekma Avstrija — Madžarska. Prenos iz Budimpešte — 17.10 Za otroke od 6. leta dalje: »Razbojnikov pobeg« — 17.30 Za otroke od 11. leta dalje Film za te — 18.00 Michael Heltau bere iz dela Aleksan- Za vaš dom vse iz ene roke! Tvrdka KOT MARA VES - KOTTMANNSDORF tek 0 42 22 - 7911 17 WOLFSRERG, tel. 043 52 - 29 91 Veletrgovina za gradbeni material: cement, apno, heraklit, etemit i. dr.; veletrgovina z želez jem, hišne in kuhinjske naprave, material za inštalacije. Betonsko podjetje: izdeluje vse betonske izdelke, čistilne vodne naprave, ureditev ponikovalnih jam; LECA-izdelki. Trgovina z oddelkom za ploščice (Fliesenabteilung). Obiščite najlepšo razstavo ploščic v Avstriji v Wolfsbergu. Dostavljamo tudi v sobotah. Informacije dobite v vseh zadevah v Kotmari vesi ali pa v Wolfsbergu. dra Lernet-Holenie — 18.25 »Tutu«, lahko noč za najmlajše — 18.30 Operni vodič: »Bajazzo«, opera Ruggiera Leoncavalla — 19.00 Čas v sliki z vprašanjem tedna — 19.30 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 »Dybuk«, ljudska igra — 21.45 Dunaj — domovina velikih mojstrov. Po stopinjah Ludviga van Beethovna — 22.30 Čas v sliki. PONEDELJEK, 28. SEPTEMBRA: 18.00 Znanje-aktualno — 18.20 »Cirkus punčk« lahko noč za najmanjše — 18.25 Avstrija-slika — 18.50 Eno leto brez nedelje »Povratek« — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Kobra prevzemite »Povratek za Richie« — 21.00 Šport — 22.00 Čas v sliki. TOREK, 29. SEPTEMBRA: 18.00 Walter in Con-nie: angleščina — 18.20 »Cirkus punčk«, lahko noč za najmanjše — 18.25 Kultura-aktualno — 18.50 »Dvojnik«, Yancij Derringer — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Vaš nastop, prosim. Gledališka oddaja — 21.05 »Markiza B.« (1. del), dvodelno kriminalno delo iz 17. stoletja — 22.15 Čas v sliki. — SREDA, 30. septembra: 11.00 Program za delavce: »Kristina« — 12.40 šport — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: »Veseli muzikantje«. — 17.15 Za otroke od 11. leta dalje: Mednarodni mladinski magazin — 17.35 Lassie. Zgodba psa »Stari Henrik« — 18.00 Francoščina — 18.20 »Cirkus punčk«, lahko noč za najmanjše — 18.25 Avstrija — podoba — 16.50 Kuhinja v televiziji — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Pesem iz Avstrije: Nižjeavstrijska — 21.00 »Markiza B. (2. del) — 22.20 Čas v sliki. — ČETRTEK, 1. OKTOBRA: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? — 10.30 Zgodovina živih bitij — 11.00 Kibernetika — 11.30 nepoznano sosedstvo: Vzhodna Švica — 12.00 Druga republika — 18.00 Dobrodošli v Italiji: italijanščina — 18.20 »Cirkus punčk«, lahko noč za najmanjše — 18.25 šport — 18.50 »Mož na skrivnem« — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 »Nožne glave«, komedija Marcela Aymeja — 21.50 Jour fix z Wolfgangom Krausom — 22.50 Čas v sliki. PETEK, 2. OKTOBRA: 10.00 Televizija v šoli: Naša pot v šolo — 10.30 Francoščina — 11.00 Program za delavce: »Ringo« — 18.00 Zeleni svet: poljedelski magazin — 18.20 ,,Cirkus punčk”, lahko noč za najmanjše — 18.25 Avstrija — slika — 18.41 Sindikalna oddaja — 18.50 Očarljiva Ženi »Ženi je pred časom« — 19.16 ORF danes zvečer — 19.36 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Salto mortale »Praga« — 21.15 Hermann Thimig je star 80 let — 21.30 časovni potek dogodkov — 22.30 čas v sliki. ŠOLSKE OBLEKE ugodno pri SATTLER am Heuplatz, Klagenfurt SADNA DREVESCA ODDAJA POCENI, ČEŠPLJE CELO ZA POLOVIČNO CENO, DREVESNICA MARKO POLZER, pd. LAZAR PRI ŠT. VIDU. TELEVIZIJA LJUBLJANA PETEK, 25. septembra: 9.35 TV v šoli — 11.00 Angleščina — 16.55 MC Pheetersovo popotovanje — serijski film - 20.00 TV dnevnik - 20.35 Slika Doriana Graya — angleški film — 22.25 Koncert ob 90-letnici Roberta Stolza — 23.10 Poročila. SOBOTA, 26. septembra: 9.35 TV v šoli — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 15.00 Mednarodni atletski miting — 17.45 Po domače — 18.20 W. Busch: Cipek in Capek — mladinska igra — 19.20 S kamero po svetu: — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Ob koncu poletja. — 21.40 Skrivnosti morja — dokumentarna serija — 22.05 Nepremagljivi — serijski film. — 22.55 TV kažipot — 23.15 Poročila. NEDELJA, 27. septembra: 9.30 Ptujski festival narodno zabavne glasbe — 10.00 Kmetijska oddaja — 11.05 MC Pheetersovo popotovanje — serijski film — 11.55 TV kažipot — 13.05 Skrivnost morja — dokumentarna serija — 15.20 Budimpešta: Nogomet Avstrija: Madžarska — 18.30 Na zahod — ameriški film — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Ljubezen po kmečko — humoristična oddaja — 21.20 Godala v ritmu — 22.10 TV dnevnik. — 22.30 Risanka. PONEDELJEK, 28. septembra: 9.35 TV v šoli - 10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 16.10 Francoščina — 17.50 Fantje na morju — danski mladinski film — 18.30 Po sledeh napredka — 19.05 Narod in zabavna glasba — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Imre Bencik: Sedem pisarjev — Poročila. TOREK, 29. septembra: 9.35 TV v šoli - 10.30 Ruščina — 16.10 Angleščina — 17.45 pravljica: Medvedov Godrnjavček — 18.00 Risanka — 19.05 O našem govorjenju — 19.30 Kajenje in pljučni rak — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Osem in pol — italijanski film — 22.45 Poročila. SREDA, 30. septembra: 9.35 TV v šoli — 17.50 Zaklad kapitana Parangala — 19.20 Veje v vetru — reportaža — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Ignazio Silane: Prigode ubogega kristjana — 22.25 Mednarodni Jazz festival v Ljubljani — Poročila. ČETRTEK, 1. oktobra: 9.35 TV v šoli - 10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 11.00 Francoščina — 17.45 Zapojte z nami: Foerster, Parma, Savin — 18.30 Izbrali smo v Kranju — 19.20 Doktor v hiši — serijska oddaja — 20.00 TV dnevnik — 20.35 A. J. Comin: Primeri dr. Finlaya — 21.25 Kulturna oddaja: Večer z Jankom Kosom — 21.45 Veliki orkestri — Poročila. PETEK, 2. oktobra: 9.30 TV v šoli - 11.00 Angleščina — 17.25 MC Pheetersovo popotovanje — 18.30 Glasba za staro in mlado — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Imam dve mami in dva očeta — jug. film — Zabavna glasbena oddaja — Poročila. Damska moda S cfvei6e£ v veliki izbiri v strokovni itrgovini Klagenfurf-Celovec, Kramergasse 11 Telefon 83 3 95 ZIMA PRIDE! Peči na olje Vrata za garaže pri RUTARJU v Dobili vesi TITO BO OBISKAL TUDI LUKSEMBURG V Beogradu so sporočili, da ibo jugoslovanski predsednik Tito na povabilo luxen-burškega vojvode in vojvodinje od 9. do 11. oktobra uradno obiskal Luksemburg. Tito bo prišel iz Belgije, kjer bo gost belgijskega kralja in kraljice. POLITIČNI PREOBRAT V ČILU Na predsedniških volitvah v Čilu je zmagal kandidat skupine Unidad Popu!ar, to je Salvador Allende Gossen. Unidad Po-pular je koalicija nekaterih ,političnih strank, ki jo vodijo komunisti; poleg njih so v njej »socialisti«, ki pa so po svojem programu še bolj radikalni kaikor komunisti ter se zgledujejo po kubanskih komunistih. Po uradnih podatkih je bil izid volitev naslednji: Radomiro Tomič Romero, kandidat krščanskodemokratske stranke, ki je bila na vladi od leta 1964, 27.8 odstotka, Jorge Alessandri Rodriguez, nekdanji predsednik in kandidat konservativcev, 35 odstotkov; Salvador Allende Gossen 36,3 odstotka glasov. Zadnji ima sicer relativno večino, torej ne absolutne, ter po vsem tem ni bil takoj izvoljen za predsednika. Odločil bo Kongres (parlament), in sicer oktobra. TRGOVINSKI SPORAZUM MED NEMČIJO IN MADŽARSKO V Bonnu so podpisali prvi dolgoročni trgovinski sporazum med Zvezno republiko Nemčijo in Madžarsko. Sporazum, ki predvideva znatno povečanje trgovinske izmenjave med obema državama, -bo trajal do 31. decembra 1974. Podpisali ga 'bodo verjetno 25. ali 26. oktobra, ko bo zahodmo-memški minister za gospodarstvo Schiller prišel na uradni obisk v Budimpešto. ZA KOMUNISTE NI DRŽAVLJANSTVA Avstralija je v zadnjih štirih letih odklonila priznanje državljanstva 155 komunistom. Tujcev, ki so jim odklonili prošnjo za avstralsko državljanstvo, dozdevno »iz varnostnih razlogov«, je vsega skupaj 169. S temi podatki je postregel zveznemu parlamentu minister za priseljevanje Lynch. Med- tistimi, ki jim nočejo dati državljanstva, so na prvem mestu Grki, 51 po številu, nato 35 italijanskih komunistov, 25 Jugoslovanov, 8 Rusov, 6 Poljakov, 3 Čehi itd. VES GRADBENI MATERIAL, kot npr. fistilne vodne naprave, betonske izdelke, ureditev ponikovalnih jam in LECA-izdelke — tudi na obroke — ugodno dobavi FERLACHER BETONWERK J. P A GIT Z, Ferlach—Borovlje Telefon 04 2 27 / 375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!) Besuchen Sie uns anlaBlich des traditionellen ST. VETER WIESENMARKTES von25. September bis 5. Oktober 1970 GrSfite Mobelausstellung „ALLES FOR DEIN HEIM“ in 6000 Quadratmeter eigenen Raumen — NUR B AHNHOFSTRASSE! ■ liber 200 SCHLAFZIMMER in allen Preislagen, Hartholz . . . ab S 4.800.— ■ liber 200 WOHNZIMMERSCHRANKE, Hartholz ....................ab S 2.870.— ■ GroBes Polstermdbel-Programm — ■ Kuchen-Spezialabteilung ■ Sitz- und Schlafbank, 2 Fauteuils, kompleti schon ab S 2.490,— ■ BRITISCHE WOCHE - Mobel im englischen Landhausstil tiUMTENS M0DERNSTES MOBEL- UND AUSSTATTUNGSHAUS ■00116 y."c'% m -v,, 9300 ST. VEIT / GL.' BAHHHOFSTRASSE 19 • TELEFON 2208 UND ZWEIG-BETRIEB FTRIESACH, NEUMAJRKTER STR. — TEL. 493 Das Geschaft und die 2 Passagen sind durchlaufend und auch an beiden Marktsamstagen ganztagig geoffnet! Unverbindliche Beratung durch geschultes Personal und eigenen Innenarchitekten! Lieierung frei Hans! Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelk3 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100,— šil. Za Italijo 3400,— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30,— ffr., za Belgijo 300,— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60,— N. din, za USA in ostale države 7,— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. Haš tednik